495 Letnik 41 (2018), št. 2 Ključne besede: moški pe v ski zbor Sr ečk o K oso v el Ajdo v ščina, ur ejanje in popiso v anje gr adi v a, pr e vzemni popis, pomembnejše gr adi v o v f ondu Key-words: Sr ečk o K oso v el Ajdo v ščina Men ‘s Choir , or g anizing ar chi v es, listing, acquisition list , important ar chi v es in f ond 1.04 Str ok o vni članek UDK 930.25: 78.087.683(497.4Ajdo v ščina) Pr ejet o: 17. 10. 2018 Arhivski fond »kosovelovcev« v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici JURIJ R OS A pr of esor zgodo vine in sociologije, ar hi v ski s v et o v alec P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici, T r g E d v ar da Kar delja 3, SI-5000 No v a Gorica e-pošta: jurij.r osa@pa-ng.si Izvleček Moški pe v ski zbor Sr ečk o K oso v el Ajdo v ščina sodi med najpomembnejše mošk e pe v sk e sesta v e na slo v enski pe v ski sceni in med najpomembnejša društv a z območja P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici. Društv o je ustv arilo in ohr anilo obsežno dok umentarno in ar hi v sk o gr adi v o, ki izpričuje bog at o in uspešno deja vnost v v eč k ot sedemdesetih letih delo v anja. Odločilo se je, da g a ur edi in popiše in za t o opr a vilo pridobilo zgodo vinarja – k ust osa. Njego v a ur editv ena dela in zlasti njego v izr edno podr oben in obsežen popis je pose - ben primer prist opa k tak emu opr a vilu. Čepr a v ni bilo opr a v ljeno vr ednot e - nje in odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a in kljub posameznim pomanjklji v ostim ur editv e in popisa, je pr e vz em ar hi v sk eg a gr adi v a s tak im pripomočk om za njego v o upor abo dr agocena pridobit e v za no v ogorišk o ar hi v sk o službo in za upor abnik e t eg a ar hi v sk eg a f onda. Abstract AR CHIV AL F OND OF »K OSO VEL O V CI« IN REGION AL AR CHIVES NO V A GORICA Sr ečk o K oso v el Ajdo v ščina men ’s choir is one of the most important men›s choirs in Slo v enian singing landscape and one of the most important socie - ties in the ar ea of R egional Ar chi v es No v a Gorica. The society cr eat ed and pr eserv ed compr ehensi v e ar chi v es att esting t o rich and successful acti vities in mor e than se v enty y ears of oper ation. It w as decide d that these ar chi v es should be arr anged and r eco r ded. T o achie v e this, the y needed t o secur e the help of a hist orian w ho is also a cur at or . The or g anizational skills of the latt er and his e xtr emel y detailed and compr ehensi v e list of mat erial in particular is a special e x ample of an appr oach t o the task entrust ed t o him. Althoug h the appr aisal and selection of ar chi v es w er e not perf ormed, and the arr ange - ment and r eco r ding of ar chi v es ha v e indi vidual w eaknesses, the acquisition of ar chi v es with such an aid f or its use is a v aluable addition t o the ar chi v es service in No v a Gorica and f or the users of this ar chi v al f ond. 496 Jurij R osa: Ar hi v ski f ond “k oso v elo v ce v ” v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici, str . 495–500 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections V sak na no v o pridobljen dr uštv eni ar hi v ski f ond ima s v ojo vr ednost in poseben pomen, saj je pridobi v anje ar hi v sk eg a gr adi v a društ e v pod vrženo dru - g ačnim ok oliščinam k ak or pridobi v anje gr adi v a ja vnopr a vnih oseb. P o s v ojem petintridesetletnem delu z gr adi v om društ e v lahk o r ečem, da ta zelo r azlično skr bijo za priče v alne sledi s v ojeg a delo v anja. Nek at er a so pos v ečala s v ojemu dok umentarnemu in ar hi v sk emu gr adi vu v elik o pozo rnost , že pri nastajanju skr bela za njego v o ur ejeno st in pr eg lednost t er g a skr bno hr anila in v ar o v a - la. T o je bilo najbolj od visno od t eg a, ali je pri društvu primerna oseba, ki ima smisel, čut in dar za delo z gr adi v om, se v eda pa tudi nek aj znanja. Pr ed mnogo leti smo imeli v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici tudi posebne seminarje za izobr aže v anje društv enih ar hi v arje v ali drugih oseb, ki so imele opr a v k a z dru - štv eno dok umentacijo. Nek at er a društv a pri naši ar hi v ski službi tudi zapr osijo za str ok o vne napotk e za v arstv o dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a in r adi jim ustr ežemo. Kljub t eža v am s pr a vnim položajem društ e v , članstv om, pr ost ori, denar - nimi sr edstvi, tudi z ner ednostjo delo v anja in slabšo pr eg lednostjo obst oja in delo v anja društ e v se št e vilo ar hi v skih f ondo v društ e v in zv ez društ e v v P okr a - jinsk em ar hi vu v No vi Gorici množi in bog ati našo ar hi v sk o dediščino. Zbir k a f ondo v društ e v in zv ez druš t e v v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici je r aznolik a in v sebinsk o pestr a. Imamo tudi nek at er e pr ecej obsežne f onde in nek at er e, ki jih cenimo k ot pr a v e »biser čk e«. Med t emi je tudi ar hi v ski f ond slo v ečeg a Mo - šk eg a pe v sk eg a zbor a Sr ečk o K oso v el Ajdo v ščina. Na območju, ki g a s s v ojo deja vnostjo pokri v a naša ar hi v sk a služba, je Moški pe v ski zbor Sr ečk o K oso v el Ajdo v ščina zagot o v o eno najpomembnejših k ulturnih druš t e v in društ e v nasploh. T o so »k oso v elo v ci«, saj so še najbolj pr e - pozna vni pod t em skr ajšanim imenom, pr edsta v ljajo pa eno od »ik on« primor - sk eg a in k ar v seslo v ensk eg a mošk eg a zbor o v sk eg a petja. Njiho v a zgodo vina je dolg a pr ek o 70 let . Že dolgo časa spadajo med najboljše mošk e pe v sk e zbor e na slo v enski pe v ski sceni, s v ojo k ak o v ost in tr adicijo pa že desetletja »izv ažajo« tudi v druge drža v e, k ar izpričujejo mnog a gost o v anja in uspehi na mednar o - dnih t ekmo v anjih. Zgodo vina t eg a pe v sk eg a društv a seg a še v v ojni čas, s prvimi začetki zbi - r anja primorskih f ant o v v ojak o v leta 1943 v Alžiriji in nat o tr dnejših t emelje v zbor a v italijansk em taborišču Gr a vina leta 1944, kjer je zbor že dobil ime po Sr ečk u K oso v elu. Člani nek danjeg a partizansk eg a pe v sk eg a zbor a Sr ečk o K oso - v el so pr enesli ime na pe v ski zbor Lipa iz Ajdo v ščine, ki je nastal leta 1946, in ta je nadalje v al s v ojo g lasbeno pot pod imenom Moški pe v ski zbor Sr ečk o K oso v el Ajdo v ščina nepr ekinjeno v se do današnjih dni. Društv o v es čas uspešno deluje in os v aja poslušalce z žlahtno pesmijo moških g laso v . Gr la pe v ce v so v es ta čas iz v abljala g laso v e, ki niso le pr epe v ali, t em v eč tudi spor očali, os v eščali in bodrili. Njiho v a pesem je imela moč, da jih je družila in so ob njej doži v eli mnogo nepono v lji vih sr ečnih zgo db v domačih kr ajih in mnogih deželah tujine, k amor so ponesli mošk o zbor o v sk o pesem. Zanje bi lah - k o dejali, k ak or je zapisal Sr ečk o K oso v el: »Moja pesem je moj obraz. « Društv o s tak o tr adicijo, k ak o v ostjo in ug ledom je ustv arilo tudi obsežno dok umentarno in ar hi v sk o gr adi v o, ki ostaja dr agocena priča njiho v e žlahtne k ulturne deja vnosti. Pr e vzem gr adi v a t eg a društv a 12. 1. 2017 je g lede na pr edhodne ok oli - ščine in pr ed v sem na t o, k ar smo pridobili, s v ojstv en in izjemen primer . Iz po - jasnila v zapisnik u o izr očitvi in pr e vzemu ar hi v sk eg a gr adi v a t er iz osebneg a spomina po vzemam pot ek dog ajanja. Leta 19 95 se je v odstv o društv a odločilo za ur edit e v in popis v seg a dok u - mentarneg a gr adi v a, ki je do takr at nastalo in g a je hr anilo. Prist ojen član dru - štv a se je ustno obrnil na prist ojneg a ar hi vista, ki skr bi za društv ene ar hi v sk e f onde v no v ogorišk em pokr ajinsk em ar hi vu, s posebno željo – da bi pri društvu, v njiho v em pr ost oru, ur edil, t ehnično opr emil in natanč no popisal obsežno do - 497 Letnik 41 (2018), št. 2 k umentarno gr adi v o društv a, ki je nastalo v desetletjih delo v anja zbor a. Ne spo - minjam se v eč pr a v dobr o (o t em tudi ni nobene zabeležk e), zak aj takr at t eg a opr a vila nisem (z)mogel pr e vzeti, čepr a v me je sama pobuda s str ani društv a zamik ala, da bi g lobok o pr odr l v ar hi v sk o dediščino tak o ug ledneg a društv a že pr ed pr e vzemom gr adi v a v prist ojni ar hi v . Najbrž je bil moj odgo v or ut emeljen s t em, da ur ejanje in popiso v anje gr adi v a pri ustv arjalcu na t er enu ni nalog a ar hi vista, naj v erjetneje pa je na odločit e v vpli v ala tudi moja takr atna zasede - nost z drugimi t ek očimi ali izr ednimi opr a vili v ar hi v ski službi. Obljubil pa sem str ok o vno pomoč v obliki napotk o v g lede ur ejanja in popiso v anja gr adi v a, če bi uspeli prido biti za t o opr a vilo k og a drugeg a. Društv o je vztr ajalo pri t em, da najde primern o osebo, ki bi njego v o dok umentarno gr adi v o »spr a vila v r ed«, hkr ati pa pridobilo r azvid nad gr adi v om. Uspelo mu je najti primerno osebo. Delo je pr e vze l domačin iz Ajdo v ščine, zgodo vinar in k ust os Gorišk eg a muzeja Dr ago Sedmak. Pr ed vide v at i je mogoče, da je začel delo no v embr a 1995, k er je k onec no v embr a ist eg a leta prist ojni član društv a že podal por očilo o načrt o v a - nem de lu, ki g a je pr e vzel Sedmak. Za vzet o se je oprijel dela in se og lasil tudi pri meni s pr ošnjo za str ok o vne napotk e. Dv a zgodo vinarja s v a se znašla v zanimi v em položaju: Zgodo vinar – k u - st os pri delu za ustv arjalca gr adi v a, zgodo vinar – ar hi vist v v logi delilca napot - k o v za ar hi v sk o službo. R ade v olje sem mu dal str ok o vna na v odila za delo in mu sk ušal pomag ati s s v ojimi dot edanjimi izk ušnjami: o poslo v anju društ e v , o nastajanju, zvrst eh in oblik ah društv ene dok umentacije, njenem ur ejanju in t ehničnem opr emljanju, pa tudi o s v oji dot edanji pr ak si pri obdela vi ar hi v sk eg a gr adi v a društ e v , zlasti k ulturnih. Na r azpolago sem mu dal tudi nek aj pripomo čk o v za pomoč pri delu. Ur editv eni načrt , način in st opnjo podr obnosti popiso v anja pa si je ur eje v alec in popiso v alec izbr al sam, mor ebiti tudi v dogo v oru z društv om. V ničemer pa ni pose g al v k akršno k oli vr ednot enje in s t em po v ezano odbir anje ali izločanje gr adi v a, k ar tudi ni bil namen društv a in izv ajalca dela. Delo se je za v leklo in je bilo k ončano šele v prvi polo vici leta 2001. T oda, pozor , k aj je nastalo! Ne v em, če je bil k at eri ar hi vist v slo v enskih ar hi vih dele - žen česa podobneg a. Dr ago Sedmak je gr adi v o ur edil in t ehnično opr emil t er sesta vil popis, a ne k akršen k oli, ampak, r eci in piši, za v sak dok ument celot e gr adi v a (22 ar hi - v skih šk at el), ki g a je pr e vzel v ur edit e v in popiso v anje. Za tak njego v prist op k popiso v anju sem izv edel šele, k o mi je popis ob k oncu dela tudi izr očil. Izdelal je izr edno podr oben popis, saj pri mnogih enotah ne opr edeljuje samo osno vne v sebine, ampak tudi r azne druge dodatne opise: zvrst ali oblik a dok ument o v , priloge, naslo vniki, pošiljat elji, sesta v lja v ci besedil, žigi, ponek od tudi mer e dok ument o v , r azne opombe in še k aj drugeg a. Kak or k aže, je popiso - v alec ar hi v sk e dok ument e popiso v al podobno k ak or muzejsk e pr edmet e. Za vpog led v način popiso v anja na v ajam nek aj primer o v: »Splošno krojaštvo Ajdovščina, Ajdovščina, dne 8. 5. 1967, račun št. 80/67 /tudi prilogi: obvestilo o izplačilu, žig na hrbtni strani: Služba družbenega knji- govodstva- ekspozitura Ajdovščina, 5. 6. 1967, splošna položnica, priznanica – v Ajdovščini, 5. 6. 1967 (blago za obleke in nabava obleke). « ------ »Zveza kulturnih organizacij Slovenije, predsedstvo, odbor za glasbeno de- javnost, štev. 01-6/3, dne 16. 11. 1978/ Zveza kulturnih organizacij občine Nova Gorica, tov. Klavdij Koloini – pevskim zborom: Partizanski pevski zbor Ljubljana, APZ Boris Kraigher Maribor, Collegium musicum Beograd, Srečko Kosovel Ajdo- vščina in Obala Koper – Zadeva: Festival Revolucija in glasba 1978. « ------ »Program – brošura koncerta Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel Aj- dovščina, dvorana kulturnega doma Ajdovščina, 7. 6. 1997(7 brošur s programom 498 Jurij R osa: Ar hi v ski f ond “k oso v elo v ce v ” v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici, str . 495–500 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections in življenjepisi nekaterih izvajanih skladateljev ter seznamom imen in priimkov umetniškega vodje, korepetitork, predsednice zbora in pevcev). « ------ »Priznanje – fotografija Slovenskega okteta/1951-1966/. Na desnem spo- dnjem robu okvirja slike kovinska tablica z napisom: Pevskemu zboru za 20-le- tnico Slovenski oktet. Na hrbtni strani z roko pripisano: Pevskemu zboru ‚‘Srečko Kosovel‘‘ ob 20-letnici čestita ‚‘Slovenski oktet‘‘.Ljubljana 4. 2. 1967. Priznanje je pod uokvirjenim steklom. Mere okvirja: 31,5 x 36,3 cm. « Na pobudo P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici in po dogo v orih z v odstv om društv a v no v embru in dece mbru 2016 je bila spr ejeta odločit e v , da društv o iz - r oči v se gr adi v o, k ak or je nastalo pri izr očit elju in k ak or g a je ur edil in popisal Dr ago Sedmak. Kakršno k oli spr eminjanje ur editv e in izdelaneg a popisa bi porušilo sis - t em njego v eg a dolgotr ajneg a dela. Sodim, da je bila kljub odklonu od pr ak se vr ednot enja gr adi v a pri društvih tak šna odločit e v v saj do nadaljnjeg a na mestu ozir oma smise lna. V r ednot enje gr adi v a in s t em po v ezano odbir anje in izločanje bo mor ebiti lahk o opr a v ljeno k daj v prihodnosti. Pr ed v sem bo tr eba izločiti v v eč primerih pr e v elik o št e vilo ohr anjenih izv odo v ist eg a dok umenta. Zlasti oči - tno je t o pri k oncertnih spor edih, br ošur ah in drugih tiskih. V se k aže, da je po - piso v alec v klju čil v sesta v f onda k ar v so pr eostalo naklado tisk o v , ki so ostale na sedežu društv a (celo do 200 izv odo v). Nepotr ebna je na primer tudi ohr anit e v in v ključit e v v sesta v gr adi v a v eč st o pr aznih list o v z g la v o društv a (za sesta v lja - nje dopiso v) ali pa okr og 150 pr aznih k art ot ečnih list o v za popis člano v društv a. Jasno je, da ni nobene potr ebe ohr anjati v f ondu tak o v elik o št e vilo enakih izv o - do v gr adi v a. T ak eg a gr adi v a je k ar za d v e ar hi v ski šk atli. Ur eje v alec in popiso v alec pa je v sesta v ar hi v sk eg a f onda in popis v ključil še nek aj drugi h pr eostank o v zapuščine zbor a, ki sicer ne sodijo v ar hi v sk o dedi - ščino (spominsk e medalje, lit er atur o). V s v oji zaklad nici društv ene ar hi v sk e dediščine imamo z gr adi v om »k o - so v elo v ce v « bog at f ond pomembneg a društv a. Dosje t eg a f onda pa je med naj - debelejšimi od v seh f ondo v , ki jih hr animo, saj sk upni popis gr adi v a obseg a nič manj k ak or 312 str ani, r azdeljen še na popise po posameznih ar hi v skih šk atlah, sk upaj 333 str ani, s k azalom za posamezne šk atle. Gr adi v o f onda je nastajalo med let oma 1946 in 2000, čepr a v je mogoče ti d v e mejni letnici posta viti tudi pod vpr ašaj, k er v eč dok ument o v nima datuma. V naslednjih vrsticah bom še na kr atk o pr edsta vil obsežnejše ozir oma v sebinsk o pomembnejše se rije gr adi v a v f ondu in čas njiho v eg a nastank a (z opombo, da so letnice lahk o nezaneslji v e). Gr adi v o je za najstar ejša leta obst oja društv a skr omno ohr anjeno, v ečji k oličini in r azno vrst nosti gr adi v a je mogoče slediti nek ak o od drugeg a desetletja delo v anja zbor a dalje. »Zapisniki občnih zborov s prilogami « so v sebinsk o zelo dr agocena serija gr adi v a, ki je nastala v letih 1955–1993, saj nudijo izčrpen vir podatk o v o mno - gih dog ajanjih pri pe v sk em društvu, ki se izr ažajo v por očilih in r azpr a v ah udele - žence v . P odobno v elja tudi za gr adi v o drugih or g ano v društv a, zlasti »zapisnikov sej upravnega in izvršnega odbora«, nastalih med let oma 1959–1988. R azisk o v a - lec zgodo vine društv a ne bo v zadr egi g lede sesta v e pe v sk eg a zbor a v r azličnih obdobjih ali posameznih letih, k er so dobr o ohr anjeni »seznami pevcev «, nastali v času 1959–1995, obstajajo pa tudi »kartotečni listi članov «. Iz t eh e videnc lahk o dobimo vpog led o pe v cih po g laso vih, pa tudi od k od so bili doma, kje so bili za - posleni in še v eč drugih osebnih podatk o v . »Statistična poročila « nudijo vpog led v delo v anje društv a v posameznih sezonah v obdobju 1955–1965. Zanimi vi so odgo v ori na anketni vprašalnik iz leta 1966. Ohr anjene so »evidence prisotnosti na vajah« za daljšo dobo 1954–1993. Zelo bog ata je serija »gradiva, ki se nanaša na nastope v domačih krajih in na gostovanjih v domovini v času 1950–1997 «, v k at er em najdemo spor ede pesmi, k oncertne list e, v abila in drugo dok umentacijo. 499 Letnik 41 (2018), št. 2 Pr ecej obsežn a je r azno vrstna »spisovna in tiskana dokumentacija o nasto- pih v tujini «, ohr anjena za leta 1965–1997, ki izpričuje, da je zbor pogost o na - st opal v r aznih e vr opskih drža v ah in tudi v južnoameriški Ar gentini. Zelo dobr o je ohr anjena »dokumentacija o nastopih na znanem tekmovanju pevskih zborov ‚Cesare Augusto Seghizzi‘ v Gorici « iz obdobja 1963–19 95, upor abnik bo lahk o dobil tudi pr ecej »gradiva o nastopih na tekmovanju pevskih zborov Naša pesem v Mariboru « med let oma 1970–1995, pr a v tak o tudi »dokumentacije o udeležbi zbora na festivalu Revolucija in glasba v času 1972–1986 in gradiva o udeležbah na reviji Primorska poje. « R azmer oma dobr o je ohr anjeno »gradivo o nastopih na proslavah, manifestacijah in drugih prireditvah med letoma 1953–1994. « Bog ata in zelo r aznolik a je »dokumentacija o praznovanjih raznih obletnic društva «, od d v ajset e do pet deset e, iz časa 1965–1995. Nabr alo se je pr ecejšnje št e vilo »predlogov za odlikovanja, nagrade in pohvale zboru in posameznikom «, nastalih v daljšem obdobju 1955–1995, pomembne ar hi v sk e sledi so nastale tudi ob »snemanjih za radijske posnetke 1961–1995, televizijske oddaje 1970– 1992 in pripravo gramofonskih plošč in zvočnih kaset 1976–1991. « Društv o je zelo dobr o poskr belo za zbir anje » časopisnih člankov « s por o - čili, go v ori, kritik ami in ocenami ob nast opih, pri čemer je v t ej seriji, ki obseg a daljše časo vno obdobje 1956–1996, pr ecejšen delež člank o v iz tujih časopiso v . Zelo dr agocena je obsežna »zbirka fotografij «, ki slik o vno dok umentir ajo mnoge nast ope, družabna in drug a dog ajanja v zboru v se tja od leta 1946 do 1997. F ond do polnjuje tudi lepa »zbirka voščilnic in zahval «, ki so se nabr ale v času 1967–1982. V f ondu je ostala tudi »blagajniška knjiga « in v ečje št e vilo r azno vrstnih »računovodskih dokumentov « iz let 1955–1981. Ur editvi in popisu je sicer mogoče očitati posamezne pomanjklji v osti ozi - r oma nedosle dnosti z vidik a ar hi v sk e t eorije in pr ak se. Mor da pr ed v sem g lede pr eg lednosti pri r azvrščanju gr adi v a. P onek od tudi izr azi za opiso v anje posa - meznih dok ument o v ali enot niso najboljši, na posameznih mestih bi bilo tr eba tudi nek olik o ur editi popis ozir oma opr a viti nek e vrst e r edak cijo. Glede ur edi - tv e in t ehnične opr eme gr adi v a pa bi k azalo znotr aj posameznih ar hi v skih šk a - t el na o v ojih posameznih enot gr adi v a napisati natančn ejše opise. Pri nek at erih serijah popisaneg a gr adi v a ali pri posameznih enotah je mor da popis pr e v eč podr oben, tu pa tam pr eobr emenjen s pr e v eč »balasta«, k ar ot ežuje pr eg lednost popisa. Naj se malo pošalim: T o se pač zgodi, če zgodo vinar – k ust os ne upošt e v a do v olj zgodo vinarja – ar hi vista (!). Pričujoče besedilo sem napisal k ot por očilo o nena v adnem primeru, s k a - t erim sem se prvič sr ečal. S t em zapisom sem imel v mislih tudi zah v alo zgodo vi - narsk emu k olegu Dr agu Sedmak u. Kljub na v edenim pomanjklji v ostim je opr a vil v elik o delo, k at er eg a r ezulta t je k orist en pripomoček za ar hi v sk e dela v ce k ak or tudi za k at er eg a k oli upor abnik a gr adi v a t eg a f onda. AR CHIV AL F OND OF »K OSO VEL O V CI« IN REGION AL AR CHIVES NO V A GORICA The R egional Ar chi v es No v a Gorica acquir ed a compr ehensi v e society f ond of Sr ečk o K oso v el Ajdo v ščina men ‘s choir . The choir is one of the iconic male choruses in Primorsk a and the w hole Slo v enia. Com pr ehensi v e documents and ar chi v es att ests t o the rich and successful acti vities in mor e than se v enty y ears of oper ation. SUMMAR Y 500 Jurij R osa: Ar hi v ski f ond “k oso v elo v ce v ” v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici, str . 495–500 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections The or g anization and acquisition of the society‘s ar chi v es is a unique as w ell as e xtr aor dinary e x ample of societies‘ f ond in the R egional Ar chi v es No v a Gorica. The society first needed t o secur e the help of the hist orian and cur at or fr om Ajdo v šči na w ho w ould arr ange ar chi v es in or der t o pr o vide a clear o v er - view of compr ehensi v e collection of ar chi v es. Or g anizational plan, method, and the le v el of detail of listing w er e chosen b y the cur at or himself w ho in no w a y int er ef er ed with the appr aisal, selection, and disposal of ar chi v es. He made an incr edibl y detailed listing encompassing 312 pages. In man y units, the cur at or did not identify onl y the basic cont ents but also v arious additional descriptions. The R egional Ar chi v es acquir ed all ar chi v es as cr eat ed, arr anged, and r e - cor ded b y the entity w ho tr ansf er ed it t o us. Ar chi v es encompass 22 ar chi v al bo x es and w er e in the maki ng betw een 1946 and 2000 ; the ar chi v es fr om the ear liest da y s of the society ar e modestl y pr eserv ed, fr om the second decade of choir‘s functioning on w ar d, ho w e v er , w e can f ollo w a lar ger quantity and v ari - ety of ar chi v es. Cont ent compounds and f orms of ar chi v es att est t o a rich and colorful ar chi v al heritage of the society althoug h not in its entir ety: minut es of gener al assembl y and meetings of committ ee, lists and inde x car ds of singers, statisti - cal r eports, time sheets, v arious documents of numer ous perf ormances in Slo - v enia and abr oad, att endances of cer emonies, appear ances in mag azines, f esti - v als, cont ests and other v arious e v ents, documents on celebr ating anni v ersaries of the society , a w ar ds and r ew ar ds, r ecor ding f or t ele vision and r adio sho w s, pr epar ation of r ecor ds and cassett es, e xt ensi v e collection of new spaper articles, v aluable collection of phot os, car ds, and ackno w ledgements. Despit e the f acts that the app r aisal and selection of ar chi v es w er e not per - f ormed, certain task s still lie ahead of the ar chi vist , and the arr angement and r ecor ding of ar chi v es ha v e indi vidual w eaknesses, the acquisition of ar chi v es with such an aid f or its use is a v aluable addition t o the ar chi v es service in No v a Gorica and f or the users if this ar chi v al f ond.