Dopisl. črna v Mežiški doliai. (Pomembni daevi.) Dolgo že ni svet čital o aašem gorskem kraju. Zato pa daaes nekaj več. V zadajem času je doživela naša župnija pomembne zgodoviaske daeve. Laasko jesea, dne 19. akt. smo blagoslovili aovo razširjeao pokopališče. Vhod na pokopališče krasi lepa zidaaa stavba, v kateri se nahaja na eai straai prostor za oblačeaje duhovaika, aa drugi pa mrtvašaica; vmes med obeuia majhea stolpič, pod katerim se pride aa pokopališče. Nad vhodom na sprednji straai je pomealjiv napis: »Naj aeha se tukaj sovraštvo — prepir, kjer je našel \ilovekzaželjenimin« Na gorajem kraju ob ograji stoji nova kapelica, v kateri je pokopališki križ. Ta kapelica ima pa še posebea pomea. V nj«j sta vzidaai aa zaotraajih straneh spomiaski mar moraati plošči z Lmeni vseh v svetovai vojai padlih črajanov: 69 jih je. Med ploščama pa visi ličaa svetilka, ki jo je podaril aačelaik tukajšajega cerkveaega stavbenega odbora z aapisom: »V spomia padlim junakom občiae Čraa v svetovai vojai 1914—1918! Daroval Jaaez Geršak.« Poleg tega je v tej kapelici tudi vložena pušica, s krakim zgodotfiaskim opisom našega pokopališča. Blagoslovil je ob veliki udeležbi veraikov omeajeaega dae razširjeai del pokopališča s križno kapelico vred c. g. dekaa dr. Franc Cukala ob asisteaci čč. gg. Ivana Hombocka, župaika v Mežici. Ivana Hojaika, župaika iz Koprivae, Ljud. Viteraika, župaika iz Javorja, Josipa Dobravca, župaika iz Črne ia Aat. Ravšla, kaplaaa vi Črai. Na tem pokopališču pa se nahajajo tudi zaameniti grobovi. Dae 28. maja 1919 je bila v Črai bitka med jugoslovanskimi četami ia aemškimi volksverovci. Po enouraem boju so zmagali Jugoslovani. V tej bitki so padli štirje Sloveaci od ljubljaaskega pešpolka, in sicer: He«taik Leopold, štabni aaredaik, rojea v Mirai, Mišič Ivaa. poddeselaik, rojea v Podgori pri Novem mestu. Jeriaa Alojzij, pešec, rojea v Št. Jurju pri Kraaju, in Ceata Ivaa, pešec, rojen v Velikih Laščah. — Vsako leto dae 28. aiaja obhajamo obletnico s sv. mašo v cerkvi, ob grobeh aa pokopališču pa je primerea aagovor ia molitve za rajne. Letos smo postaviil tudi aagrobai spoaieaik z imeai padlih juaakov. Zgoraj je aapis: »V bitld y Črai dae 28. majaika 1919 padli junaki Ijubljanskegai pešpolka.« Spodaj pod imeai pa: »Slava za doaioviao padlim junakom!« Odkritje spoaieaika se je izvršilo ob letošaji obktnici; pri lej priliki je imel krasea ia pomealjiv govor tukajšnji gospod kaplaa Aatoa Ravšl, ki se je sam takrat kot vojak udeležil zasedbe Koroške po Jugoslovaaih ia je isle dai korakal skozi Črno. Poleg omeajeaib. Sloveacev je padlo istega dne tudi pet volksverovcev Nemcev, ia sicer: Waaggo Edmuad, dijak iz Celovea, Perko Jaaez, KoprivaLk, Soaimer ia Schwarz Kurt, dijak, drugih podatkov o Nemcih ni. jPri podružnici Sv. Hekae v Podpeči pa je pokopaa Ivaa Vatkovič, ki je padel istega dae na Rišperku v Podpeči in ima tudinagrobiii kamen, ki.so ga posiavili podpeški q«darji. Ker že po^ttjffln;p6kx>pbirŠQei'naj.oraeniin tudi,>(da sta lu pokopaaa dva ruska vojna ujetaika: Kultišov Ivan iz penzinske guberaije, umrl dae 5. marca 1916, iu Wolodni Nikita iz lomske guberaije v Sibiriji, umrl dne 1. maja 1917 ia koačno tudi italijanski vojni ujetaik Alfoaso Raiaioado, od kod, ni zaaao, umrl dne 4. aovembra 1918. V treljem delu tega dopisa hočemo opisati blagoslovitev aašega novega velikega zvoaa. Binkoštni pondeljek smo se peljali po aovi zvoa na železaiško postajo Prevalje. Bilo je sedem krasao ovenčanih vozov —župnik z obema cerkvenima ključarjema ia družice. Ob 12. uri saio odriaili s kolodvora; spredaj 23 kolesarjev za ajimi trije vozovi družic, nato voz z župaikom in ključarjem, za tem pa na krasao oveačaaem vozu zvon. katerega so peljali štirje koaji; za vozom zopet štirje vozovi družic. Pogled na cel sprevod je bil naravnost veličasten. Celo Prevalje nas je z radostjo pozdravljalo. Ko dospemo aa Poljaao, so nas pozdravili tamošnji podružaični zvoaovi, ki so prvikrat zapeli laai aa kvaterno aedeljo v adventu. Na Poljano so nam prijezdili nasproti jezdeci iz Gnie. Ob 2. uri popoldne se približamo Mežici. Tukaj aas je sprejela rudniška godba in med krasao donečimi pozdravaiaii zvoki mežiških zvoaov, ki so bili blagoslovljeai laai dne 7. septembra, smo se ustavili za oddih v Mežki. Potem aadalje proti Črai. V Žerjavu — rudaiški topilnici — so nas pozdravili prvi čraski župljaai, ki so postavili lep slavolok s: »Pozdravljea novi z\-oa!« V Mušeaiku — grofovskem nadgozdarskem uradu — je bil sprejem. Tja so prišli aasproti razai uradi, šolska mladiaa z učiteljstvom, orožniki, fiaanena straža, razna društva ia velikanska maožica ljudstva. Pevski zbor je zapel v pozdrav dve primerai pesmi, nakar se je razvil sprevod po določenem redu proti vasi Črna. Topiči so se oglasili ia iz vojne ostali mali zvoa je veselo pozdravil svojega bodočega tovariša. Od Mušenika do Črae se je pomikala nepretrgaaa vrsta Ijudstva. Tako smo došli v Črao pred župnijsko cerkev, kjer je imel domači fotograf obilo dela in je aapravil razne posnetke za slike. Domači gospod župnik se kočao v izbraaih besedah zahvali vsem, ki so darovali za zvoa, ki ga imaaio pred seboj, ia se priporoča za aove nadaljae žrtve za sredaji zvoa. da bo veselje polao. Na praznik Presv. Trojice pa se je vršila glavna slavnost — blagoslovitev. Nebrojaa maožice se je zbrala ta dan. Blagoslovitev je izvršil č. g. dekaa dr. Fr. Cukala ob asisteaci vseh treh sosedaih gg. župaikov in domačih duhovnikov. Na zvoau, ki tehta 2100 kg, je podoba župnijskega patroaa sv. Ožbalta, zgodoviaski napis: »ZačeL sem peti leta svetega — tisoč devetsto dvajset petega, ko je aovo mašo pel — naš Alojzij Dervodel.« Drugi aapis je: »Kar vojaa sila je pobrala, nazaj je volja ljudstva dala.« Glas iaia krasni »H«. Boter je zvonu blagorodni gospod grof Jurij Thura s svojo soprogo blagorodao gospo Zofijo. Zvoa je vlila livarna »Zvonoglas« v Maribosru ia je poaos cele Mežiške doliae. Dae 5. julija pa smo spremili pred oltar aašega novomašaika, č. g. Alojza IDervodela. Po dolgih 24. letih je pozdravila aaša župnija zopet aovoma&aika domačina. Pred 25. leti je darovat svojo prvo daritev č. g. Fraac Božič, sedaaji župaik y Št. Daaijelu aad Prevaljami; leto potem pa č. g. Rupert Rotter, aazadaje župaik v Kotmarivasi aa Korošikem, ki pa je umrl pred aekaj leti v Kortah pri Železai Kapli. Letošajega č. g. aovomašaika so spremili k prvi . sv. daritvi mnogoštevilai duhovniki, med njimi č. g. dekan dr. Fr. Gukala, č. g. Aatoa Beaetek, dekaa aa Zihpoljah pri Celovcu; pridigar pa je bil č. g. Fr. Šeak, župaik v Št. Jakobu v Rožu (Koroška). V slavnostaih prostorih pri Matevžu so se govorile razae napitaice. <5. g. novomašaiku kličemo: Na mnoga leta! Središče. Krajevaa 'orgaaizacija SLS v Središču ob Dravi priredi v nedeljo, dae 16. avgusta, po raai sv. maši v Društvenem domu javea političen shod. Poročata ggposlaaca Bedjaaič in Žebot. Samlšljeafld, domačini kakor itudi okoličani, pridite v ofbilaem številu! Bukovžlak pri Teharjih. Neskoačna božja previdaost |e poklicala v soiboto, dne 8 .t. m., po ksratki ia nvučai bolezai g. posestaika Milhaela Jeseaka v 66. letu starosti k sebi. Bil je vzorea soprog, ozircma oče, aad vse skrfeea ia marljiv posestaik ter gldbokoverea. Kmelska zveza, fcmetsko-delavska hraailnica La posojilaica ter Kat. prosvetao društvo pa zgubijo z ajira eaega aajvaetejslh ia aajlbolj§ih sotrudaikov. Obilno spremstvo domačiaov ia znancev iz toližnje ia daljae okolke k večnemu počiticu je pričala 0 njegovi veliki priljulbljenosti med aami, kar bodi tudi nfegovi aad vse čislaai rodbini v tolažbo. Vsi bodemo ohraaili našega Mihaela Jesenka vedno v blagem spominul Sv. Krištof pri Laškem. Dae 23. avgusta imaaio spet občinske volitve, ker je bil prejSnji dbčiaski odbor aa željo demokratarjev razpuščea. Volišč ibo kot dosedaj troje. SLS ima aa vsakem volišču pcsefoao škrinjico: pri Sv. Šte fanu drugo, pri Sv. Jederti tretjo, pri Sv. IKrištofu četrto^ Ostali škriajici sta orjuasko-demokratski. Vsi pristaši sloveaske irv cbčiiaske avtaaomije foodo (kot ea mož volili s Slovenslco ljudsko straiako, da kmetske ia delavsice sovražnike vržejo iz občinske hiše. Gereata, ki je aa dopustu, sastopa edaj demokrat Ceacelj. Sv. Krištof. Tukajšaji demokrati so povsod v javnosti trosili vesti, da so aaši bivši odborniki SLS v občiai pustili ogromae dolgove. Prosili so celo višje oblasti za dovoljeaje, povišati obč. doklade, kar se jim pa ni posrečilo. Sedaj pa, ko se bližajo občiaske volitve, imajo naeakrat občiaskega denarja obilo, ter popravljajo ceste, seveda največ. v agitacijske aameae. Če je prejšaji odbor res pustil doLgove, kje ste pa deaar sedaj našli? Ko so se prejšaji odboraiki SLS trudili spraviti višjo postavko za ceste v proračua, ste bili »proti«, sedaj, ko ste Kavratno prišli do občinskega deaarja, pa hočete ž njim Jijudem peska v oči; natrositi; Toda- varate sef daa obraftuna se bližaia potembodetedajaiiiftdgpivtivrjS vii rxt  Sv. Kiištof aad Laškein. Tukajšaji gereatsiki sosvet je v svoji seji dne 13. maja sldenil, ipcvišati občinSke doklade od 80 ria 150% ter je na podlagi tega sklepa gerent zaprosil pri višji olblasti za dovoljeeje poviška. Za ta sejni zapisaik je !bilo precej zanimaaja ter smo občaai v velikem številu tudi protestirali proti povišanju. Sladka gora. (Naše gospodarske potrebe.) Pcfaebna je nam cesta od Sladke gore do ceste od Loč aa Poaikvo, ozkoma od Poljčan na Poaikvo. Tu so že svoj čas mislili graditi železnično progo, ki danes pelje od Grobelnega preko Šmarja aa Slatiao in Rogatec. Bila Ibi tudi tbolj naravaa in zdmžena z imaajšimi težkočsmi. Pa merodajai čiaitelji sc se azirali na druge, seveda tudi vpoštevanja vredne razlage ia zigradili so jo tam, mi pa si maramo prizadevati, da doibimo vsaj cesto. Saj je vsakemu jasoio, ka^ka dobrota je za kraj dobra cesta. Zemlja in hiše cb cesti iTnajo večjo •vrednost, duševno obzcrje se nehote poveča, blaigostaaje zraste, ljudje in živiaa trpijo mainj, blago se ložje izvaža in dovaža itd. Vedinno pa, da nam ceste ne bodo začeli igraditi naši držawniki. Zato mora iti ta misel ad sipodaj. Sami moramo začeti ia ko imamo aekaj pokazati, pa se obrniti aa taka mesta za nadaljao podiporo, ki so po ustavi postavljeaa v državi zato. Vedimo pa tudi, da cesta ne zraste č&z aoč, kakor gdbe zrastejo trumoma čez noč, arapak je treba tu vstrajati, dasiravno ta cesta ne bo dolga> Druiga gosipodarsika potreba, ki je s potrelbo ceste v zvezi, je žele®aiška postaja med Pol]čanami in Poaikvo. Ta proga je dolga 16 km. Oblast |e sicer že uvidela potrebo te postaje ia dovolila postajalisče pri Lipicglavi, pa pod takiiai pogoji, da jih pri našiih gospodarskilh raizmeraih ne moiemo sprejeti. Zato moramo aa vseh shodih, ki se vršijo v našem dkraju, staviti resclucije, da se aa} postajališče zgradi pod irgodaejšimi1 pogoji. Župaai pa, kateriih občine so za postajo zaiateresiraae, se prosijo, da riaj to zahtevajo od državnega poslaaca. Od tuikaj se izvaža veli3ca irmožiaa dabreiga viaa, lesa, živime itd., in čeravno sedaj tu skraja ae ibo iblagovma postaja, veadar pa bado prir šli trgovci po kratki cesti v večjem številu sem, kakor pa tako daleč po oviakiu. Te vrstice so pisaae, da prešiaja javao iaaea]e i\as vse, iki imaimo .korist od teh pcdjetij, pa tudi one, 'katerim |e dolžaost skAeti za oibčni blagor. — Občan. Pilštaaj. V »Kmetskem listu« z dne 22. Julija t. 1. sL je nelci doibro znani, saiaostojai zgagar privoščil tudi mojo imaleakost. 1000 dinarjev dobiš, kakor hitrc jboš dokaizal, da sem pri ogledovaaju farovskega marofa kot bivši cerkveni ključar, le enikrat dobil v kuhiaji tečea zajuterk. Ako pa tega ae dokažeš, te javno iTnenujem podlega lažnjivca! Zakaj se ^krfvaš pod izmišlijeaim imeaom, ako si resaicoljubea, aa plaa s pravim imeaom! Kar se pa v istem dcpisu zadiajega stavka tiče, ti pa odkrito povem, ako me je kdo česa prosil, sem mu pomagal, ako sem le nvogel, ne otziraje se aa politično pripadaost. Vrail sera pa dbiig z dbrestmi saia, brez imbeža. Valeatia Riba — raorda Smola — pa se Ti primi za nos. Anton Lakošek.