cw*s*A&;
VESTNIK
/Sr* ^
uuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuMMuuuuuuuuuuuuu
Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenturt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov cetoietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
		
LETNiK XL
! .. '-a:

CELOVEC, PETEK, 7. JUNiJ 1985
ŠTEV. 23 (2229)
o:..t j
^akor nekoč v nacistični dobi:
Strankarska troedinost zahteva odstranitev dvojezičnih napisov v Zitari vasi
Nemškonacionaina vojna proti dvojezičnim označbam in s tem proti enakopravnosti siovenščine v tjudski šoii v Žitari vasi, ki se je začeia Proti koncu ieta 1981, je zdaj po daijšem „premirju" znova vzpiamteia: Na ponedeijski seji žitrajskega občinskega odbora je krajevna OVP v medstrankarskem tekmovanju, kdo bo boij bojevit v nastopanju proti Siovencem in njihovim pravicam, prehiteia ostati dve stranki in povsem nepričakovano prediagaia odstranitev dvojezičnih označb v šoii. SPO 'h FPO sta se prediogu radevoije pridružiti in tako ie bi! v duhu strankarske troedinosti proti giasovom Enotne iiste sprejet skiep, da je dvojezične napise treba odstraniti. (Več o seji občinskega odbora poročamo na 8. srani.)
Sklep žitrajskega občinskega °dbora o odstranitvi dvojezičnih označb v tamkajšnji ljudski šoli sta tajnika obeh osrednjih slovenskih organizacij, dr. Marjan Sturm za ^vezo slovenskih organizacij na Koroškem in Franc VVedenig za Narodni svet koroških Slovencev, v skupni tiskovni izjavi označila za agresivno nemškonacionalno, v smislu člena 7 državne pogodbe legalno in proti slovenskim občanom Žitare vasi naperjeno dejanje.
„Ta odločitev, ki so jo sprejele SPO, OVP in FPO proti giasovom Enotne liste, je eklatantno naperjena proti enakopravnosti slovenskega jezika", je rečeno v skupni izjavi, „in jo more slovenska narodnostna skupina razumeti le kot kolektivno žalitev in akt briskiranja."
Predstavnika obeh osrednjih slovenskih organizacij opozarjata, da s sedanjo odločitvijo v Žitari vasi postaja jasno, da propaganda nemškonacionalnih organizacij,
1&cr IBurgcrmeifter dcr ^ccisftadt TBotRermacRt
:i. 7M/41 Ihrt Zl.
!tr. 11	-
Volkermarht, am
,	Batfarma* ulowt*iaoh*y
KAtaprechamd dam Erlaaaa dar 0*h*i<M* Staitmolint, III 85o/41 and doo Landrotoo n. 9094/41 fordoro ich Si a aaf, jodo 'oitoro ir fertigung TWa alowani6o4an iufachriftor oaf Grab— 'tairor, WagvataarB, Houasehioldorr nov. onbnntor-looaon. Zuoiaderhandlangon oordon atrangatano ^a -otrafb und koamao oimor atootafaimdliehoa Sobotogo glaich.
M.o Kolar and Stoinootoo bitteioh.jaao r*'adaa dio um Ooaohrifbang Ton Crobtofoln roropro-ahon bovoraagt and dringlioh bodionor.
BooaK^oroo Augonnorb lat dar Daatachaa Sohraiborb aaaaaandan and in fraglichan FKllar dar Tnufachalr mir hiaradta voraulagan.
lob varpflichta 8ia aooit n*r ahran-ootliob oafUKraada intahilfa aa laiatan.
^****a^, Oar Bdr^a^oaiatar!
nla OrtapoliaaiTaraoltar.
iraadt)
ZGOVORNA
SORODNOST:
Kakor teta 1941 nacistični oblastniki, tako danes „demo-kratične" stranke zahtevajo odstranitev slovenskih napisov.
O premagani
preteklosti
na Koroškem
res ne more biti
govora — tukaj
moremo govoriti
te o zvestem
izpolnjevanju
oporoke
nacističnega
gauteiterja
Rainerja, da je
treba nadaljevati
tradicionalno
politiko
„za svobodno
(osvobojeno
Slovencev) in
nedeljeno (čisto
nemško)
Koroško".
zlasti okoli KHD-jevskega referenduma zoper skupno šolo, rodi nadaljnje usodne sadove in težko obremenjuje ozračje sožitja obeh narodnostnih skupin na Koroškem.
..Sramotno je, da prav v jubilejnem letu državne pogodbe narašča dejavnost tistih, ki merijo na to, da bi slovenskemu prebivalstvu odvzeli njegov značaj in pravice manjšine," poudarjata osrednji organizaciji koroških Slovencev ter napovedujeta, da bosta na regionalni, državni in mednarodni ravni podvzeli ustrezne korake, da se tak razvoj v bodoče prepreči.
V brzojavkah, ki sta jih poslali zveznemu kanclerju in predsedniku SPO Fredu Sinowtzu ter predsedniku OVP Aloisu Mocku, sta osrednji slovenski organizaciji protestirali zaradi protislovenskega ravnanja krajevnih dejavnikov obeh velikih strank v Žitari vasi.
ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV ZVEZA SLOVENSKiH iZSELJENCEV SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „VRTAČA"
vabijo na
PROSLAVO
40-tetnice zmage nad fašizmom in povratka naših izseijencev
v nedeijo 16. junija 1985 s pričetkom ob 14. uri pri Šašeinu v Siovenjem Piajberku
V okviru prireditve, na kateri bodo spregovorili predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm in predstavnik Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju, bo
odkrit spomenik 26 žrtvam nacističnega nasiija.
Kulturni spored bodo oblikovali: mlada godba na pihala Glasbene šole Šmihel nad Pliberkom, Koroški partizanski pevski zbor, moški pevski zbor SPD Borovlje in sestri Čertov.
H Udeiežimo se naše osrednje prosiave ob 40-)etnici zmage ) *	nad fašizmom in povratka naših izseijencev.	*
Prireditev ob 40-ietnici zmage nad fašizmom
Letos, ko obhajamo 40-letnico zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne, se po vseh državah Evrope vrstijo najrazličnejše prireditve, na katerih se spominjajo zgodovinskih dogodkov pred štirimi desetletji, ko so si svobodoljubni narodi po letih zatiranja in trpljenja ter junaškega boja končno priborili osvoboditev izpod zločinskega nacifašističnega režima. Še posebej pa veljajo te prireditve spominu na vse tiste, ki so s svojim trpljenjem in bojem doprinesli k zmagi nad fašizmom.
V praznovanje letošnjih obletnic se vključuje tudi slovenski narod, ki je po fašistični okupaciji na smrtno obsodbo odgovoril z uporom ter v večletnem narodnoosvobodilnem boju skupaj z vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije
osvobodil svojo domovino. Tudi konec minulega tedna sta bili dve taki proslavi: V soboto je bilo na kraju nekdanje podružnice maut-hausenskega taborišča na Ljubelju tradicionalno srečanje bivših internirancev in protifašističnih borcev. Prireditve so se udeležili tudi koroški partizani, priporniki in pregnanci. V nedeljo pa se je zbralo več kot 15.000 ljudi na Flribu svobode v Ilirski Bistrici, kjer je bila mogočna proslava 40-letnice zmage nad fašizmom ter osvoboditve Istre in Slovenskega Primorja.
Jutrišnjo soboto bo na gradu v Brestanici pri Krškem proslava 40. obletnice povratka slovenskih izgnancev v domovino. Kakor iz Koroške, tako so nacisti med zadnjo vojno tudi iz slovenske Štajerske, Gorenjske in deloma iz Primorske
izselili na desettisoče ljudi. Od več kot 60.000 teh izgnancev jih je 45.000 šlo skozi taborišče v Brestanici. V spomin na ta zločin nacizma je bil 7. junij proglašen za dan slovenskih izgnancev in na brestaniškem gradu je urejen muzej slovenskega izgnanstva.
V nedeljo pa bo v Begunjah, kjer je bila zloglasna nacistična mučilnica, zbor aktivistov, borcev in zaupnikov Gorenjske, ki bo letos še posebej posvečen praznovanju 40-letnice osvoboditve. Letošnjemu praznovanju so se pridružili tudi koroški partizani ter Kokrški odred, ki je ob koncu vojne deloval na Koroškem — tako bo prireditev širšega gorenjsko-koroškega pomena. Med sodelujočimi skupinami bosta tudi ansambel Avseniki in plesni ansambel Gorenjci.
PREBEHtTE
no
"ran!
2 Stovenščina na mejnih prehodih
2	Pogiavitna načeta za evropsko
narodnostno pravo
3	Srečanje pisatetjev narodnih skupin
4	Občni zbor Stovenske športne zveze
? Tudi na Štajerskem živijo Stovenci
^ Zakaj se je druga svetovna vojna končata ravno na Koroškem?
8 So skrbi za pivovarno pri Štihu pristne?
Demonstrirana izravnanost v resnici razdvojenost FPO
Z novim /?rogr<2wo;7?, bi ga j? jpreje/a mina/o joboto in nede/jo na bongreja v Fa/zbarga, je napravi/a jvobodnjajba Jtranba nem pojbaj, da do-baže jvojo verodojtojnojt bot v/adna Jtranba. V ho/ihjni meri jr' je ta pojbaj ajpe/, bo jeveda po-baza/a je/e bodočnojt, bo je bo mora/a ave/javiti pr: vo/itvah. Favno s pog/edom na bodoče pre-rz^rrirrje prt je je prt /ortrrtr/frrrrrjrr novega programa in predvjem tadi ir bongrejni razprav: o njem vrtano rr:trf:7a, da Tu t/cMOMjrrrra/a „popo/no :'z-ravnanojt" med noji/nima jtebroma jvoje ideo-/ojbe ajmeritve bot Hactona/na rta en: in bot /ibe-ra/na na dragi Jtrani.
V težnji po tabjn: /zravnano^:: je Ha tabo da-/eč, da je je ce/o rzre^/a za j:ro^ograHwo obravnavanje naroHnojtnrb manjHn ;n Ha je je ce/o H:jfanc:ra/a o H naerona/joera/rzma/ Ob ten:, babino nranjjrnjbo pobtrbo zaj/eHaje ta jtranba preH-vjern na biorojbenr, :n z/ajt: v /aer rjave prete-b/ojt: nrnogrb njen:'b v;Hn:b e/anov ter zadržanja pojamezntb njenrb voHHntb /anbetonarjev v nedavnr' ajer; Reder tabina opredebtev jboraj n:ej: na jb:zo/ren:jo.
b/a bongreja denronjtrrrana rzravnanojt v rejnic: ne more prrbrit: dejanjbe razdvojenojt:', b: jo je pr: jvobodnjabtb opazit: na mnogib področjih. Pojebno očitno pa prihaja ta „ razdvojenojt" do izraza med teorijo in prabjo, med bejedami in dejanji jvobodnjabov. Za iiajtracijo /e dva izmed najnovejjih primerov na ččorojbem, bi bažeta, da
jo na jaizbaribem bongreja, bjer jo jicer veiibo govori/; o varjtva č/ovebovega obo/ja, izg/eda po-vjem prezr/i nevarnojti dahovnega onejnaževanja č/ovebovega živ/jenjjbega projtora.
7*ežbo je namreč govoriti o jožitja in jporaza-mevanja med narodi, če nebateri vidijo jvojo na-/ogo v tem, da medč/oveibe odnoje zajtrap/jajo j pogrevanjem jtarih predjodbov, bi za danainje
Oa FRO-)eytko tatdvojeno*! v!d!jo tud! drug!, kale karikatura,
ki ]o )e v tUeine leitung objavi! Diotor Zohontmayr.
pojme nijo /e naciona/ijtični, temveč naravnojt ra-jijtični. 7*abo beremo npr. v g/aj:7a boroibih jvobodnjabov, da bodo na pobado be/jaibe FPO ob baibi cejti jpet namejti/i napij iz /eta /920, bi je v jvoji izpovedi rej edinjtven prijpeveb zb/iževa-nja med narodi; „FFier tvar die Crenz' / dej Fer-benreicbj gezogen / F/ier jeh/agen an dej Pa/banj angejtame Wogen / Dej Afarntnerj anbeagjame F/eimat/iebe / zerjeh/ag die Crenz' mit einem macht'gen F/iebe".
/čaj bi je vendar čadi/i be/jajbim jvobodnjabar-jem, če je navdajajejo za dahovno obnav/janje davno prežive/ih mej in razmejitev, bo pa je njihov deže/ni pog/avar jam je danej apira prizadevanjem, da bi meje med državami čim bo/j zga-bi/e značaj /očnic in pojta/e mojtovi med narodi. Fe bot popo/n anahronizem v dobi vjejp/ojnega povezovanja moramo razameti Haiderjevo najpro-tovanje gradnji baravanjbega predora,- njegovo ar-gamentiranje pa je jpričo dejjtva, da tabo govori odgovorni re/erent za tajjbi promet, brez dvoma edinjtvena donbibotovJČina.
Že ta dva primera bažeta, da je izravnanojt, bi jo jo jvobodnjabarji jbaja/i mani/ejtirati na jvo-jem bongreja v Sa/zbarga, v rejnici vjejtranjba razdvojenojt. Mjen pojebno znači/en predjtavnib je Haider, bi j jvojo bame/eonjbo jpremen/jivojt-jo babor je bomentira/ nebi danajjbi /ijt — ni nevaren /e za jp/ojni demobratični razvoj, temveč je ga apravičeno boji tadi /ajtna Jtranba.
Siovenščina na mejnih prehodih je priznana kot uradni jezik
Na podtagi § 3 čiena 7 avstrijske državne pogodbe je siovenščina priznana kot uradni jezik. V smistu tega dotočita vsebujejo tudi zakon o narodnih skupinah in razne odredbe ustrezne predpise, ki urejajo uporabtjanje siovenščine kot uradnega jezika pri naj-raziičnejših uradih in ustanovah.
Znano je, da ti predpisi za praktično izvajanje dotočita o siovenskem uradnem jeziku niso ravno širokogrudni; sedmojuiijska zakonodaja je nasprotno naravnost kiasični primer restriktivnega reševanja tega vprašanja. Poieg tega je tudi uradovanje samo odvisno od vzdušja, ki viada pri posameznih uradih — saj vedno spet doživijamo primere nerazumevanja in četo zavračanja, kakor da bi na Koroškem še vedno vetjato nacistično poveije „Karntner sprich deutsch!
Vendar pa je v prvi vrsti odvisno od nas samih, kako hitro in kako široko bomo naši materinščini priboriti praktično priznan in spoštovan potožaj enakopravnega uradnega jezika: čim boij se ga bomo po-stuževaii v stikih z obtastmi in uradniki, tem boij mu bomo utrdiii njegovo veijavo. Zato povsod zahtevajmo siovensko uradovanje in se postužujmo stoven-
skega uradnega jezika! Zavedajmo se, da je to naša pravica in kratenje te pravice je očitna diskriminacija; v primeru take diskriminacije pa se pritožimo na pristojna mesta.
Take pritožbe so že bite vtožene tudi v zvezi z neupoštevanjem načeta enakopravnosti siovenskega uradnega jezika na mejnih prehodih in pristojni finančni minister dr. Franz Vranitzky je v svojem odgovoru (pismo od 23. maja 1985, štev. AP 356/85) med drugim sporočit: S strani zveznega ministrstva financ obstaja odredba, po kateri mora pri vsaki carinarnici, ki pride v poštev, biti v siužbi navzoč vsaj en siovensko govoreč uradnik. Za primere kratkotrajnih personainih omejitev (npr. botezen) pa so pri vsaki carinarnici na razpoiago dvojezični pripomočki, ki omogočajo uradovanje s stovensko govorečimi avstrijskimi državtjani. Poteg tega so na votjo še stovensko govoreči uradniki, ki jih iahko pritegnejo k uradovanju v siovenščini. tn končno minister še za-gotavija, da bodo nadaijnje izbotjšave dosežene s sproti prirejenimi tečaji siovenščine za carinske ustužbence.
Za pravice manjšin
Na nedavni deželni konferenci Alternativne liste Gradiščanske v Borti/Oberwart so med drugim obravnavali tudi položaj etničnih skupin na Gradiščanskem. O tem posvetu so objavili posebno izjavo za tisk, v kateri Alternativna lista Gradiščanske ..obžaluje, da se sedanja deželna politika ne ozira na to, da na Gradiščanskem živi več jezikovnih in narodnostnih skupin". Pri tem zanikajo, prezirajo in kršijo celo v državni pogodbi zajamčene pravice, kot je člen 7, ki ima značaj ustavnega prava.
Alternativna lista Gradiščanske se zavzema za zopetno poživitev tradicij kulturne in jezikovne mnogovrstnosti in terja ustrezna določila, pri čemer bi moral za podlago služiti člen 7 državne pogodbe, ki bi ga bilo treba razširiti na vse na Gradiščanskem živeče etnične skupine.
Da bi se izboljšalo ozračje sporazumevanja med narodnostnimi skupinami, pa bi morali po predstavah Alternativne liste Gradiščanske najprej v okrajnih središčih urediti večjezične vrtce, kjer bi tudi nemškogovoreči otroci imeli možnost učiti se drugega ali tretjega jezika. Trenutno poteka dvoje-
zičnost, če sploh, samo v eno smer — pravi Alternativna lista v svoji izjavi za tisk — nemškogovoreči otroci pa imajo le malo oz. sploh nimajo možnosti, da bi se na naraven način učili madžarsko ali hrvaško.
Avstrija
zamolči manjšine
V letošnji apritski števiiki znane ameriške revije ..National Geogra-phic" spet vidimo, kako Avstrija resno jemlje (aii ..dosledno zamolči" svoje narodne manjšine, med njimi tudi koroške Slovence.
Pod naslovom „Ti večni Avstrijci" poročata pisec John J. Putman in fotograf Adam Woolsfitt o zanimivostih iz vsega avstrijskega ozemlja, tako tudi iz dežele Koroške. Toda na vseh 38 straneh nikjer niti z besedo ne omenita slovenske (ali hrvaške ali kakšne druge) narodnostne manjšine. Jezik avstrijske republike je nemški, kakor pišeta; vsa tista množica ljudi, s katerimi sta se pogovarjala — in med njimi je nemalo državnih uradnikov — jima ni povedala nič drugega.
Kdaj je torej Avstrija verodostojna: ali takrat, ko v uradnih izjavah poudarja, da so manjšine obogatitev; ali takrat, ko manjšine zamolči, kakor da bi se jih sramovala?
Ivan Dolenc, Kanada
Seja predsednikov dežel Alpe-Jadran
Na Brionih — „od koder so se v preteklosti, za časa življenja predsednika Tita, širila v svet globoka spoznanja o potrebah sodobnega človeštva," kot je na zaključni tiskovni konferenci dejal predsednik delovne skupnosti Alpe-Jadran Ante Markovič — so se prejšnji teden sestali predsedniki desetih članic te skupnosti. Obravnavali so dolgo vrsto perečih vprašanj, ki tarejo ljudi na območju Alpe-Jadran: od široke problematike varstva človekovega okolja preko najrazličnejših oblik gospodarskega sodelovanja pa do takih pojavov, kot so včasih že škandalozni prometni zastoji na mejnih prehodih.
Ravno v tem zadnjem vprašanju je bila posebno aktivna koroška delegacija, ki jo je vodil deželni glavar Wagner. Zavzeli so se za odpravo težav, ki se vedno spet pojavljajo pri carinjenju blaga na koroško-italijan-skem prehodu Rokovo; opozorili pa so tudi na večurna čakanja na prehodih, kjer se jugoslovanski delavci vozijo na dopuste v domovino.
Na zasedanju na Brionih je bilo govora tudi o narodnih manjšinah na območju Alpe-Jadran ter so napovedali, da bodo o tej problematiki izdelali posebne vprašalnike.
Na vprašanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in posebej na neizpolnjeni člen 7 državne pogodbe pa je med svojim obiskom na Štajerskem opozorila tudi delegacija skupščine SR Slovenije.
OB NEDAVNiH VtSOKOŠOLSKtH VOUTVAH:
Protestna drža ali depolitizacija
študirajočih?
7*o fpnaMM/e je o/? letošnjem volilnem	štndenfov in šfM^ent^
Mg	nniverz%l? bo/; bot
Kprdvičeno. Razmerje med ^le^nimi m levimi tiiami se sicer rti bistveno spremeni/o — vsebo/; prob/erfMtičn% /m post%;% volilna abstinenca ve/ibe večine študirajoče m/adine,- nde/ežba pri letošnji/? volitval? je napram 36 "/« pri zadnjih volitval? Hpad/a za več bot 6 "/a, bajti vo/i/o je /e še 30 odstotbov vseb vpisanih štadentov.
7*o obo/iščino so tabo zmagovalci babor tndi poraženci pri teh vo/itvab raznme/i bot znab protesta v štadent-sbib vrstah. Pojav tabo imenovane depolitizacije /tadi štadirajočej m/adine ni tabo enostaven in samoame-ven, da bi ga /abbo navaja/i bot glavnega indibatorja za od leta do leta apadajoče število štadentov, bi se sami še bodisi politično adejstvajejo bodisi adeležajejo volitev.
Postabšanje sociatnega poiožaja in zaostritev študijskih pogojev
7*adi to depolitizacijo labbo pojma-jemo bot večji del bonstrairan pojav. Spremembe štadijsbega reda, avedba tabo imenovanega diplomatsbega šta-dija in drage inovacije so imele za posledico višjo zabetvnost stadija za vsabega posamezniba. Na mesto večje samostojnosti vsabega posamezniba pri ačenja in štadiragja je v mnogih primerih stopil prav šolsbi sistem s točno predpisanimi smernicami od pr-
ve are do zadnjega izpita. Velibo svobode — pa tadi prostega časa — šta-dentom ni ostalo.
čstočasno se je rahljala socialna mreža. Število Štadentov, bi prejemajo državno štipendijo /danes še N "/oj, se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za polovico. Ro statističnih podatbih si velib del štadentov omogoča štadij z delom v počitnicah aii sploh s poldnevnim aii priložnostnim delom poieg štadija. Ministrstvo štipendij dosti let sploh ni astrezno povišalo, tabo da dandanes mnogmi štadirajočim ne zagotavlja štadiranja.
Varčevanje pri visokošotski izobrazbi — državna „seiekcija"?
Neagodna je tadi sitaacija na ani-verzi sami — vladni sbiep to dovolj jasno nabazaje; milijarde gredo za nabap novih starih letal, bi bodo v nebaj letih spet odsiažiia, na področja znanosti pa štedi pri izobrazbi tistih badrov, bi naj bi v naslednjih letih prispevali svojo abademsbo delovno moč za boljši jatri. . . Predavalnice so tesne, astreznih predavanj mnogobrat premalo, večajočema števila štadentov pa se ministrstvo za znanost odziva le z varčevalnimi abrepi pri nastavljanja aniverzitetnib badrov.
Roga more spričo tabib dejstev sploh še čaditi, da je Avstrija medna-
rodno vodilna pri prebinitvah štadija /ca. 73 odstotbov).
Lik današnjega študenta
Življenje štadenta danes prav gotovo ni tabo mično, bot ga opisaje znana posbočnica „Če štadent na rajžo gre . . .". Najmanj je tabo, bot je bilo nebdaj, bo so po naših vaseh imeli štadenta že za pravšnjega gospoda. Toda tadi „lajtarsbi" lih, bi se ga je prijel v sedemdesetih letih, danes ne astreza. Za rajžanje je baj malo časa. Učenje, stres, psihičen pritisb, aživa-nje psibo/armacevtsbib medibamen-tov in boncentracijsbib stredstev, po-manjbljiva hrana — to je današnji vsabdan marsibaterega štadenta. Negativne posledice so bajpada zelo pogoste — med dragim tadi splošna nezainteresiranost za socialna ali politična dogajanja v naši obolici.
Apatija namesto volitev? Nesmiselna protestna drža namesto abtivne-ga doprinosa b varovanja demobra-tičnib pravic štadentov? brezbrižnost tadi do svojih lastnih pravic in interesov? bo tema brivi štadentje sami?
Podobne probleme pozna tadi naša slovensba manjšina. Posebno izrazit postane problem v slovensbih sta-dentsbih strabtarah, bjer se splošna nepolitična drža marsibatere/ga) slo-vensbe/ga) štadent/ajbe baj rada spreobrne tadi v narodno-zavestno apatijo.
I. Schellander
Poglavitna načeta
za evropsko narodnostno pravo
Na nedavnem kongresu narodnosti v Ženevi, ki so ga sklicali Federalistična unija evropskih narodnosti (FUEV), Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM) ter Mednarodni inštitut za narodnostno pravo in regionalizem (INTEREG), so sprejeli Poglavitna načela za evropsko narodnostno pravo, ki naj bi med drugim služila tudi Evropskemu svetu, ki pripravlja posebno Listino pravic narodnostnih skupnosti.
POGLAVITNA NAČELA
ki so bila sprejeta na ženevskem kongresu (ki pa so — kakor je bilo že opozorjeno v našem poročilu o tem kongresu — v marsikaterem pogledu še pomanjkljiva in nedodelana), so zajeta v naslednjih dvajsetih členih:
Členi
Vsaka etnična skupina (narodnostna manjšina) ali narodnostna skupina — v nadaljnjem skupina — ki jo označujejo lastnosti kot lasten jezik, kultura ali tradicije, ima tako na mednarodni kot tudi notranjedržavni ravni in neodtujljivo nedotakljivo pravico, da se jo prizna kot narodno, etnično in kulturno (jezikovno) enoto.
Č!en2
Vsaka skupina ima na svojem podedovanem naselitvenem območju ne glede na število pripadnikov nedotakljivo in neodtujljivo pravico do zaščite, ohranitve, razvoja dn pospeševanja svoje posebnosti/identitete.
Člen3
Pravica do razcveta in razvoja presega individualno zaščito pred diskriminacijo ter obsega tudi pospeševanje skupine kot take v njenem obstoju.
Členi
Skupine imajo neodtujljivo pravico, da je njihovo domovinsko območje, območje, na katerem so preko svojih prednikov udomačeni, zavarovano in njim ohranjeno. Njihovo domovinsko območje ne sme biti potujčeno niti upravnopravno razdrobljeno ter ne sme zaradi tujega naseljevanja zgubiti svojega etničnega oz. jezikovnega značaja.
V	šolah in v javnem življenju domovinskega območja je treba jezik skupine prednostno varovati dn pospeševati. Zgodovina in kultura skupine morata predstavljati neodpoveden del pouka.
Člen5
Vsaka skupina ima pravico, da se — tudi pravno — organizira. Ima pravico do kulturne avtonomije. Skupine morajo biti primerno udeležene na javnih sredstvih.
Člen6
Vsaki skupini je treba zagotoviti možnosti in sredstva, da oblikuje lastne radijske in televizijske oddaje ter izdaja svoj lastni tisk.
Clen7
Prebivalstvu dela državnega ozemlja, ki ga pretežno naseljuje skupina, naj bo zagotovljena ozemeljska samouprava in regionalna zakonodaja vključno davčne pristojnosti ter/ali odgovarjajoča udeležba na javnih sredstvih države.
CienS
Vsak pripadnik skupine ima pravico, da se svobodno seli in da ostane v podedovani domovini. Pripadniki skupine kot javni uslužbenci ne smejo biti brez njihovega pristanka premeščeni iz podedovane domovine. Vojaški obvezniki morajo imeti možnost, vojaško obveznost odslužiti v svoji domovini.
Clen9
Države morajo gospodarske pogoje urediti tako, da pripadniki skupin lahko dobijo delo v svoji domovini. Gospodarski razvoj in industrializacija ne smeta ogrožati identitete skupine.
Člen 10
V	kolikor skupina ni strnjeno naseljena, ji država prizna personalno avtonomijo.
Členil
Vsakdo ima pravico, da se svobodno, brez vplivanja in slehernega pritiska prizna k narodni manjšini oz. narodnostni skupini. To priznavanje se ne sme oporekati niti preiskovati. Države so dolžne ustvariti pravne, politične in socialne pogoje za to svobodno priznavanje.
Člen 12
Vsak pripadnik skupine ima pravico svoj jezik ali regionalni jezik ustno in pismeno svobodno uporabljati in gojiti v javnem in zasebnem življenju. Sem sodi tudi pravica do pouka in cerkvene oskrbe vključno veronauka. Vsaka država je dolžna skupini to pravico priznati in zajamčiti.
Člen 13
Vsak pripadnik skupine ima pravico, da se na domovinskem območju in pri zanj pristojnih javnih uradih, sodiščih in oblasteh neposredno pismeno in ustno poslužuje svojega jezika. Pogoje za to je treba ustvariti.
Člen 11
Pripadniki skupine in njihove jtavne in zasebne organizacije imajo pravico vzdrževati stike s prebivalstvom istega jezika ali kulture izven lastnega državnega ozemlja.
Člen 15
Države naj pri svojem sodelovanju z drugimi državami na področju kulture, gospodarstva in na drugih področjih ustrezno upoštevajo potrebe skupin.
Člen 16
Enakovrednost spričeval, pridobljenih na inozemskih učnih zavodih v jeziku skupin, naj bo priznana v polnem obsegu.
Člen 17
Pravice skupin ne smejo biti okrnjene s sklepi večine. Te pravice so podvržene zgolj nadzorstvu sodišč glede njihove ustavno-siti, pri čemer je presoja smotrnosti izključena.
Člen 18
Vsaka skupina ima pravico do primernega zastopstva v parlamentih ter v vseh zakonodajnih in upravnih korporacijah, občinah itd. Omejitveni predpisi, osnovni mandaiti in podobno za skupine ne bi smeli vejati. Razdelitev volilnih okrajev je treba urediti tako. da to skupinam pri kandidaturah ne bo škodovalo in da naselitveno območje skupine ne bo razdrobljeno.
Člen 19
Skupinam v državi ali zvezni državi, ki je priključena nadnacionalni organizaciji držav, mora biti zagotovljena pravica, da se primerno zastopane v vseh pr*' stojnih gremijih in se lahko obračajo neposredno na nadnacionalne gremije.
Člen 20
Organizacije skupin so upravičene zastopati koristi skupin, nji' hovih organizacij in njihovih sameznih pripadnikov pred sodi' šči, oblastmi, in javnimi grerniR Skupina, ki ji država omejuj^ njene pravice, mora imeti moZ' nost pri narodnih in mednarodnih sodiščih terjati pomoč in varstvo-
Veselica v Pavličevi ulici
Veselica v Paviičevi ulici je enosmerno cesto vsaj za nekaj ur spremeniia v večnamenski kuiturni Prostor. V vsakdanjost posiovne ce-
ste je zadnjo soboto prodria vsaj za nekaj ur ustvarjainost otrok, radovednost Cetovčanov in poteg nemščine po zvočnikih tudi sto-venska beseda.
Poskus sodelovanja treh slovenskih in enega dvojezičnega podjetja je bil gotovo posrečen: zraslo je povpraševanje po slovenski literaturi, po nemških prevodih slovenskih knjig, otroci so na stojalih celo lastne starše presenetili s svojo umetniško ustvarjalnostjo in tudi dijaki so v kvizu Mladinske knjige iz Ljubljane pokazali svojo razgledanost, ki je bila honorirana s knjižnimi nagradami.
Brez glasbe veselice seveda ne bi bilo, skupina Kundalini je igrala, Brane Gruber, z narodnega gledališča v Ljubljani, in Heino Fischer, z mestnega gledališča v Celovcu, pa sta v obeh jezikih odlično predvajala Martina Krpana. Za telesno dobro počutje pa je skrbela prva celovška dvojezična gostilna.
„Nagrada za novo literaturo"
9-77 koroških avtorjev — mtajših od ' let — jg poslalo svoja prozna besedila beljaški skupini „508", ki je Razpisala ,,pospeševalno nagrado za °vo literaturo na Koroškem". Vsekakor dober odziv, le slovenskega Besedila ni bilo med njimi.
.. V Paracelsusovem dvorišču v Belaku so minulo soboto nagrajencem podelili nagrade. Literarno naslado mesta Beljak je dobil študent Valter Fanta za besedilo z naslovom " telefongeschichte", pospeševalni napadi „Bank ftir Karnten und Steier-fiark" pa sta dobila Gabriele Deme-?Br-Staller („Der Fluch der Mutter") h Stefan Bulfon („Der Blinde"). Hkrati je bila javnost predstavlje-"a knjiga, v kateri so zbrali prispev-. nagrajencev in 20 drugih avtor-ki so sodelovali pri natečaju, birko prispevkov je založba Drava ^uala pod naslovom ,,Seelensplitter" ^ Presenetljivo kratkem času. Med objavljenimi besedili najdemo tudi Pbpoved Cvetke Lipuš („Trunken"). .Svoja besedila so tričlanski žiriji tkdith Darnhofer. dr. Helga Mrač-
Slovenska prosvetna zveza vAvlislovenici
SPZ vabi na otvoritev razstave grafik Dunajčana
H. K. Go!densteina
Grafike so karikature narodnostnih razmer na Koroškem. Otvoritev bo v četrtek, 13. junija 1985 ob 19.30 uri v Avli slovenici. Razstava bo odprta do 28. junija 1985.
Slovenska prosvetna zveza v Avii slovenici
nikar in Helmut Scharf) oddali tudi štirje Slovenci, vendar nobeden v slovenskem jeziku! Neodvisno od dejstva, da niso vsi vedeli za možnost oddati besedilo tudi v slovenščini, nas sili to dejstvo v premišljevanje o stanju kulturne zavesti na Koroškem!
Portret!, razprave...
Pri Joklnu v Celovcu ne razstavljajo samo portretov kulturnih ustvarjalcev iz Slovenije, ki jih je slikal Igor Antič, poklicni fotograf iz Ljubljane, pri Joklnu bo prihodnjo sredo 12. junija (ob 20.30 uri) posegel v kulturno razpravo tudi bivši ORF intendant Wotf in der Maur. Govoril bo na temo ,,Kje leži Srednja Evropa". Razpravljal bo o kulturno-poli-tičnem razvoju v Evropi, kjer se spopadajo sile, ki bi rade zavrtele kolo zgodovine spet nazaj, in sile, ki jim je pri srcu odpiranje kulturnega sveta in utrjevanje identitete narodov.
Wolf in der Maur bo govoril o okviru občasnih ,,jour fix-ov" Drave pri Joklnu.
Pisatelji bodo razpravljali o narodni identiteti
Srečanje pisateljev narodnih skupin, ki bo 14. in 15. junija, tefos prvič ne bo na Obirskem. Že izbira Celovca za kraj srečanja naj pokaže, da imajo organizatorji namen srečanje čim boij odpreti. In to tudi vsebinsko. predvsem v smislu odpiranja vprašanj, ki se jih vsi izogibajo. Kje so ločnice, kje so vezi med identiteto narodne skupnosti in avstrijsko narodno zavestjo, to je eno izmed vprašanj. Na pisateljskem srečanju bodo razpravljali predvsem na to temo!
Na srečanje pisateljev vabijo skupno Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, koroški PEN-klub in slovenski PEN-center v Ljubljani. Povabljeni pa so poleg slovenskih avtorjev iz Koroške, Slovenije in Italije, gradiščanskih Hrvatov, Južnih Tirolcev in narodnosti iz Slovenije prvič tudi nemškogovoreči pisatelji iz Avstrije.
SPORED
Praznovanje številnih obletnic je letos zbudilo razpravo mnogih kul-turno-političnih vprašanj, o katerih diskutirajo tako pripadniki avstrijskega večinskega naroda, kot Južni Tirolci in pripadniki narodnostnih manjšin v Avstriji ter pripadniki so-sednjh narodov. Srečanje pisateljev naj bi pospešilo to razpravo. Povabljeni pa niso samo pisatelji, temveč vsakdo, ki se zanima za ta vprašanja.
Ustvarjainost
obirskega
skladateija
Zborovska revija „Naši zbori", ki jo v Ljubljani izdaja Zveza kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS) je v svoji zadnji dvojni številki (5-6 1934) ponatisnila zborovska dela, s katerimi se glasbeno spomnijo 40. obletnice osvoboditve. Poleg skladb Sama Vremšaka, Marijana Gabrijelčiča, Ubalda Vrabca in Radovana Gobca najdemo v tem zvezku tudi skladbo Hanzija Artača ..Domovina". V skladbi, ki je napisana na besedilo Milke Hartmanove, je Artač uporabil dvozborje, tako da drugi zbor deluje kot čvrsta ritmična podlaga k pesmi korač-ničnega značaja.
S ponatisom Artačeve kompozicije je tudi ZKOS ob letošnjih jubilejih vključila ustvarjalnost celotnega Slovenskega naroda. V reviji „Naši zbori" so v prejšnjih zvezkih bile objavljene tudi že skladbe drugih komponistov, predvsem Radovana Gobca, z besedili slovenskih pesnikov s Koroške.
V	istem zvezku pa najdemo tudi zapis ob izjemnem jubileju — ob stoletnici folklorista, melografa, zborovodje in glasbenega pedagoga Zdravka Švikaršiča.
Festival amaterskega gledališča v Celju
V	dneh ko se bo konča) v Beljaku mednarodni gledališki teden „Spec-trum '85" se bo v Celju začel slovenski festival neprofesionalnega gledališča. V času od 13. do 15. junija bodo slovenska amaterska gledališča na odrih Celja predvajala osemnajst (!) predstav. Festival bo zajel dve najpomembnejši obliki dela gledaliških skupin: tekočo gledališko produkcijo ljubeljskih skupin, ki se po načinu in po nekaterih dosežkih približujejo profesionalnemu gledališču, in nove gledališke smeri, ki izražajo iskanje drugačnih oblik, gre torej za lasten teater, včasih celo za upor proti obstoječemu.
Osnovnima tematskima sklopoma se pridružuje še kup gostujočih predstav. Svoje dosežke bodo prikazali lutkarji in mladi gledališčniki, z veseljem pričakujejo tudi nastop poljskih pantomimikov v predstavi Anatomija lutk in nenazadnje na Zgodbo o treh prašičkih gledališča DADK iz Siska, predstavo, ki je že drugo leto na vrhu top-liste jugoslovanskih ljubiteljskih predstav.
Več informacij dobite pri Zvezi kulturnih organizacij Celje, Štefan Zvičej, Gregorčičeva 6, p.p. 65, ali po telefonu 03063-22-160.
petek,14. junija
14.30 delovno srečanje pisateljev na temo: ..Odgovornost pisateljev za razvoj narodne zavesti." Uvodne misli bo pripravila Maja Haderlap.
20.00 Podijska in forumska diskusija na temo: ..Avstrijska nacija — s Sto-venci aii brez Slovencev?"
Razpravljajo med drugim: Matthias Schonweger (pisatelj) - Južna Tirolska, Andreas Novosel (pisatelj) - Gradiščanska, Lutz Holzin-ger (novinar) - Dunaj, F. J. Bister (publicist) - Dunaj, Herman Dvvorczak (sodelavec DOWa) - Dunaj.
sobota,15. junij
dopoidne: Obisk muzeja odpora pri Peršmanu v Lepeni pri Železni Kapii, 14.30 referati in diskusija k temi: ..Avstrijsko nacionaino vprašanje in identiteta narodne skupnosti."
Govorijo: Marie-Theres Kerschbaumer - Dunaj, Matthias Schon-weger - Juž. Tirolska, predstavnik PEN-centra iz SRS, Jani Oswald.
Vse prireditve bodo v Mladinskem domu SŠD, Mikschaiiee 4, Cetovec.
***
Srečanje bodo pisatelji zaključili v soboto 15. junija z branjem iz svojih del v dveh južnokoroških krajih.
*	ob 20.30 v prostorih Posojilnice v Piiberku (vabita SPZ in SPD Edinost)
*	ob 20.30 v Kulturnem domu v Šentprimožu (vabijo SPZ, SPD Danica in SPD Vinko Poljanec).
Siovensko šoisko društvo in Siovensko prosvetno društvo „Edi-nost" Škofiče vabita na
slavnostno otvoritev dvojezičnega vrtca
VŠKOFiČAH
v nedetjo 9. junija 1985 ob 14. uri pred otroškim vrtcem v Pa-pračah.
Sodeiujejo:
otroci iz vrtca - MePZ ..Edinost" Škofiče - MGV Liederkranz Schiefting - Frauensingkreis Schiefiing in Ribniški oktet
Zvečer ob 20.30 uri vabi SPD ..Edinost" na
koncert Ribniškega okteta
v gostitni Perdacher v Hoibičah.
*^AGO DRUŠKOVlC ROK ARIH:
CVETKE ZLA
Zapiski o Pustovi knjigi „Titostern uber Karnten"
Bi	uporablja tudi angleški obveščeval-
,*jastnik Peter Wilkinson, ki je Ml v eni iz-pZj skupin v okviru IV. operativne cone, v gonilu opredelitev Velika Slovenija z obse-^.jB od Trsta do Celovoa in Beljaka (Dušan ^ Br, Jugoslovanska in britanska politika o * oskem vprašanju 1941—1945 (Zgodovinski sopis 1979, gt. 1), naj omenimo le še, da je že lo^i Pisatelj Lovro Kuhar-Prežihov Voranc Bat' 2' ^ta brošuro O slovenskih mejah (po-Zbrano delo, Ljubljana 1983).
OaZBkorkoli je že to majceno srednjeevropsko *iu predpražnik k Balkanu in Meditera-r)^' kler živimo Slovenci kot številčno ne rav-ijj Pomembna skupina, narodič do dveh mi-V' PR je vprašanje bilo in je vselej boij loLjBteno, kot ga je braicem označeval ce-SKi profesor.
O HKRATNEM BOJU ZA SLOVENIJO, JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO
Bi ^ tretje navajata oba avtorja, da nikakor za osvoboditev Avstrije, temveč so se $ia„^BBi bojevali le za priključitev k Jugo-^ako časnikar (10—20). Profesor in zgo-boj Bar pa je zapisal, da žele danes ta svoj hoj Predstaviti drugače (umfunktionieren) kot Avstrijo; potvarjajo zgodovino.
Tako preprostega duha pač nihče ni, kakor pripisuje slovenskim sporočilom predsednik obrambnih bojevnikov, ki zmore ali ne, ali pa noče preprosto povedati svojim pristašem, da je partizanski boj, pa četudi je bil pri večini slovenskih koroških ljudi združevan z lastno željo po narodnostni samobitnosti in povezan z narodnoosvobodilnim bojem vseh si venskih ljudi, z njihvim odporom hkrati boj za osvobajanje Avstrije od nacistov, pa naj že to priznata g. zgodovinar in obrambi bojevnik in njegov g. časnikar.
V kolikor tega še nista storila, naj si ogledata Rot-WeiB-Rot-Buch (1946), ali pa malce natančneje prebereta, kar piše vojaški zgodovinar dr. Josef Rausch. To naj posredujeta svojim članom in bralcem in pa svojcem tistih, ki so se bodisi prostovoljno, ali pa pod raznimi drugimi okoliščinami, pritiski vdi-njali nacizmu in jih je zato doletel obračun z nasprotnki tega najmodernejšega evropskega človeškega zla; ta ima v tej deželi še posebne korenine, Zdi se, da je deželica Koroška bila prav endemična, udomačena že od prej na samem tlu za nacionalni socializem. Kakor ugotavlja britanski zgodovinar F. L. Carsten ni bilo le različno število SA in članov stranke po posameznih avstrijskih deželah značilno, temveč je bilo na temelju mejnega položaja
(nemško) nacionalno čutenje na Koroškem in Štajerskem zmeraj močno, posebej od dni bojev z Jugoslovani po prvi svetovni vojni. Število nacionalsocialistov je bilo na Koroškem znatno večje kakor na Južnem Tirolskem. In čeprav je v celoti v Avstriji pomenil delež Koroške le šest odstotkov prebivalstva, je doseglo petnajst celih štiri odstotke strankinega članstva, kar pri presoji ne more biti zamerljivo (F. L. Časten, Faschismus in Osterreich, Mtinchen 1977, 284—285).
Ob takšnem položaju ni bil za partizane lahek boj, ne za Slovenijo, za Jugoslavijo ali za upostavitev Avstrije.
Tudi sam sem imel mimogrede v neki noči na pomlad 1944 med enim in drugim počitkom o tem, komu spada deželica, živahen dialog z Erwinom Scharfom-Walterjem, ki je stopal od Mokrja, hkrati se plazil ali tudi tekel čez od lune obsijane podjunske dobrave tja v hribe pod Obirjem; vsak od naju je zagovarjal svoj pogled.
Ob vseh prizadevanjih časnikarja in zgodovinarja, da bi pač spravila na najmanjšo mero partizanske dosežke, človek le najde drugod bolj stvarno predstavitev. V študiji J. Rau-scha „Der Partisanenkampf in Karnten" sta lahko koroška avtorja našla tudi podatke o povečanju hitlerjanskih enot zaradi partizanske dejavnosti in to je prikazano v posebni geografski skici (54).
O boju za obnovo avstrijske republike še to: z Moskovsko deklaracijo so zavezniki mislili tudi na uedeležbo v boju zoper naciste in ne na sodelovanje s hitterjansko policijsko soldatesko. Dobesedno, „da bo ob dokončnem obračunu treba neizbežno upoštevati dejstvo,
koiiko bo Avstrija prispevata k iastni osvoboditvi".
Ob sklepni besedi J. Rauscha, da so se organizatorji osvobodilnega boja zavedali, kako bo prebivalstvo utrpelo preganjanje in kazni (82), dodajam, da je sleherno nasprotovanje takšnemu nasprotniku, kakršen je bil nacizem, vsekakor pomenilo tudi tveganje življenj, boj pa so terjali, kar se Tazume samo po sebi, tudi štirje zavezniki in pridružena vojska slovenskih in jugoslovanskih partizanov.
Človeka začudi, da oba „pogumna" moža očitata koroškim partizanom tudi odlikovanja, ki jih je podelila avstrijska republika; g. profesor pa omenja še posebej med nabranimi podatki tudi odlikovanje Karlu Prusniku 1977. leta (291).
O NAČINU PISANJA
Opisi in razgled obeh avtorjev temeljijo na vnaprej predvidenem okviru in posameznih določenih trditvah, ki sodijo v širšo zgradbo njune miselnosti (ideologije); le-ta se postopoma razkriva pred bralcem od strani do strani in to z naslovi podpoglavij, na primer: Da se niso hoteli bojevati (12), namreč vojaški ubežniki iz Sel, Slovenjega Plajberka itn. V 1938. letu so pobegnili v Jugoslavijo, da so se izognili vojaščini, po zasedbi Jugoslavije so se vrnili (1941) v domače kraje in si zgradili zatočišča v gorskih gozdovih. Večina njih je sčasoma vstopila v dejaven boj zoper naciste, med njimi so bili tudi takšni, ki so odklanjali sleherno vojskovanje.
(Se nadaljuje)

O^čni zbor Slovenske športne zveze
KOORD!NAC!JSK! ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJU Viktfinger Ring 26 (Vinko Kuiej) Cosometcrgasse R!/! [Miika Kokot)
3? (0 42 22) $1 2: 28
S* (0 42 22) 32 : 30
Spoštovani Rani!
Vijudno Vam sporočamo, da bo LETOVALE OTROK MA MORJU V SAVUDRiJi ietos v eni izmeni in sicer:
cd11.ju!ijado23. ju!ija1983
Koordinacijski odbor nudi:
prostore zcs bivanje, 3 obrokov hrane dnevno, za vsakih deset otrok enega vzgojiteija, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz hotnega otroka v hotnico ter prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1.400 šit., prevozni stroški 400 šit.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih ncstovih. Zadnji rok prijave je 30. junij.
Ker je števito prostih mest omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave. RAZGLAS
V zvezi z tetovanjem otrok na morju išče koordinacijski odbor vzgo-jitetje. tnteresenti naj se javijo pismeno na enega zgoraj omenjenih na-stovov do 13. junija 1983.
Pogoj za sprejem: dopotnjeno 18. teto, izkušnje v vodenju skupin [prednost imajo učitetji(ce), študentje(ke) pedagoške smeri).
V petek 31. maja je imela Slovenska športna zveza v celovškem Mladinskem domu SŠD svoj redni občnii zbor, katerega so se udeležili zastopniki včlanjenih slovenskih koroških športnih društev.
Slovenska športna zveza združuje na Koroškem celo vrsto športnih organizacij oziroma društev, ki jih podpira gmcitno in pta v obliiki drugih pomoči, kot so to razni tečaji, literatura, zavarovanje športnikov itd. Dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze Danilo Prušnik je v svojem poročilu naštel številne dejavnosti in pri tem še posebno naglasil vsakoletni novoletni namiznoteniški turnir, ki je eden najbolj organiziranih in po številu udeležbe eden naj večjih v Avstriji, nadalje zimski
Pred nekaj meseci je odrska skupina SPD „Dobrač" na Brnel gostovala v Dornberku pri Novi Gorici in tam navezala prijateljske stike s tamkajšnjim društvom. V soboto 1. junija 1985 so prijatelji iz Dornberka vrnili obisk. Ta obisk so povezali z izletom po Koroški. Dopoldne so goste sprejeli člani našega društva s predsednikom na čelu v Kožentavri ter jih nato povedli na Gosposvetsko polje. Tudi Celovec so si ogledali, kjer jih je društvo povabilo na kosilo. Po kosilu so gostje imeli priliko ogleda Minimundusa, nato pa so se pripeljali ob južni obali Vrbskega jezera mimo Baškega jezera na Brn-co. Zvečer je Mešani pevski zbor „Bojan" iz Dornberka sodeloval na koncertu. Koncert je priredilo SPD Dobrač na Brnci pod geslom: „Pri-jateljsko srečanje — Zwieisprachiger Liederabend".
Na tem koncertu so poleg omenjenega zbora iz Dornberka sodelovali MGV Wurzenpai3, Trio Korotan iz Šentvida v Podjuni, Kvintet ,,Jepa" iz Loč, Mladinska skupina iz št. Lenarta pri Sedmih studencih in Mladina iz Ledine.
Koncert je bil dvojezičnega značaja. Ob pričetku koncerta je predsednik SPD „Dobrač" na Brnci pozdravil številne goste, med njimi župana bekštanjske občine inž. Batze-ja, deželnega poslanca Karla Koff-lerja in številne občinske svetnike.
Koncert sam je zelo navdušil številno publiko. Dvorana v brnškem kulturnem domu je bila nabito polna. Zelo ubrano je pel moški zbor
pohod „Arihova pač", ki ga je v teku zadnjih let obiskalo že na tisoče ljudi, štafeta bratstva in enotnosti itd. Skratka, Slovenska športna zveza je že precej zastopana v koroški in pa tudi v mednarodni športni javnosti. In ne samo to, da je močno zastopana, tudi uspehi vključenih športnih društev so zavidljivi. Tako na primer bo v prihodnji nogometni sezoni SAK tekmoval že v Koroški ligi, Smrtnikova že trenira za svetovno prvenstvo v sankanju, šahisti se uveljavljajo in ne nazadnje imamo celo svetovnega mladinskega prvaka v smučarskih skokih Francija tViegeleja (SŠK Zahomc); sami uspehi, katerih se niti ne zavedamo. Kljub tem lepim uspehom pa je slovenski šport po mnenju zborovalcev
publicistično pomanjkljivo zastopan, tako da so na občnem zboru zahtevali večji poudarek tej publicistični dejavnosti zlasti če gre za mednarodne športne uspehe naših društev.
Letos obhaja naj starejša članica SŠZ Slovensko planinsko društvo Celovec visok jubilej -— 85-letnico svojega obstoja, kateremu je že in bo še posvetil več jubilejnih prireditev, med katerimi bo izlet na Za-homško planino (nekdanji center planinske dejavnosti Ziljske podružnice SPD) in razstava slik. Prav tako je Slovensiko športno društvo Zahomc že obhajalo 30-letnico svoje ustanovitve. To sta društvi, ki imata ž:e več desetletno tradicijo in ju lahko smatramo za pionirja SŠZ.
Na občnem zboru so tudi počastili znanega športnega dejavnika prof. Milana Kupperiia, ki je letos obhajal svoj 60-1 etni življenjski jubilej.
Po poročilih in živahni diskusiji so bile volitve. V glavnem je bil potrjen stari odbor, vendar z majhno korekturo, da za novega podpredsednika bi! izvoljen dr. Ludvik Druml (prejšnji podpredsednik dr. .Tanko Wiegele je na lastno željo zaradi preobilice poklicnega dela odstopil). Glavno breme odbora SŠZ imajo slej ko prej predsednik Danilo Prušnik, tajnica Maja Milonik ter blagajnik Mirko Kunčič. Kljub obilnemu delu, SŠZ nima nobenega profesionalnega sodelavca, kar je lepo spričevalo o oktivnosti tako odbora kot članov Slovenske športne zveze.
Po
kapetških hribih
V nedeljo je bilo v kapelskih hribih zelo živahno. Kar dve večji skupini planincev iz Slovenije sta obiskali Ojstro in njeno vzhodno nekoliko višjo sosedo Topič. Na Ojstro je vodil tržiške planince predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Franci Kropivnik, drugo skupino iz Ljubljane (PD Ljubljana Matica) pa je na Topico vodila navdušena kapelška planinka Traudi Urschitz. Manj vajeni in starejši planinci pa so si ogledali zanimivosti kapelških grap, med njimi muzej NOB pri Peršmanu v Lepeni. Na povratku z Ojstre — imeli so čudovit pogled na Savinjske Alpe, je bila prijetna družabnost pri Mikeju na prisojni strani lobniške doline. Ljubljanska skupina, ki jo je vodila Traudi, pa se je z vrha Topiče kar na „divje" pognala navzdol proti Stari vasi, kjer je čakal avtobus.
Ojstra (1577 m) in Topiča (1649 m) spadata v pogorje mogočne Pece, ki se razprostira od Mežice na vzhodu do Železne Kaple na zahodu. Za oba vrhova je tipično ime, saj je Ojstra dejansko strma in Topiča (topa) bolj položna gora. Planinci iz Slovenije so, kakor smo zvedeli, bili z našimi vodiči zelo zadovoljni ter predvsem navdušeni nad lepotami Karavank. Namen takšnih izletov pa ni samo spoznavati gorske in krajevne lepote naše Koroške, temveč tudi navezati stike z domačim prebivalstvom. Obojega je bilo dovolj minulo nedeljo.
Važno za bivše izseljence
Bivši slovenski izseljenci, ki v zvezi s svojo rento oz. pokojnino potrebujejo pojasniia a!i potrdita o svoji morebitni zaposiitvi v času pregnanstva, se iahko obrnejo na bavarsko pokojninsko zavarovatni-
co (Landesversicherungsanstait
Oberbayern), katere zastopnik občasno uraduje tudi v Ceiovcu.
Prihodnje uradne ure bo ime) zastopnik bavarske zavarovatnice v sredo 19. junija 1985 v času od 8. do 13. ure na sedežu pokojninske zavarovatnice deiavcev (Pensions-versicherungsanstait der Arbeiter) v Ceiovcu, Bahnhofpiatz 1, to jo nasproti giavnemu koiodvoru.
O B i Š Č ! T E
Wemer Bergovo gaierijo
V P L ! B E R K U Odprta je dnevno
od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.
PLANiNCi POZOR!
Pomoloma jie na vseh poštnih položnicah, ki ste jih pred kratkim (skupno z okrožnico) prejeli, vpisana višina članarine Slovenskega planinskega društva s 150 šilingi, kar v bistvu tudi drži. Vendar imajo šolarji, dijaki, študentje in vajenci znižano članarino, ki znaša 50 šilingov. Vsi ki spadate v slednjo kategorijo članstva, vplačata' torej samo 50 šilingov članarine.
Slovensko planinsko društvo Celovec
Prijatetjsko srečanje na Brnci
— MGV Wurzfenpai3, navdušile so tudi mladinske skupine iz Loč, Ledine in iiz Št. Lenarta, program je zelo popestril Trio Korotan iz Šentvida v Podjuni. Večji del koncerta pa je veljal našim gostom iz Dornberka, ki je z mešanim zborom in tudi z zahtevnimi pesmimi navdušil številno publiko. Ob koncu prireditve pa je zbrana publika skupno z nastopajočimi pevci zapela dve pesmi in sicer nemško ,,Wahre Freundschaft soli nichit wanken" in slovensko „Čej so tiste stezice...". Navsezadnje pa ne smemo pozabiti omeniti naši napove-
Kotmara vas
Na Plešivcu pri Kotmari vasi so se minulo soboto srečali „Gorjan-ci" s „K!ubom koroških Slovencev iz Maribora". Razvilo se je izredno dobro družabno srečanje, na katerem so Kotmirčani dali pregled svojega pevskega in glasbenega ustvarjanja ter gostom iz Maribora predstavili občino in tudi nekaj odlomkov iz 100-letne zgodovine organiziranega kulturnega deia Gorjancev. Zastopniki Kluba koroških Slovencev pa so predstavili svoje dolgoletno delovanje, ki se je za-.elo v medvojnem času, ko so se bivši koroški Slovenci zbirali, da bi skrbeli za stalne stike med Slo-
dovalki, ki sta z očarljivimi besedami povezovali med posameznimi točkami. To sita blili Margarethe Kropfl in Mili Hrobath. Za goste iz Dornberka se je zahvalil njih predsednik Bogdan Žorž, ki ie domačemu društvu predal darili društva in občine.
Po koncertu smo še posedeli v kulturni dvorani in prijateljske vezi poglobili ob domači malici in z dobro kapljico iz vinorodniške okolice Dornberka, dokler nam ni pozna ura velela k razhodu. Segli smo s! v roke lin si še enkrat klicali „Na svidenje'.
Vsekakor je bilo to srečanje lep uspeh in v veliko zadoščenje domačim društvenikom, ki so se na to srečanje že dalj časa temeljito pripravili.	job
venci na obeh straneh meja. V ta namen so v Mariboru organizirali že neštete koncerte, na katerih so nastopali pod vodstvom Pavleta Kernjaka tudi že zbori z Gur.
Poseben akcent je dobilo srečanje s slovenskim in nemškim govorom župana Josefa Strugerja, ki je pozdravil srečanje in izrazil upanje, da bi narodi sveta imeii več miru, kot ga imamo danes. Klub koroških Slovencev iz Maribora si je na svojem enodnevnem izletu po Koroški ogledal tudi še druge zanimivosti, med drugim je obiskal tudi novi Modestov dom v Celovcu.
PRIREDITVE
SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV
# v nedeljo 9. 6. 1985 ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Podjune. Prireditelja: KKZ in KPD Šmihel.
#v nedeljo 16. 6. 1985 ob 14.30 uri v Kulturnem domu na Bistrici v R. Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Celovca in Roža. Prireditelja KKZ in SPD „Kočna" iz Sveč.
Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" v Pliberku vabi na
KONCERT
v soboto 8. 6. 1985 ob 20.30 uri pri Schwarzlu v Pliberku.
Sodelujejo: dekliški zbor SPD ,.Edinost", Suški oktet, trio citer „S!o-venija, plesna skupina pionirskega doma iz Celja
REDNI OBČNI ZBOR SPD ..BOROVLJBi
v petek 7. 6. 1985 ob 19.30 uri pri Cin-gelcu na Trati. Pridite točno, ker je na sporedu ogled dia-pozitivov 80-letnice društva.
Slovenisko planinsko društvo Celovec vabi planince in prijatelje društva na
14. SREČANJE PLANINSKIH DRUŠTEV TREH DEŽEL
v nedeljo 9. junija 1985, s pričetkom ob 11. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah pri Gorici (Italija).
Tokratni prireditelj srečanja je Slovensko planinsko društvo Gorica. Na srečanje bo vozil avtobus z Vrat (StraBhof) ob 5. uri zjutraj preko Ločila (banka), Loč (pri cerkvi), Šentjakoba (5.40 Podgrad), Rožeka (pošta) in Bilčovsa (Miklavž) v Celovec (Ga-sometergasse 10, ob 6.15), nato preko Borovelj (avtobusna postaja, ob 6.40), Miklavčevega (pošta) in Železne Kaple (hotel Obir, 7.10) preko Jezerskega in Ljubljan v Gorico. Vračali se bomo skozi slikovito Soško dolino preko Predila.
ORF Slovenski oddelek in Slovenska prosvetna zveza vabnta na
ZAKLJUČEK SLOVENSKE MESEČNE HIT PARADE
v torek 19. 6. 1985 ob 19.30 uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu. Gostje večera: Edvin Flisar, Oto Pestner in ansambel ..Festival".
BILCOVS
PEVSKO INSTRUMENTALNI KONCERT
v soboto 8. 6. 1985 ob 20.30 uri v avli ljudske šole v Bilčovsu. Gostuje KUD „Svobodia" — Žalec Iz Slovenije. Gostje iz Žalca ponovno prihajajo s pestrim kulturnim sporedom na Koroško in se veselijo snidenja z nami. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ,,Bilka" v Bilčovsu.
CELOVEC
Predavanje „VPLIV SLOVENŠČINE NA KOROŠKO NEMŠČINO
v ponedeljek 10. 6. 1985 ob 19.30 uri v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Predava: univ. prof. dr. Gerhard Ne-weklowsky, Celovec Prireditelj: Center za izobraževanje odraslih.
BILCOVS
OTVORITEV RAZSTAVE ERNESTA ARBEITSTEINA
v Posojilnici Bilčovs v torek 11. 6: 1985 ob 20.30 uri,
'. /i	...',1	,r
CELOVEC
LETNI KONCERT
v pet$k 7. 6. 1985 ob 19. uri v ORF-teiatru v Ceiovcu. Sponheimerstr. 13. Prireditelj: Glasbena šola ha Koroškem.	'	,
ŠENTJAKOB V ROŽU
POZDRAV MLADOSTI Gimnazija gostuje v Šentjakobu
v soboto 8. 6. 1985 ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu.
Sodelujejo: Dijaki slovenske gimnazije, MePZ „Rož", Gledališče v škripcih.
Prireditelj: SPD „Rož" Šenntjakob
ŽITARA VAS
KONCERT
Uprizoritev misterija
„HEMA KRŠKA
#	v soboto 8. 6. 1985 ob 20. uri v Kuj* turnem domu v Sentprimožu. F^** reditelj: SPD ..Danica" v Šentvidu
*	v nedeljo 9. 6. 1985 ob 19. uri v ta*"
nem domu v Selah.	^
Prireditelj: KPD „Planina" v Sela"
Gostujejo gojenke strokovne šole ^ ženske poklice v Sentpetru pri Sem' jakobu v Rožu.
MoPZ zdravilišča Atomske toplice v soboto 15. 6. 1985 ob 20.30 uri v ljudski šoli v Žitari vasli.
Prireditelj: SPD „Trta" Zitara vas.
CELOVEC
JUBILEJNI KONCERT
pod vodstvom Jožeta Ropltza ,25 LET ZA KOROŠKO PESEM
v četrtek 13, 6. 1985 ob 20. uri v Mo-destovem domu, Celovec, Dr.-Ri-chard-Canaval-Gasse 11.4,
Prireditelj: MePZ ,,J. P. Gallus"
Igra
„CRNI KRIZ V GOZDU
# v soboto 8. 6. 1985 ob 20. uri v v Kazazah. Prireditelj: SPD „Srce vDobrlivasi	.
Wv nedeljo 9. 6. 1985 ob 9.30 uri maši) v farni dvorani v Šentlipšu-Prireditelj: Far. mladina SentlipS ,< Gostujie igralska skupina SPD „SfC" iz Dobrle vasi.
VOGRČE ,
POLETNA NOC
v soboto ),5. 6. 19p5 ob 20. uri v gostilni Florianiwirt v Vogr.čah. Igra znani lanSaimbel ..Slovenija", vmes vložek folklorne skupine iz Velike Nedelje. Prireditelj': MdPZ „Podju-na"PHberkf '
[Menjava denarja
Stanje v sredo 5. junija 1985 Za 100 dfnarjev dobite 7.40 ^' Za 100 dtnarjev piačate	8.50 sj -
Za 100 Hr dobite	1-°? , '
Za 100 Mr piačate	1-15^'
Za 100 mark dobite 694.00 $ ' Za 100 mark plačata 710.30 S''
Potniška letala tudi v Portorožu
.. Poletje in poietni vozni red ljub-J3nskega letalskega prevoznika Inex Uria Aviopromet je prinesel novost .' za portoroško in istrsko riviero, bo ta biser severnega Jadrana po-^ezan tudi z Beogradom in Tivatom. Portorošsa riviera v jugoslovan-turističnem gospodarstvu stoji "Pl gotovo zelo visoko tako po svo-Jb kapacitetah kot s svojimi kvali-tntrni in raznovrstnimi ponudbami, ttorož je s svojim zaledjem, ki se-^ do Trsta na severu in skoro do ufe na jugu, turistični eldorado na Jadranu in kot tak izredno zanimiv Če' vidika tistih turistov, ki ho-)o v Istro in Portorož potovati z Kompas, Globtur in tudi dru-?. turistične agencije imajo tu zakup-to veliko postelj, predvsem za tuj-: Pa tudi domačih gostov je veliko, , J Je v krajih okoli Portoroža veli-? Počitniških domov delovnih orga-bcij m podjetij iz Slovenije in Ju-j ^bvije. Doslej so turistične agenci-' ki imajo goste iz tujine, v Porto-je-te vozile na letališče v Pulo ^ od tu v Istro in Portorož z avto-
: .^o^obitev in podaljšanje prista-p be steze na športnem letališču v ^bttorožu-Seči pa je bil prvi pogoj, ^ ,.ba tem letališču pristajajo tudi t3**P letala za civilni promet. Že le-^.. ^83 jg šlo letališče v rekonstruk-m podaljšalo pisto na 1.200 me-
trov, kar je dovo j za pristajanje letal povezan z Beogradom in s Tivatom s 50 sedeži, to je letal na propelerski v Črnogorskem primorju. Portordž je pogon in z akcijskim radiusom do že do sedaj privlačeval veliko števi-2.000 kilometrov. Taka letala Inex lo turistov iz Beograda, kamor so Adria Aviopromet iz Ljubljane že morali potovati ali z avtomobili ali
LETALIŠČE PCRTGROŽ se je 9. m a letos s prihodom letala DASH 7 iz Beograda vključila v mrežo potniških poletov
ima, saj sta bili dve letali kupljeni preteklo leto zaradi olimpiade v Sarajevu. To sta letali DASH 7 kanadske firme De Havilland. Ta letala letijo tako v domačem kot mednarodnem prometu, zlasti na liniji Saraje-vo-Ljubljana-Munchen in nazaj.
Zaenkrat bo Portorož vsak četrtek
Izšla je knjiga „Ruleta na Atlantiku'
Slovencu Juretu Šterku se je ed nedavnim posrečilo pustolov-° dejanje z majhno jadrnico je replui Atlantski ocean. O tej Odi-je napisal knjigo „Ruleta na Atlantiku".
Slovenci razpolagajo s svojim mim svobodnim morjem šele in to samo z nekaj kilometri . 3le. Torej niso pomorski narod, ea primer Angleži, Španci, Gr-Irt kljub temu se je Sloven-^ Posrečil podvig, ki so ga do ^daj izvedli samo redki Ijudje-po-^°^oaki s pomorskih dežel z de-^ o mošnjo denarja. Seveda gre §1 ^3 pogumne ljudi, katerih med okenci ne manjka, če samo ome-^ ° himalajce in alpiniste, vendar d pomorščaki tega nismo slu-J' ^ 9lej tudi na tem področju so postavili moža. šterk v knjigi ..Ruleta na Atlantiku", je izdala Založba delavske (ČGP Delo) na izredno in privlačen način opisu-
^ io
zbosti,
^bimiv
je trpka in tudi vesela doživetja na neskončni vodni puščavi, prepuščen sam sebi in divjim elementom, ki spremljajo takšno potovanje.
To je prva knjiga, ki jo je napisal kak slovenski jadralec in sploh pomorščak o doživetjih na morju in zato je še posebno privlačna. S to knjigo bo Šterk prav gotovo navdušil še druge pomorščake za kakšne podobne podvige, ki so vsekakor uresničljivi, saj kakor vidimo, da slovenskim pomorščakom ne manjka poguma in jih nič na svetu ne zaustavi v njihovem hotenju. V šterkovi knjigi je zanimiv tudi meteorološki del, ki igra, kakor vemo, pri pomorstvu še prav posebno življenjsko važno vlogo.
Šterkovo knjigo „ Ruleta na Atlantiku" naj bi našla prostor tudi v naših policah, saj so takšne knjige s pustolovsko vsebino še posebno privlačne in pa tudi poučne.
pa z vlakom, kar je vsekakor dosti naporno, če vemo, da je Beograd oddaljen več kot 700 kilometrov. Tivat pa je zanimiv predvsem za turiste, ki že letujejo v Portorožu in Istri in ki hočejo del dopusta preživeti v južnih krajih Jugoslavije.
Vsekakor je vključitev Portoroža v mrežo civilnih letališč velika pridobitev tako za ta kraj kot za celo Istro, saj bo dostop do teh krajev dosti bolj sodoben, kar pa je za razvoj turizma izredno važno.
Tudi naši ljudje iz Koroške bodo lahko koristili Portorož za polete v Tivat in od tu dalje v vse kraje Črnogorskega primorja. Lahko pa koristijo lete Inex Adria Avioprometa tudi iz Ljubljane in Maribora tako v kraje ob morju kot v vsa glavna mesta republik.
Požar na Višarjah
Bilo je 19. maja zvečer, ko so prebivalci Kanalske doline pod Vi-šarjami zagledali na Višarjah svetlo ožarjeno nebo. Iz do še neznanih vzrokov je namreč prišlo do požara v hotelu „Rododendro", ki pa se na srečo ni razširil na ostala poslopja višarskega hriba. Gasilci in reševalci so imeli težko delo pred-no so se mogli v globokem snegu pretolči na Višarje, kjer pa niso več mogli rešiti hotela; pazili so samo, da se ogenj ne bi razširil na okoliška poslopja. Skoraj lahko rečemo, da je bila sreča v nesreči, da ni zgorela cela vas s cerkvijo vred, ki je znana božja pot prebivalcev treh dežel.
PISMA BRALCEV
Die zweisprachige Schute hat die Staatsvertragsverhandiungen gunstig beeinftuRt
In einem interessanten Gesprach der Kieinen Zeitung mit Dr. Aiois Karisch erwahnte dieser u. a. die Bedeutung der zweisprachigen Schuie, auch ich moochte darauf hinvveisen we!che Rolle die zwei-sprachige Schuie bei den Staats-vertragsverhandlungen gespielt hat. Die osterreichischen Unterhandler haben, wie Dr. Karisch sagte, auf die vorbildliche Durchfuhrung des zvveisprachigen Unterrichts beson-ders hingewiesen, was dazu beige-tragen hat, die westlichen Alliier-ten gunstig fur Osterreich zu stim-men.
„ln der Frage der Minderheiten hatten sich die Alliierten sehr sen-sibel gezeigt, bekraftigt unser Ge-sprachspartner, vveshalb die zwei-sprachige Schuie eine sehr bedeut-same Rolie gespielt habe und die ihr noch heute zukomme. Die Min-derheitenfrage durfte nicht ohne Bezug auf die gesamtpolitische Si-tuation gesehen werden, ist Dr. Karisch uberzeugt."
Der Staatsvertrag vvurde Unter-zeichnet, die zvveisprachige Schuie hat offenbar ihre Schuldigkeit ge-tan. Der KHD begann mit einer groBangelegten Kampagne fur die Abschaffung der zvveisprachigen
Schuie, ohne daH die maBgeblichen Politiker mit einer Aufklarung dage-gen aufgetreten vvaren. Die Kampagne hatte Erfolg. Von der zvveisprachigen Schuie ist nur ein Tor-so ubriggeblieben, und diesen wil) der KHD auch noch zerlegen.
Die zvveisprachige Schuie hat die Staatsvertragsverhandlungen gunstig beeinfluBt und so auch dazu beigetragen, daB Karnten ungeteilt blieb, schon aus diesem Grund haben wir die moralische Pflicht den zvveisprachigen Unterricht zu for-dern.
Wir sind aus dem Krieg im Ver-gleich zu Deutschland unervvartet gut ausgestiegen. Deutschland ver-lor fast ein Viertel seines Territo-riums, schon desvvegen sollten vvir auch unseren Slovvenen ein wenig entgegenkommen und vielleicht auch an die Zukunft denken.
Bei den Politikern haben die Sto-vvenen niemanden der ihre Inter-essen vertreten vvurde. Einzelne Politiker nehmen sich der Slovvenen, ich mochte fast sagen, privat an, doch die Parteien halten sich aus Angst vor Stimmenverlusten bet den VVahlen zuruck.
Franz Časar
Vrba
Res škoda, da ni bilo mogoče, kljub dobri izbiri kandidatov ter dobrih namenov in načrtov, vzdržati mandata v občinskem odboru v Vrbi. Da so te izgube glasov sploh možne, ie iskati vzrok na mnogih področjih, med njimi tudi v naslednjih:
Večletna gonja proti nekaterim našim ljudem po osebi, ki je dobro znana in je ne bom imenoval. V pismih bralcev v Našem tedniku je spet in spet hvalisan. Nadvse nesramno se vtika v zasebne zadeve družine Stanka Tschernitza, ki je vseskozi spoštovan in priljubljen. Gonja proti našemu človeku gotovo ni ugodno vplivala na volilni izid. Ob priliki 80- letnice Slovenskega prosvetnega društva „Svo-boda" v Logi vasi, je Tschernitz prejel pismo od iste osebe, ki njemu in nam odreka pravico posluževati se gesla pevskega zbora — ki vsebuje željo, da bi se slovenski glas razlegal do vrh planin, čez Lo-
go vas - češ da nismo Slovenci. Takšne trditve seveda niso dobro vplivale na razmerje med tem funkcionarjem Enotne liste in prebivalci Loge vasi. Posebno je to prizadelo pevce, med njimi stara dva, kt že 54. leto pojeta v zboru.
Po votitvi se je vnela s pismi bralcev v Našem tedniku na račun Stanka Tschernitza takšna gonja, da presega vse meje. Ta gonja je žaljiva in neupravičena ter nikakor ne more služiti dobrim medsebojnim odnosom.
Vmešavanja piscev pisem bralcev, ki napadajo Stanka Tschernitza, so deloma tudi iz drugih krajev, ki ne morejo poznati ljudi in razmer v naši občini.
Stanko Tschernitz, Ti pa ne poslušaj te klevete nekaj sovaržnih in deloma neinformiranih ljudi. Prosim Te, da bi še naprej šel našim ljudem v uradnih zadevah na roko. kot do sedaj, ter vodi pevski zbor ne glede na obrekovanja in strupene izpade nekaterih brezvestnežev.	Rezicev Joža, Dob 16
^ranc Petek
SPOMINI
splošne politične orientacije je plebiscitni boj bil nemogoč. Kako, da so se ljudje spustili na plebiscit, . danes ni jasno. Zakaj jugoslovanski zastopnik prof. ^'sci preprečil, da bi šli na plebiscit? Na večer pred ple-"Če	v Narodnem svetu — sam sem ga slišal — dejal:
Ra l/' popolnoma na jasnem, kako bo plebiscit izpadel, ttiorjjrno odgodili." Ne vem, ali si je hotel s tem le ustvariti Ho iz ^ opravičilo za pozneje za primer, da plebiscit neugodje.. češ saj sem jih opozoril pa so sami silili v to, ali pa Sjnislil, da bomo plebiscit dobili, k g,- ^ govorim o pravici do plebiscita, ki jo je Slovencem da-stfg "jt.germainska državna pogodba, naj povem, da je nemška ^ei ^ j.ub mednarodni pogodbi to pravico vedno gledala kot Sair^dajo, kot iredentizem. Treba je vedeti, da so Avstrijci litiL^frnainsko pogodbo smatrali kot vsiljeno, saj njihov pota '.'deal je bila vendar priključitev k Nemčiji. Še danes mi Prij^. °^o vse premalo razumemo, zlasti pa pomen misli na ^otev Nemčiji. In to ne samo pri nacionalsocialistih, am-pdi pri drugih avstrijskih političnih strankah, ko,. J^de avstrijskega gledanja pa manjšinski problem na na spjošrio, sem prišel 'do prepričanja, da je tukaj Paš;	in avstrijskim gledanjem velika razlika. Mi smo v
Jiji, ?°'i^ni dejavnosti ve^rto gavprilJ o ljudeh, o demokra-b J 'JP je treba doseči za te ljudi, m.ejtem ko Avstrtjci mtsh-samo teritorialni.'Nikdar j!jj ni zanimalo, kdo na italtiK^Poriju živi, zanjb slo ti ljudje pač nekak inventar, ne-tlalj ^ živina na pose#W Mi-j^md vedno'v prvi vrsti gle-Aajt^.ijudr. To je pd sllbjeHlMtiišl^hju jedro celega vprašanja, še to vidbJvapoliti^t ^ffhHtblogiji, kakor npr. prt
Južnem Tirolu. Avstrijci zmerom govorijo samo o Južnem Ti- ) rolu, mi tukaj pa o koroških Slovencih, ne pa o slovenski Ko- i roški, kar je bilo v določenem času takorekoč samo mimogrede.
m
PRVi ČAS V AVSTRIJSKI REPUBLIKI
V dobi plebiscita sem bil na raznih krajih, kakor se je pač spreminjal položaj: v Ljubljani, v Celju, največ pa na Koroškem.
Za plebiscit sam sem seveda bil v Velikovcu. Bil sem sicer član Narodnega sveta tukaj, vendar politično nisem bil posebno pripravljen. Krogi iz Slovenske ljudske stranke so imeli tukaj tako rekoč monopol in poleg njih nihče drug ni imel dosti govoriti. Bili so tu prof. Dolar, Lučovnik in še cela vrsta drugih ljudi, kakor je pač dobro znano. Od plebiscita dalje sem ves čas živel v Velikovcu z izjemo štirih ali petih mesecev v prvi polovici leta 1921, ko sem se umaknil na Dunaj. Tudi tiste mesece pa je v Velikovcu ostala moja družina.
Izid plebiscita je učinkoval kot bomba, naravnost katastrofalno. Čez noč se je vse podrlo in vse, kar je moglo, je izginilo. Bil je tukaj jugoslovanski predstavnik pri plebiscitni komisiji Vodopivec, h kateremu sem odšel po glasovanju in ga vprašal: „Kakšen je položaj, kako vi gledate na stvar?" Odvrnil je: „Dragi moj, vi ste danes v Avstriji, avstrijski državljani in mi vam ne moremo nič več pomagati. . . Storite, kar hočete..."	,
Položaj je bil katastrofalen. A4oja žena je bila vsa iz sebe in je rekela, kajneda gremo, za božjo voljo, kaj se bo z nami zgodilo! Razumljivo, saj sta najina otroka ravno shodila, komaj dve leti sta bila stara. Stanoval sem zunaj v Št. Rupertu, ofdinacijo pa sem imel v mestu v neki hiši. Res se je treba vprašati, kaj storiti? Slovenska inteligenca je vsa zginila. V ne-kaj dneh seveda so izginili vsi Jugoslovani, kar pa je bilo Korošcev so odšli v nekaj tednih. Vse; učiteljstvo in vsi drugi. Bila je to pravcata psihoza, vse se je balo nemškega maščevanja. Nemci so to psihozo seveda Še posebej ustvarjali. Bil sem men-
) da edini akademik, ki je ostal. Predvsem lahko rečem, da mi nf } prišlo na misel, da bi hodil dol, če ne maram. Za zdravnika tudi ni tako lahko spremeniti področje službovanja. Na drugi strani sem tudi bil mnenja, da se kot zdravnik vendar nisem tako eksponiral, čeprav sem bil za časa plebiscita povsod zraven, vendar pa nisem bil viden član politične stranke. Vrhu tega je seveda bilo zraven tudi veliko naivnosti. Razen mene je ostal učitelj Aicholzer in še mladi učitelj Kupper. To smo menda bili vsi, vse drugo je šlo.
Če se danes vprašamo, ali je bilo vsem nujno potrebno, da so emigrirali, moramo pač razumeti porazno psihozo tistih dni. Nekaj je bilo pa tudi to, da je vsakdo hitel, da bi dobil dobro mesto v Jugoslaviji. Žal je to res. Jugoslovanske oblasti so pozneje zahtevale za nastanitev učiteljev ali uradnikov potrdilo, da na Koroškem ne morejo dobiti službe. In tako so ti ljudje prihajali na koroške urade ne zato, da bi zahtevali zase delo, ampak le zato, da so dobili potrdilo, ki jim je bilo potrebno v Jugoslaviji. Jaz sem bil priča, kako je v Celovcu šolski inšpektor sprejemal naše ljudi. Tako je bil že navajen, česa pravzaprav hočejo, da niti ni počakal, da bi kaj rekli, marveč jih je sprejel kar takole: .Aha, vi želite imeti potrdilo, da tukaj ne morete dobiti službe. No, gospodična, prosim napišite!" In tako je šlo kar po vrsti.
Nemcem je to seveda prijalo, saj so imeli interes slovensko stvar politično likvidirati kolikor mogoče. Pozneje sem izvedel iz ust deželnega koroškega poslanca Herzoga, ki je o stvari moral biti informiran, ker je bil ves čas zraven in so njegove izjave morale biti čisto avtentične: koroški Heimat-dienst, ki so v njem bile tedaj še predstavljene vse nemške stranke, je po plebiscitu sprejel sklep, da se likvidira vsa slovenska politična aktivnost, se pravi, da se v tem pogledu doseže na Koroškem tabula rasa. Zunanji izra% tegp sklepa je bila znana izjava Tandesyertveserja dr. Lemischa v de^elngrh zboru, da imajo le eno generacijo časa za popolno germanizacijo Koroške. Herzog je bil tedaj, ko mi je to govoril, nacionalsocialistični deželni poslanec, danes pa je upravitelj pri grofu Lichtensteinu.
(Dg/je prtTotfnjičJ
Zakaj so oblaki včasih črni
Ni bilo prvič, da se je Nacek umazan zmuznil spat.
Ko se je prebudilo deževno jutro, je Nacek še vedno spal. Mama je nekajkrat pogledala v njegovo sobo. Ni ga budila, ker je vedela, kako prijetno je pod odejo, kadar potrkavajo kaplje po šipah.
Slednjič se je Nacek le prebudil. Leno je ležal, ker je bil utrujen še od prejšnjega dne, saj je s prijatelji dolgo utrjeval gradove iz blata.
Šele lakota ga je pognala iz postelje. Na mizi ga je že čakal zajtrk: topla kava, hrustajoči rogljički, maslo in marmelada . . .
Nacek je sedel in se lotil zajtrka.
„Si se kaj umil, Nacek?" je klicala mama z balkona.
Slutila je, da se ni, pa je pritekla. In obstala je, ko ga je zagledala.
„Kaj pa je?" je vprašal Nacek.
„Tak si kot dimnikar," je vzdihnila mama.
„Tisti črni mož?"
„Tisti. . . kakor, da se že ves mesec nisi umil."
„Kaj se dimnikarji po ves mesec ne umijejo?"
.Kaj vem," je rekla mama. .Pridi, greva v kopalnico!"
Nacek je bil blažen ob misli, da se mu po ves mesec ne bi bilo treba umivati. Še jesti ni mo-gei.
.Pridi, greva v kopalnico!" je rekla mama.
Pa ga je zaman čakala. Nacek si je nataknil črne coklice, pokril se je z dimnikarsko čepico, na ramo si je obesil kovinsko strgalo, svitek žice z metlicami, zgrabil kuhinjsko omelo in že je bil na stopnicah.
„Kam, Nacek?" je še slišal mamo.
Preveč se mu je mudilo k prijateljem, da bi ji odgovoril.
Dež je bil prenehal, sonce se je kradlo skozi oblake. Otroci so obstopili Nacka brž, ko so
Naš zanimivi svet
H) Prvi, ki je preplaval Rokavski preliv v obe smeri, je bil 42-letni Argentinec Antonio Aberttondo. Septembra 1961 je najprej v 18 urah in 50 minutah preplaval iz Anglije v Francijo, ttri minute počival ter se takoj spet vrgel v valove; za pot nazaj v Anglijo je potreboval 24 ur in 12 minut.
H Katastrofalni požar, ki je l.eta 1923 uničil 60 odstotkov vseh poslopij v Tokiu, so neposredno povzročili potresni sunki, ki so stresli japonsko prestolnico ravno v času kosila, tako da so popadale na ogenj lesene in papirnate stene ne posebno trdnih japonskih hiš. V nekaj minutah je tako izbruhnilo na deset-tisoče požarov.
H Pri kaktusih in mesnatih rastlinah trni na splošno niso nič drugega kot listi, ki so se zaradi pomanjkanja vode v predelih, kjer rastejo te rastline, skrčili nia najmanjši obseg, da je tako izhlapevanje na površini kar najmanjše.
H Klin ali zagozda, ki ga uporabljamo, da razkoljemo les, kamen in podobno, je fizikalno vzeto — .enostaven stroj". Ob stranicah se moč, ki učinkuje na čelo klina, močno stopnjuje. Naprava je tem bolj učinkovita, čim manjše je čelo v primerjavi s stranicami. Po istem načelu deluje tudi nož, katerega rezilo je zelo sploščen klin.
H Slon je edini štirinožec, ki lahko poklekne tudi na zadnje noge.
H Čeprav so izumili armiran beton šele v 19. stoletju, lahko povzamemo iz spisov velikega rimskega arhitekta Vdtruvija (1. stoletje pred našim štetjem), da so že v starem Rimu uporabljali posebne mešanice, ki so se strdile
tudi pod vodo. Nekateri rimski mostovi, zgrajeni s tem materialom, stoje še danes.
H Neki znani oceanograf trdi, da se voda oceanov v spodnjih plasteh neprestano spreminja v trdno zemeljsko skorjo in da je to značilno za proces staranja planetov.
Po njegovi teoriji naj bi življenje na Zemlji
prenehalo zaradi pomanjkanja vode, prav kot se je zgodilo z Marsom.
H V New Yorku še danes velja odiočba, po kateri je strogo prepovedano nositi žiico v žepu.
H 2e v 12. stoletju pred našim štetjem so na Kitajskem poznali cepljenje otrok proti kozam.
H V starosti 26 let je nizozemski matematik in astronom Christian Huygens ieta 1655 s preprostim daljnogledom, ki si ga je skonstruiral sam, odkril Saturnov obroč, enega njegovih satelitov ter ugotovil, da je Luna brez atmosfere in d'a so ,,morja" na Luni brez vode.
ga zagtedati. Ker so bih radi umazani, jim je bita njegova črna obteka izredno všeč.
„Bomo zidati gradove, Nacek?"
„Ne," je odkimat. .Dimnikar bom. Mama pravi, da se jim po ves mesec ni treba umivati."
„Kaj takega?" so se čuditi otroci.
Če je bit Nacek dimnikar, zakaj ne bi biti vsi? Če se on po ves mesec ne bo umit, zakaj bi se oni umivati? Če Nacek nosi kovinsko str-gato in medice, zakaj jih ne bi nositi še oni? In črne coktice najbrž imenitno topotajo po cesti.
„Pa boste čistiti peči?" je vprašat Nacek resno. „Si upate ptezati po strehah in čistiti dimnike?"
Otroci so biti sitno navdušeni.
Kar takoj so se odpraviti z Nackom po hišah.
Biti so tako razposajeni in giasni, da je nekatere mame privabit na prag njihov hrup. Drugod pa so se stegovati na prste, da so tah-ko zvoniti. Če je bit zvonec previsoko ati če ga ni bito, so z drobnimi prsti pobobnali po vratih.
.Zima bo kmalu, ometat smo vam prišti," je oznanjat Nacek.
.Čistimo dimnike," so se za njim ogtašati mati dimnikarji.
.Pa štedilnike in peči," je dopolnit Nacek.
Mame so bile vesete, ker so pričakovale prave dimnikarje. Pred štedilniki in pečmi so pogrinjate star časopisni papir, da ne bi bita tla umazana od saj. Otroci so odkrivati žetezne obroče na štedilnikih, nametli saje v kovinske škatle in spravljati pepel iz peči. Potem so mame odklenite podstrešja, mati dimnikarji pa so ptezati na strehe in spuščati medice gtoboko v dimnike. Ker so biti spretni, so bite zadovoljne. Vsakemu so kaj date: kos pogače ali lepo rumeno jabolko, pomarančo ati čokotado, če so jo imete doma.
Dimnikarji so hiteti naprej. Jedti so kar med potjo, pa še so imeli žepe polne dobrot. Ni slabo biti dimnikar, so si misliti.
V mestu je bito čedatje manj sajastih dimnikov.
Ko so prišti ometat dimnikarji iz dimnikarskega podjetja, so jih odstovili z besedami: .Je že ometeno. Dimnikarji so pravkar odšli." Ati pa so rekti kaj podobnega.
Dimnikarji so se čuditi in se vrniti v podjetje. Stekli so črne obteke, se okopati, potem pa zakteniti vrata in nanje pritepiti listek: ZAPRTO. Odšti so na dopust.
Nacek in njegovi prijatelji pa so biti takrat že na robu mesta. Pred njimi se je dvigovat v nebo mogočni tovarniški dimnik.
„Še ta nas čaka," jih je opomnit Nacek.
Spodaj so biti otroci žeto pogumni. Tudi, ko so se vzpenjati po železnih zatičih proti vrhu, jih je bilo še precej stišati. Zgoraj pa so se gnetti na kupu. Dektice so obmotknile, dečki so na gtas razpravtjali, da je dimnik preozek, da so jim punce v napoto, naj se spustijo lepo dot, bodo že sami ometH. Pa se jim še sanjalo ni, kako naj se z eno roko drže, z drugo pa bezajo z metlico v dimnik.
Po nebu je priplavat bel obtak. Nacku se je
zdel kot ogromna puhasta pernica. S kovinskim strgalom ga je potegnit k sebi. Prvi se je zakotalit nanj, prijatelji so mu pa slediti. Deklicam se je spet razvezat jezik in so dečkom odpustite, da so jih prej poditi dot.
Obtak je bit mehak. Prekopicevati so se po njem, loviti in se obmetavati z betimi kosmi, dokler ni začet izgubljati betine.
.Nismo še očistili dimnika," je reket Nacek resno.
Vsi so pridno odvijati najdaljši svitek žice z metlicami in ga spustiti v dimnikovo grlo. Ko so žico spet izvtekti, je dimnik puhnit vse saje kvišku in obtak je postat skoraj črn.
Mate dimnikarje to ni prav nič motilo. Privoščiti so si počitek in občudovali naše mesto. Nekateri so se udobno zlekniti na trebuh in te-no podpirati gtave. Najbolj predrzni so sedeti na robu obtaka in zvoniti z nogami ... še dobro, da ni nikomur padta z nog coktica, kaj bi sicer rekti meščani.
.Kako veliko je naše mesto!" so se čuditi otroci.
„In koliko dimnikov ima!" so vzklikali.
.Pavsi so čisti."
Zase pa jih še mato ni skrbelo, ati so čisti ati ne.
Črni obtak, na katerem so biti, se je počasi oddaljeval od tovarniškega dimnika. Plavat je in plavat nad mestom. Otroke je vožnja silno zabavata. Naenkrat je obtak obstat in se spuščat niže in niže.
.Poglejte, naše dvorišče!" je Vzkliknit Nacek.
Oblak se je spustit tako nizko, da so se otroci brez težav skobacali z njega, čisti, kot bi prišli iz kopalnice. Vse saje in drugo umazanijo so pustiti na oblaku.
Črni obtak se je dvignil v nebo.
.Mistim, da bo dež," je rekel Nacek.
Otroci so se porazgubiti po stanovanjih in zadovoljni gledali skozi šipe, kako se je ulito.
Pa tudi mame so bite vesete, ker so biti otroci čisti.
M LIN A R
Peter je v mlinu živet popolnoma sam. Studenec je obračal kotesa, da so se vrteta noč in dan, noč in dan. Na situ se je prašita moka. Imela je poseben vonj.
Petrov ktobuk je bit ves bet in pomečkan. Tudi htače so bile bete in na kolenih so se svetile. Beti so biti tudi obnošeni čevtji.
Mlin je stat ob Savi, a Peter ni bit samo mlinar. Bit je tudi brodnik. Imet je brod, nekakšno nenavadno ladjo, ki jo je z velikim drogom usmerjal na drugi breg struge. Z njo je prepeljal tudi po petnajst tjudi naenkrat. Upat je na drugo stran celo takrat, kadar je Sava močno narasta. Vendar ga ljudje v takih dneh niso prositi, naj jih prepelje, ker so se bati deroče vode.
Mtinskih kotes ni gnata Sava, obračal jih je studenec, ki se je pod spodnjim kolesom izlivat v reko in detat vrtinčast tolmun. Tam okoti so po gozdu od avgusta datje cvetele ciktame.
Peter je peket najboljši kruh na svetu. Vsakomur je postregel z njim. Vsak večer je bita njegova hiša potna tjudi.
„Da pogledam na kamen," je reket od časa do časa in stopit v mtin. Če je bito potrebno,
Skrivnosti džungle
Napisa) Mirko Vujačič
Letalo se je dvignilo z letališča v Kalkuti. Pod nami sta ostali široki, pahljačasti delti Gangesa in Brahma-putre. Potem nas je letalo poneslo skozi modrino nad čudovitim Bengalskim zalivom. Leteli smo že dolgo, toda nikjer ni bilo videti nobenega kopna, niti najmanjšega koščka, samo brezkončno morje in še bolj neskončno modrikasto nebo.
Končno pa je pokazala svoj brezmejni, zeleni nos džungie Burma, velika azijska država. Bet svojega nosu je potiskala v Bengalsko morje, de) pa v Martabanski zaliv.
Jug Burme je skoraj malo podoben žabjemu skoku.
Ko je pod nami izginila modrina, se je pojavilo ogromno, široko, zeleno
morje džungle. Samo gozd in nič drugega. Zeleno kopno neskončne džungle.
Skozi okence letala sem opazoval in čakal, kdaj bo konec tega zelenila. Ali se bo na dolgi poti pokazala kje kakšna goličava, toda ničesar podobnega nisem opazil. Pod nami je bila ena sama zelena, nepregledna preproga džungle.
Džungla je gosta kot lasje; z višine se tl zdi da še s prstom ne bi mogel predreti v njeno gostoto. Seveda pa se ti tako samo dozdeva, ko jo opazuješ z višave. V džungli je drevje zelo različno visoko in tudi nizko. Skozi nekatere goste predele pa se še lev le s težavo prerine. Med džungelskim rastlinjem se plazijo tudi ogromne azij-
ske kače, ki so nekatere videti kot svetlikajoče se vrvi.
V nekatere predele džungle človek sploh nikoli ne zaide, saj sploh ne more prodreti v njene goščave. Človek, ki bi se želel prebiti skozi džunglo, bi se moral dobro oborožiti, saj se mu za hrbtom nenadoma lahko pojavi kaka zver ati pa se ovije okrog njega piton. S seboj mora imeti tudi primerno orodje, ostro rezilo ali mačeto, s čimer pred seboj na nekaterih mestih seka rastlinje in si napravi prehodno pot.
Kolikor džungle posekaš, se spet hitro zaraste in ponovno zapre pot. Džungla se brani pred ljudmi z ogromnim drevjem in z močnimi ovijalkami, kot da ne žeti, da bi kdorkoli razen živali blodil po njenem telesu.
Kaj bomo, ko bomo veliki
^o?wo
^077!0
5e ^o?Mo še
^OTMO še	kravice
Ve, to pa Me/
JžšAa To ^oVnar,
Teter To HCMTMr,
Afojca To š;Ti7ja,
Afet^a pa p/ef;7;a.
,
AžajJa ye pottata.'
„Ko Tow veTTa, To??! <Jowa/"
T^čTa, Majw/ajša, pa p/ašno ;zJaw.' ^ . j ,,/az . . ., jaz . . ., jaz Tow pa wawa/
Jože Petelin
PETER
je v vetik tesen tijak iz vreče nasut žito, dok se ni pomteto še to in Peter je spet nasut na men novo zrnje.	^
„He, ho, Pcteeerfsejeogtašatozonstr
Save.
In tako se je oglasilo nekoč sredi noči. JV nar je že bogve kolikokrat prepeljat čez ba , partizane. Že bogve kotikokrat jim je na^.,^ kruha, tistega, ki ga je s^eket sam in neko' več kot včasih, ko še nibdo vojne.
To noč je ktic zanj usoden.
Naslednji dan so kamni umotkniti in stu ; nec je obračat kotesa, ki niso imeta vec detati.	. J
Nemci so Petra zaprti in pretepli do k Potem je morat z drugimi talci vred satu 'Z ^ pati svoj grob. Preden so ga ustreliti, si n' P stit zavezati oči.	p}
Mtin še stoji ob Savi, broda na bregu P^p več. Studenec si je poiskat novo strugo, da so tudi mlinska kotesa obmirovata. ne poktiče z drugega brega:
He. ho, Peteeer!"	.. -f
Minito je že več desettetij, odkar je m" zadnjikrat spckei najboljši kruh na svetu.
Pametne misli

*
$
e
*
*
*
+
*
Stremuh je človek, ki bi iz ambicije čez iastno trupio.
Ni vse ztato, kar se sveti.
Varčujte s svojim prezirom, ker jih je preveč, ki ga zasiužijo.	.
Na stranpoti so napake edine smer"' ^ Bedak, ki se je zavede), da je bedak-več bedak.	^
Kar je koristno za človeštvo, je tud' P menito.	ui
Trenutek, ko se rodimo, je korak P smrti.	,„(?
Sonce ne sije tako iepo kakor mata oko.
Najbolj dražestno radost je nared'" selje drugim.
Če hočeš naravi ukazovati, jo moraš prej ubogati.
Strah je v sredi votel, ob krajih ga nič ni.
Moralisti so ljudje, ki se praskajo, kje' druge srbi.
Otroka ni težko roditi, pač pa vzgoj'*'- . Nasmeh je najkrajša razdalja med p Učenje je kot veslanje prot) toku: odnehate, vas nese nazaj.
Obetati in dati je preveč.
Vsega čas ne odnese; nekaj je treb^ odstraniti.
Zakaj se je druga svetovna vojna končala ravno na Koroškem ?
tam treh jugoslovanskih armad, je vedno bolj hromilo gibanje proti trem zelo ozkim dolinam — Šaleški, Mislinjski in Mežiški. Že kmalu po splošni vdaji nemških oboroženih sil je 7. korpus osvobodil vse območje zahodno od Zidanega mosta z Ljubljano, enote 3. jugoslovanske armade, Prekmurska brigada in 1. bolgarska armada pa vse območje med Muro in Dravo s Ptujem in Mariborom. V tem vidim drugi vzrok, da se je vojna končala na slovenskem ozemlju.
Če je bila večina nemške vojske pripravljena odložiti orožje — najprej težko, ki ga je le s težavo vlekla s seboj, in nato tudi lahko — in se podati v jugoslovansko ujetništvo (precej enot je bilo namreč iz Grčije in Albanije in se niso čutile krive za zločine nad jugoslovanskimi narodi), pa ni bilo tako z jugoslovanskimi kvislingi in kolaboracionisti. In kakšne uniforme so nositi ti ljudje, ki jih navadno opredeljujemo s tema dvema izrazoma in včasih še s tretjim: kontrarevolucionarji, pa tudi še s četrtim: narodni izdajalci (v poslednjem času jih nekateri opredeljujejo še s petim: žrtve, z izrazom, ki ga za podobne primere drugod protifašistično razpoloženi ljudje ne uporabljajo)? Potem ko je nemški okupator še pred popolno partizansko osvoboditvijo Srbije odpeljal Nedičevo Srbsko državno stražo in Ljotičev dobrovoljski korpus ter bosansko-hercegovske, liš-ke in dalmatinske četnike na Primorsko v boj proti partizanom, so ostali na zasedenem ozemlju samo še hrvaški domobranci in ustaši, del črnogorskih četnikov, ki so se ločili od Mihailoviča (preostale so ustaši pobili na Lijevča polju in v Jasenovcu) in nekaj manjših oddelkov slovenskih domobrancev z Dolenjskega, ki se niso mogli umakniti v Ljubljano in dalje čez Ljubelj na Koroško. Zlasti ustaši, zagotovo najodurnejša vrsta evropskih kvislingov oziroma kolaboracionistov, niso bili v nobenem primeru voljni za razorožitev in brezpogojno vdajo Jugoslovanski armadi.
(D%/jf v prihodnji števiihi)
holirova vojska pa se je slednjič .. arle morala začeti umikati
j^ndarle morata začeti umikati s ki je bila večinoma stabilna
niesecev in ki je po enem svojih ^ s^kov dobila ime sremska fronta, t ^jajoč na sremski fronti, bi se m znašla v hudi zagati, ko sta
^deča
armada in bolgarska vojska
^P*gi polovici marca prebili nem-; ronto na obeh straneh Blatnega ^fa in prodrli ne samo v Madji-he in Prekmurje, temveč celo v ^ Arijsko Porabje. Če bi rdeča arma-^ Uresničila Stalinovo povelje, da d° 12. aprila doseči črto Ma-Ij.P^Gloggnitz, bi najbrž morala ^ rova vojska kapitulirati globlje sJ^8°slaviji in ne v Topolščici. Ni-
791 ^ ugotovili zanesljivega razloga, se je Rdeča armada ustavila na j, ' Muri med Radgono in Razkriž-
ut ni uresničila Stalinovega po-
la Ivana Fjodoroviča Tolbuhina na severozahod proti Dunaju in ne na zahod proti črti Maribor-Gloggnitz omogočilo Lohrovi vojski počasno in postopno umikanje čez Hrvatsko in Bosno. Splošna vdaja nemških oboroženih sil v noči na 9. maj jo je zalotila, ravno ko so se njene enote umaknile iz Karlovca, Zagreba in Varaždina; vsa ta mesta je Jugoslovanska armada osvobodila 8. maja. Eden od pogojev za splošno vdajo je bil, da se morajo nemške vojaške enote vdati svojemu nasprotniku na fronti. Večina nemških enot, ki so se umikale pred Rdečo armado v Avstriji in na slovenskem Štajerskem, se tega nLdržala. Hitro so se „odiepile" od nasprotnika in se umaknile na še nezasedena območja, da ne bi padle v sovjetsko vojno ujetništvo. Lohr ne bi storil nič drugače, kar kažejo njegovi poskusi navezati stike s poveljstvi britanske in ameriške vojske v
Italiji, vendar se mu je to ponesrečilo, ker je bila njegova vojska vendarle še pregloboko na jugoslovanskem ozemlju. Čeprav so visoki nemški vojaški funkcionarji ob vsesplošni vdaji nemške vojske govorili zavezniškim častnikom, da ni sile, ki bi mogla zadržati Lohra in njegovo vojsko, da se prebijeta do zahodnih sil, je bila ta sila vendarle tukaj, to je bila Jugoslovanska armada pod vrhovnim komandantom, maršalom Josipom Brozom Titom, takrat tretja največja vojska protifašistične koalicije. Lohr je bil 9. maja prisiljen poiskati stik z njo in se začeti pogajati; kot vemo, najprej v Letušu in nato v Topolščici, kjer je v štabu 4. operativne cone podpisal listino o kapitulaciji. Te listine, ki jo je nato še nekaj dni kazal conski politkomisar Matevž Hace, zgodovinarjem še ni uspelo videti, kakor ne Lohrovega dnevnika, o katerem je na zaslišanju v ujetništvu
, Pri Poljani na slovenskem Koroš-Kem sp jg j 5 maja 1945 končala dru-svetovna vojna v Evropi. To je ' o skoraj teden dni po podpisu Wsne vdaje nemških oboroženih sil 'Podpisali so jo v Karishorstu, predahu Berlina, nekaj minut pred pol-9. maja) ali tri dni potem, ko je na Češkoslovaškem 12. maja pre-. , 3 Predzadnja velika nemška vo-enota pod poveljstvom general-^dmaršala Ferdinanda Schornerja. ako se je moglo zgoditi, da se je oncala druga svetovna vojna ravno nas in zakaj se je končala tako Pozno?
- ^ryi, začetni vzrok je v tem, da e Hitler dolgo časa vztrajal pri od-**'tvi, da mora nemška vojska v Ju-j^sHviji ostati čim dalje, in to ne to-i ? zaradi jugoslovanskega ozemlja, ,°hkor zaradi sosednjih front v Mad-\jjski in Italiji. Prehiter umik nem-vojske iz Jugoslavije, katere vr-Poveljstvo je proti koncu mar-A)	prevzel generalpolkovnik
^ oxander Lohr (1941 je z Dunaja lQai .letalske napade na Beograd in t' M h Soluna sovražno ofenzivo z ni	Sutjeski), bi zelo ogrozil
fronto v Madžarski, za ka-M Je bil Hitler zainteresiran zaradi j^skdnjih naftnih vrelcev, ki jih je etticija še imela na voljo. Prehiter n a- severozahod bi lahko ogrozil ' zaledje nemške fronte v Italiji.
je prodiranje glavnine 3. ukra-^ fronte pod poveljstvom marša- Od nekdaj ..nepremagljive" nemške vojske so ostali ie kupi orožja
povedal, da so mu ga odvzeli naši častniki. Listina o vdaji nemške vojske v Reimsu 7. maja 1945 je razstavljena v Britanskem imperialnem muzeju v Londonu. (Bomo kdaj videli listino z Lohrovo kapitulacijo v kakem jugoslovanskem arhivu ali muzeju?)
Naglo prodiranje obeh kril Jugoslovanske armade na sever, da se — po načrtu njenega vrhovnega komandanta, maršala Tita, in generalštaba — kot klešče skleneta na Karavankah, je Lohrovim enotam, ki so se tudi po njegovi kapitulaciji pomikale na sever in spotoma izročale orožje eno-
Pred nedavnim smo obhajaii 40. obietnico konca druge svetovne vojne na evropski ceiini. Spiošna kapituiacija nemške vojske je biia podpisana 9. maja 1945 - toda na Koroških tteh se je vojna še nadaijevaia vse do 15. maja, ko so se na Poijani pri Prevaijah končno vdate tudi še zadnje enote.
O vzrokih, zakaj se je druga svetovna vojna v Evropi končata ravno na Koroškem, razpravtja znani stovenski zgodovinar dr. Tone Ferenc v čtanku, ki ga ponatiskujemo iz revije Borec.
Uredništvo

R A D ! O - TELEV!Z!JA
6
LJUBLJANA
lorrts,
PETEK, 7. 6.: 17.50 Poročita — 17 55 Naš prijate!] Tito, otroška serija — 18.10 Grizii orneriška nanizanka — 18.40 Na
^ inovacijsko druibdt- 19.15 Cik cak ^ TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do

19.30	Dnevnik — 17.55 Vreme — 20.05
možgani: Gibanje — 20.55 Ne 21.10 Naša krajevna skupnost
O'iost, humoristična nanizanka — — 22.30 Edithin dnevnik, za-'""s^ki film.
nadaljevanka — 11.05 Domači ansambli: Ansambei štirje kovači — 11.35 625, oddaja za stik z gledalci — 12.00 Pod lipo, prenos iz Dobrovega v Goriških Brdih — 13.30 Poročila — 13.55 Kam gredo divje svinje, ponovitev nadaljevanke — 14.55 Karlsruhe: EP v košarki (m) - Jugoslavija : Romunija, prenos — 16.35 Poročila — 16.40 Kukarača, gruzijski film — 18.10 TV kviz - finale —
17.15	Cik cak — 17.24 TV in radio nocoj — 17.26 Zrno do zrna — 17.30 Dnevnik — 17.50 Vreme — 20.00 Po naše - Stanovanjska pravica — 21.05 Portret Emira Kusturice, oddaja TV Sarajevo — 21.45 športni pregied —
22.35	Poročila.
do zrna — 17.30 Dnevnik — 17.55 Vreme — 20.05 Dolga ježa, ameriškomadžarski film — 22.40 Poročilo s seje CK ZKS o kuituri —
22.30	Dnevnik.
ČETRTEK, 1!. 6.: 17.45 Poročila — 17.50 40 zeienih slonov - Vrt zelenih zmajev, nadaljevanka — 18.15 Kositer — 18.40 Delegatska tribuna — 17.10 Risanka — 17.24 TV in radio nocoj — 17.26 Zrno do zrna — 17.30 Dnevnik — 17.55 Vreme — 20.05 Tednik —
21.15	Franz Liszt, madžarska nadaljevanka — 22.10 Dnevnik — 22.25 Restrospektiva domače TV drame - Ivi. Kranjec: Pot domov.
		A V S T R ! J A 1
K		PETEK, 7. 6.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke
ska iv — 10 30 Preprosto srce — 11.50 Tom & jerry — 12.05 Zgubljeno mesto Mexiko — 13.05 Poročila — 16.30 Za predšolske otroke — 16.55 Mini čas v sliki — 17.05 Pt-nocchio — 17.30 Anna Ciro & Co. — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Siike iz Avstrije — 18.30 Mi — 17.00 Avstrija danes — 20.15 Nerešeni akti kriminala — 21.20 To so bili časi — 22.05 šport.
SOBOTA, 8. 6.: 7.00 Poročila — 7 05 Italijanščina — 7.35 Francoščina — 14.30 Svet se narobe obrača — 17.05 Kdo rokodelči z nami? — 17.30 Fraggies-i — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 20.15
!. 6., s oo poročila — 8 05 Slo-*!Qrrij ^ *Hdske pravijice — 8.25 Stikajte z
8.35	Naš prijatelj Tito, nadalje-^50 Nihče kakor jaz, nanizanka "s b)	iegende — 7.35 Pedenjžep
ti tj, — 10.05 Kako je bilo, dokumentar-** 10.35 Republiška revija MPZ Za-
—	11.05 Računalništvo — 11.30 ' "Prave - Plenilci, kanadska doku-
T?s serija — 11.50 Ljudje in zemlja — ^ovi	— 16.05 Poročila — 16.10 člo-
Govor, ponovitev — 17.00 "o n*^si<tiva filmov Franceta Štiglica: Svet "buH^ju, slovenski film — 18.40 Boj za
-	Pomoč iz zraka — 17.05 Risanka

h,
N in radio nocoj — 17.26 Zrno do
rp 19 30 Dnevnik — 17.50 Vreme — 20.00 3k*3pi Ravnica, zadnja iz niza radijskih
21.35	Zrcaio tedna — 22.00 Harrow ameriški film — 23.35 Poročila.
' * ' 900	— 9.05 2lv
h)Q ')°nke Pravljice z vseh vetrov — 1*25 . Adams, ameriška nanizanka — °"*Piao In Mario Bonlta, brazilska
PONEDELJEK, 10. 6.: 17 50 Poročila — 17.55 Nihče kakor jaz, nanizanka — 18:25 železniška postaja — 18.45 Podium, oddaja za mlade — 17.15 Risanka — 17.24 TV in radio nocoj — 17.26 Zrno do zrna — 17.30 Dnevnik — 17.55 Vreme — 20.05 Lyttonova, angleška nanizanka — 21 00 Aktualno — 21.40 Lok -izročilo in sporočilo, baletna oddaja —
22.30	Dnevnik.
TOREK, 11. 6.: 17.45 Poročila — 17.50 Naša pesem Maribor 84: UPZ Emil Adamič — 18.20 Miti in legende - Antični miti: Orest, nanizanka — 18.40 Periskop — 17.15 Cik cak
—	17.25 TV in radio nocoj — 17.26 Zrno do zrna — 17.30 Dnevnik — 17.55 Vreme — 20.05 Zaljubljenci, drama — 21.10 Integrali —
22.30	Dnevnik.
SREDA, 12. 6.: 17.45 Poročila — 17.50 Slovenske ljudske pravljice: Pehta in Bedanc
—	18.10 Cvrano de Bergerac, predstave StvtG — 18.40 V kraljestvu zlatoroga, ponovitev izobraževalne oddaje — 17.10 Risanka — 17 24 TV in radio nocoj — 17.26 Zrno
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA vsak dan od 18.10 do 19.00
Pe 7. 6.: Koroški liki: Ljudsko pesništvo in pripovedništvo pri koroških Siovencih (dr. R. Vospernik). Slovensko pravorečje: Poudarek, melodija in odmori pri govorjenju (prof. J. Messner).
So 8. 6.: Duhovni nagovor (mag. Bogomir Rakuša, kaplan v Spit-talu). Voščila (M. Hartmann).
Ne 9. 6.: Mlini v podnu, Selah in Globasnici (dr. H. Lausegger).
Po 10. 6.: Oddaja v živo iz Hodiš: ..Začetek na novo".
To 11. 6.: Mladinska: Poceni potovanja za mlade (št. Vavti).
Sr 12. 6.: Gemeinsam-Skupno: Srečanje v Spittalu: BG Spittal-Zvez-na gimnazija za Slovence. 21.00-22.00 Akademija Zvezne gimnazije za Slovence 1985.
Če 13. 6.: Rož-Podjuna-Zila (Radijski sodelavci poročajo).
Pe 14. 6.: Mi smo mi — Mladinski dan v Svečah.
Made in Austria — 22.50 Večer šansonov.
NEDELJA, 2. 6.: 11 00 Ura tiska — 12.00 Računalniška družina — 14.50 Kriki iz globine
—	17.15 Lutkovna predstava — 20.15 Komedija — 21.30 Nič več ne gre — 22.35 Nočni studio — 23 40 Poročita.
PONEDELJEK, 10. 6.: 7.00 Poročila — 7.05 Za predšolske otroke — 12.00 Kako naj povem bolniku — 16.30 Za predšolske otroke
—	17.0 Avstrija danes — 20.15 Ponedeljski šport — 21.08 Kuharski mojstri — 21.15 Mag-num — 22.00 Takrat — 22.05 Dokumentacija
—	22.50 Poročila.
TOREK, 11. 6.: 7.00 Poročila — 7.05 Za predšolske otroke — 7.30 Italijanščina —
10.00	šolska TV — 10.30 Avstrija — 12.00 Takrat — 17.05 Nils Holgersson — 20.15 Poročita in ozadja — 21.15 Bogat in reven —
22.00	Glasbena scena 85 — 22.45 Galerija —
23.15	Poročila.
SREDA, 12. 6.: 7.00 Poročila — 7.05 Tudi pošaliti se je treba — 7.30 Francoščina —
10.00	šolska TV — 10.30 Perfektni gentle-mani — 12.05 Poročila in ozadja — 17.35 Nenavadne počitnice — 20.15 Hotei — 21.50 Zrcaine siike — 23.35 Poročita.
ČETRTEK, 1!. 6.: 7.00 Poročila — 7.05 Za predšolske otroke — 7.30 Dežela in ljudje
—	10.00 šolska TV — 10.30 Hotel — 17.30 Perrine — 20.15 Argumenti — 21.50 Tekmovalni mednarodni Beethovnov klavirski koncert 1785 — 0.00 Poročila.
VESTNIK
tsdajatel) te satainlk: Zveza slovenskih
organizacij na Koroškem,
7020 Celovec, Gasometergasse 10. Uredništvo: 7020 Celovec, St -Rvprechter-StraBe 17/IV, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 42 20 86 sndk a Uprava: 7020 Celovec, Gosometerg. 10. tel. (0 42 22) 32 5 50
Tisk: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
... hier wird deutsch gesprochen...
pravi deželna poslanka Altersberger v Žitari vasi!
PiSMO BRALCA
L
16 občinskim odbornikom žitrajskega občinskega odbora se zdi nujno „ponemčiti" napise v dvojezični šoii Žitara vas. Z igasovi OVP, FPO in SPO je bii v ponedeijek zvečer sprejet proti trem giasovom Enotne iiste Žitara vas sklep, da je „treba protizakonito nameščene dvojezične napise odstraniti!"
Je skrb za pivovarno pristna?
Zelo zaskrbljen za obstoj pivo- Čudno pa je, da zbujajo avtor.s.
SPO in OVP v Žitari vasi "je tudi, j/ar'nbvŠtihu(Sorgendbrf)dajego- Vo pozornost - pri svojem da so vse. predloge. Enotne tiste '	-	.	--------
Kdo tukaj res protizakonito ravna, za nas sploh ni dvoma, saj je občina celo po zakonu o narodnih skupinah dvojezična. Tudi šolarji in starši vedo, da so se v tej šoli otroci že vednd učili slovenskega jezika — če so starši le hoteli. Le nekateri naduti priseljenci in nestrpneži bi radi izbrisali slovenski jezik iz teh krajev. Neverjetno je, kar si je upala trditi ovp-jevska deželna poslanka in članica žitrajskega občinskega odbora gospa Hilde Altersberger. Ko je jezno odgovarjala občinskemu mandatarju Haberniku, ki je dolžil večino, da sprejema krivične sklepe proti manjšini, je zakričala: „Wir leben in Osterreich, hier wird deutsch gesprochen, weil wir leben nicht auf jugoslawischem Boden!" Dodala je, da že 27 let živi v tem kraju, pa še ne zna slovensko, ,kar pa tudi ni treba!'
Občinski odborniki Enotne liste so dali takšnim nestvarnim trditvam pravi odgovor. Joža Habernik je dejal, dajeta nujnostni predlog protizakonit, saj nasprotuje členu 7 državne pogodbe. Tine Hribernik pa je rotil odbornike večinskih strank, ki so sami doraščaii s slo-
so
postavili na 20. mesto dnevnega re da in da so hladnokrvno odklonili zahtevo po subvenciji za televizijski pretvornik, ki ,qa je SPD Trta postavila tudi zato, da bi se izboljšalo tudi sprejemanje drugega programa ORF.
spod Herbert Miklin v nekem pismu nem opazovanju ie letaki. bralca, z dne 23. 5. 1965, pobudo ko-gospodarske zadruge. Je za premišljevanje. Če hočemo pre- no! da je podlago za to. treba is^ mišijevati, potem predlagam, pre- ti v drugih ne-gospodarskih vzro< mišijujmo manj enostransko.	kih? Drugače bi že davno mora
Kmečko-gospodarski zadrugi Pii- opaziti, da ponujajo druge plib^. berk očita, da ogroža obstoj pod- -škg trgovine že precejšen čas ra^ jjctja V Štihu. Ta ugotovitev je lične domače in inozemske zna"*!
podtikavanje, manjka ji vsakršna Večina žitrajskih občinskih od- stvarna podlaga.
bornikov torej ni imela nerazumevanje samo za zahteve narodno za-
vensko materinščino, naj ne glasu- mednega slovenskega občinstva, tu-
jejo za sklep, ki je sovražen otro- "	-M.,.. —<-<----—*.
kom.
..Zadruga-Markt" zaskrbljenemu avtorju pisma vsakčas lahko razkrije, da dobiva v primerjavi z drugimi pliberškimi odjemalci precej-
ke piva. Nadalje je presenetljiv"' da je gospod Miklin pri svojih op" zovanjih čisto nenamerno pre^' kako Raiffeisenova zadruga v P' berku ponuja isto znamko piva, ga tako moti pri Zadrugi. Kmečko
Vrhu tega so slovenski mandatarji zavrnili trditev, da so dvojezični napisi povzročali komu težave ali da so stalno skrbeli za nevšečnost. Tudi mandatar FPO ni vedel povedati v čem je provokantnost teh dvojezičnih napisov. Habernik pa ga je poučeval, da so takšni napisi pomoč za ustvarjanje zdrave zavesti in za krepitev značaja. Vsekakor pa ni mogoče ponoviti vseh neresnic in neprijaznosti napram
Te izpovedi morda najbolje doku- slovenski narodni skupnosti
mentirajo v kakšnem duhu je bil na zadnji občinski seji predložen nujnostni predlog ljudske stranke za odstranitev dvojezičnih napisov v šoti. Že sam nujnostni predlog pa je nabasan z neresnicami, saj se
prav je treba povedati, da je župan Posod spet govoril o nameščanju dvojezičnih napisov kot akciji, ki je bila izvedena „v nočnih in meglenih razmerah ". Ko mu je eden izmed poslušalcev dejal, da se ta-
di za televizijske probleme ostale- gum puumss.mii uujmuaim gicucj- ga iasu muu pu	"—
ga prebivalstva ni kazala posluha. šen kvantum piva znamke „SchloB- gospodarska Zadruga ponuja P° Prebivalstvo si bo to zapomnilo! brau".	piva znamke ..SchloBbrau" tud)
_____________-_________________—------------------------------------------drugo znamko iz tržno-gospoda
stvenih vzrokov (povpraševanje do loča ponudbo) in ne nazadnje, ke
hočemo obdržati konkurenčnos-
Ne samo pivovarna v Štihu se upr" vičeno bori za ohranitev delovH mest, tudi Zadruga mora premišlja vati o tem, kako bo zagotovila 2 delovnih mest.
Gospod Miklin zatrjuje, da se d" če vmešavati v delovanje Zadrug"' toda da pritegne njegovo poz°' nost tako močno ravno slovensk" zadruga, govori svoj jezik.
Pri teh premišljevanjih si sta? Ijamo upravičeno vprašanje: kd vara koga?
inž. Kapun
celo sklicuje na odločitve vrhov- že, ga župan ni zavrnil! nih sodišč!	Značilno za trenutni pakt med
80-letnik Ferdinand Turk (3. z desne)v krogu svoje družine prejema čestitke zastopnikov Posojilnice Borovije (PoBo).
predsednik	g
Kmečko-gospodarske zadrug
Piiberk
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK - Šahovski dvoboj Koroška-Opatija
SAK prvak,
Sele rešene, Šmihel še ogrožen
Po 24. kolu je v vzhodni podligi definitivno padla odločitev: SAK je po enoletni odsotnosti spet ..koroški ligaš"! Slovenski akterji so v Liebenfeisu, ki je nujno potreboval točke za nadaljnji obstoj v podligi, s poprečno formo odnesli zmago. „Zlaiti" gol je dal v 85. minuti Marjan Velik; Liebenfels je zdaj v neizglednem položaju, samo teoretično se še lahko reši. Odigrano kolo je bilo nasploh zelo uspešno za slovenske nogometaše — tri tekmie, toliko zmag! Poleg SAK-a sta zmagali tudi ekipi DSG Sele (2:1 proti Znalcu) in ASKO Šmihel (3:1 proti Šentandražu). Selani tako zagotovo ostanejo naprej v podligi, Smiihelčani pa se bodo v preostalih dveh tekmah borili proti kvalifikacijii, torej proti dvanajstemu mestu! Celovška kluba AS V (4:1 proti Velikovcu) in KAC (2:1 v Weitensfeldu) sta presenetila z agresivno igro. Petkrat se je stresla mreža na labotskem derbiju, kjer je St. Leonhard ugnal Volšperk tesno s 3:2, potem ko se je polčas glasil še 0:1! Borovelj čarni so po dobri igri zasluženo remizirali v Dobrli vasi — 2:2.
Liebenfets — SAK 0:1 (0:0)
Liebenfels, 200, Kandoif.
Goi: Veiik (85 ).
Začetek je bil tokrat neobičajen in za slovenske športnike nepričakovan! Kapetan domačega moštva, Messner, je predal kapetanu SAK Sadjaku šopek rož za naslov koroškega nogometnega prvaka 1984/1985 v vzhodni podligi. Mar je to bila le narejena prijaznost? Verjetno so domačini mislili, da se po teh čestitkah sakovci na igrišču ne bodo potrudili in ie-te takorekoč pustih zmagati, češ SAK Itak ne potrebuje več točk! No, tako hitro in enostavno to ne gre. Slovenski klub je pošten klub in tudi njemu do današnjega dne še noben nasprotnik ni „poda-rii" zmage in točke.
Spekulacije domačinov so bile odveč. Trener Jagodič se je samo nasmihal, ko je to izvedel: „Moram reči, da kot fair športnik še nikoli nisem bil in ne bom pripravljen za „takšna pogajanja". To ni športno ravnanje napram ostali konkurenci, razen tega se kaj takega prej ko slej maščuje. Liebenfels brez nadaljnjega lahko zmaga, ampak potem mora zaigrati bolje od SAK-a. Zmagali bomo!"
Raven igre ni bila visoka. Po eni strani je peklensko pripekalo sonce in po drugi strani je bii nasprotnik vse drugo kot nevaren. Sakovci so se pač le toliko trudili, da so gospo-
darili na igrišču. Vendar so bili pred nasprotnim gplom neučinkoviti. Najlepšo priiiko za zadetek — pred polčasom — je izpustil poškodovani Poianšek, ki sam pred vratarjem Raabom ni bil dovolj odločen. Pozneje ga je zamenjal Rudi Urban. Sodnik Kandoif ni bil vedno na mestu, npr. je številki 7 od Liebenfelsa kar dvakrat (!) — to je po pravilih že izključitev — pokazal rumeni karton!
Zadnje četrt ure je Jagodičeva enajsterica zaigrala bolj napadalno, vendar po geslu „raje vrabca v roki kot golobčka na žlebu". Sledile so lepe akcije in eno od teh je srednji napadalec Marjan Velik hladnokrvno izkoristil. Z glavo je prevaral drugače zanesljivega domačega vratarja in pet minut pred koncem srečanja povedel SAK z 1:0. Ostalo je pri tem rezultatu, čeprav Gregorič še v isti minuti od blizu ni spravil žoge v prazen gol! Zmaga, je bila vsekakor zaslužena, z njo vred pa se je Slovenski atletski klub pod novim odborom in trenerskim vodstvom ponovno vrnil nazaj v I. koroško ligo!
Spremenjena postava: Mrkun;
Wieser, Štern, Woschitz, Sadjak;
Jovičevič, Raczynski, Kreutz,
Poianšek; Gregorič Velik
(zamenjava: Urban)
Šmihetčane čaka SAK
ŠMIHEL : ŠENTANDRAZ 3:1 (2:0) Šmihel, 200, Wieser.
Gole: Lubas (29 ). Vavče (31.) in Pajenk (70.) oz. Preiml (82.).
Sa dva nastopa imajo Smihelčani v tekoči sezoni; trenutno se nahajajo na lestvici na devetem mestu. Iz štiriindvajsetih tekem so zbrali 23 točk, kar pa še ne bo zadostovalo za obstoj v podligi (kajti dvanajsti — zdaj Velikovec — mora v kvalifikacijo). Naslednji teden šmihelski nogometaši gostujejo v Celovcu pri Slovenskem atletskem klubu. Po eni strani so Krištof & Co veseli, da SAK ne potrebuje več točk, po drugi strani pa točno vedo, da ne morejo računati na njegovo podporo. Letošnji „že" prvak vzhodne podlige bo postopal pravolinijsko in bo igral na zmago. „Šmihelčam se morajo sami rešiti", je dejal sekcijski vodja SAK Albin Waidhauser.
Kako so igrali Smihelčani? V neposrednem dvoboju so minulo nedeljo doma porazili Šentandraž prepričljivo s 3:1. Vodili so že 3:0, preden so gostje vsaj enkrat zadeli. Nevarnost poraza nikdar ni obstojala. To dokazuje, da so se domačini vestno pripravili na ..odločilni" spopad. Celotno moštvo se je predstavilo v dobri formi, borilo se je za vsako žogo. Trud ni bil zaman, kajti zmaga je bila za Šmihelčane življenjsko važna! Če so „zreli" za podiigo, bodo preverili v nedeljo popoldan na Ko-schatovem igrišču (v Celovcu) sakovci, ki se bodo borili „samo" še za čast in honorar. Gledalci pridite si ogledat slovenski derbi!
Postava: Guetz; Andrej, Šuler, Lopinsky, Motschnig; Vavče,
Blažej, Pajenk: Lubas, Krausier, Berchtold.
(Zamenjava: Br-itzmann,
Berchtold).
Prvi razred
Toplitsch — Kostanje	0:1
Bilčovs — Gospa sveta	2:1
Treibach — Kotmara vas	5:1
Klopinj. jezero — Šmarjeta	v R. 5:0
Železna Kapla — Globasnica	2:2
Sentpavel — Žitara vas	3:2
Drugi ratzred
Sentpeter — Metlo va	2:12
Reichenfels — Zvabek	2:0
Tinje — Maria Rojach	0:2
St. Egyden — Bistrica	3:0
SAK p. 23 — Liebenfels p.	23	4:2
(SAK v gosteh!)
Sejani ostanejo v podiigi!
SELE : ZRELEC 2:1 (0:0)
Sele pod Košuto, 250, Mayr.
Gole: Jakopič (49. enajstmetrovka) in Travnik (55.) oz. Jabornig (82. enajstmetrovka).
Po tretji zaporedni!!) zmagi vemo: DSG Sele, moštvo, ki ga trenira nekdanji SAK-igralec Jože Fena, si je kot novinec s svojimi lastnimi močmi zagotovil obstoj v vzhodni pod-ligi! Sicer Selani še trikrat nastopa-
jo, toda ker je Liebenfels izgubil in povrhu še Velikovec, so lahko brez skrbi.
Domačini so bili v stalni terenski premoči, a stoodstotnih piložnosti za zadetek ni bilo. Do polčasa se ni stresla mreža — 0:0. Takoj po menjavi strani je v šestih minutah minul začetni furiozo. Jakopič iz naj-strožje kazni in najboljši selski strelec ,,ridovc" Travnik sta fiksirala
Dvoboj med izborom Koroške in Opatijo na dvajsetih deskah se je pretekio soboto v Ceiovcu konča) z rezuitatom 12,5 : 7,5 za Koroško.
Na prvi deski je velemojster Ro-batsch dosegel remi proti IM Ru-kovini, ki je imel za 50 Elo-točk več od celovškega velemojstra. Na sedmi deski je Norbert Perko (Sveče) prepričljivo premagal mojstrskega kandidata Djakovca. Prav tako so zmagali Joži Gallob iz Bekštanja ter mlada koroška talenta Guldo Kaspret in Heimo Thaler, remiziral pa je med drugim Brandner iz Sveč.
Nesrečno je zgubil MK Jurij Deisinger (Pošta) na peti deski proti MK Troskotu, poražen je bil tudi Legat (Bekštanj).
Na nedeljskem hitropoteznem turnirju pa so se Jugoslovani re-vanžirali in pošteno porazili oslabljeno koroško reprezentanco (brez Robatscha, Thalerja itd.).
OKREPiTEV ZA SŠZ
Z*1918 Elo-točkami bo Aiojz Gai-iob, bivši igralec Bekštanja, od zdaj naprej igral na prvi deski ša-
hovskega društva Slovenske šp°^ ne zveze. Transfer igralca, ki je* šahiral v koroški ligi, je bil'^ den v zadnjem trenutku prestopa" ga roka in pomeni precejšnjo okf pitev za slovenski klub.
*
Najprej so mislili ustanoviti^ sten šahovski klub, sedaj pa se do biičovski šahisti vključili v S vensko športno zvezo in tam ses vili tretje moštvo (ŠD SšZ til)!
rulitz
Pri Antoniču na Reki od8. do 30. junija
TEDEN JADRANSKtH RiB
Mize lahko rezervirate
pod tel. štev. 04253-22^
NOGOMETNI TERMINI v soboto 8. 6. 1985	^
16.15 Sele p. 23 — Dobrla vas P
18.00	Sele — Dobrla vas v nedetjo 9. 6. 1985
16.00	SAK p. 23 — Šmihel p. 23
18.00	SAK — Šmihel	.
Po tekmi bodo igralci in gledale^,
Koschatovem igrišču praznoval: slov prvaka.
Vsi prisrčno vabljen*
inex adria airway*
deseto sezonsko zmago. Tik pred koncem je sodnik še enkrat pokazal na kritično točko, tokrat za Celov-čane. Jaborniig je olepšal rezultat na 1:2. V ostalem so gostje popolnoma razočarali in že mislijo na prvi razred!
Postava: Užnik; Jakopič, Oraze, Certov, Hribernik; Fera, Olip, Goleč; Travnik. Hobel, Hribernik. (Zamenjava: A. Centov).
Letatske ponudbe „Po)etje 85"
) Z LJUBLJANE V:
BEOGRAD — v delavnikih DUBROVNiK — v petkih, sobotah in nedeljah FULO — v ponedeljkih, sobotah in nedeljah SARAJEVO — v delavnikih SKOPJE — v delavnikih SPLiT — v sredah, petkih in sobotah TiTOGRAD — v torkih in četrtkih HVAT — v četrtkih
!Z PORTOROŽA BEOGRAD — vsak četrtek T!VAT — vsak četrtek
Vsak četrtek-
LJUBLJANA-
BEOGRAD—
LARNACA
(Ciper)
tnformacije in prodaja vozovnic
Celovec: potovalni urad CARTRANS, Pavličeva 7, tel. 04222/5126 potovalni urad SPRINGER	. pfi
Gradec: Štajerski potovalni urad (Steirisches Reisebiiro) in pr' v turističnih agencijah v Jugoslaviji
Zastopstva: Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Zagreb
inex adria airways