VOLITVE V ITALIJI
Ali naj bi res nekaj tisoč Slovencev reševalo Italijo pred komuniz ^om in Cerkev pred katakombami? Ta naloga bi bila vsekakor častna in če šibilo v njihovi moči, bi jo nedvomno izvršili. Toda vprašanje je sko= ^ajda smešno, a vendar se je pojavilo o priliki italijanskih parlamen = tarnih volitev prejšnjo nedeljo. Kajti slovenski duhovniki na Goriškem so izdali^izjavo, ki je omenjena v poročilu na 3.strani, naj Slovenci volijo krščansko, čeprav je Slovenska demokratska zveza'pozivala, naj oddajo prazne glasovnice. Nekaj enostavnega računstva pokaže, da De Ga= sperijevi vladi manjkajo več kot samo slovenski glasovi,da bi dobila za ^oljeno dvotretjinsko večino v poslanski zbornici,ki bi ji omogočila ■trdno vladanje.
Komunizem se pač širi tam, kjer ima za to pogoje, in Italija pri tem ni izjema. Poslednja De Gasperijeva koalicija kljub nekaterim soci= alnlm ukrepom pač ni zadovoljila tistih milijonov, ki žive iz rok v uste. Lemokrščanska stranka je izgubila dva milijona glasov,medtem ko so po = ^asli skrajni levičarji za poldrugi milijon. Videti je, da prizadevanja katoliške hierarhije niso mnogo pomagala. Ljudje so se bolj zanimali za svoj kruh in stanovanja.
Stranki g.De Gasperija je bila zmaga sicer zagotovljena in se zanj} bilo treba bati kljub predvidenemu in neizogibnemu porastu skrajnih levih in skrajnih desnih sil. Neposredno ni bila nikoli "vera v nevarno sti", pač pa bi mogel hud porast monarhistov in fašistov poriniti vlado Pi'oti zagrizeni desnici in tako posredno pahniti več ljudi iz'ogorčenja v komunizem. Zelo važno je bilo, če bo De Gasperijevi vladi olajšano Parlamentarno delo. Koalicija demokristjanov,liberalcev, republikancev Pft- desnih socialistov bi dobila 2/3 poslanskih mandatov, če bi dosegla volitvah en glas preko enostavne večine. Smola je hotela, da je bilo P7.000 glasov premalo. Majhna je verjetnost,da bi De Gasperijeva koali= °ija mogla dopolniti primanjkljaj it 1,300.000 glasov,ki so viseči.
v Teh 57.000 glasov pač presega slovenske zmožnosti. In če jih ne bi, Ge bi bili slovenski glasovi res toliko vredni, bi jih morali slovenski Politiki temeljito izkoristiti, ali pa naj obesijo politiko na klin. Oe 8o bili slovenski glasovi količkaj vredni, bi morali zanje dobiti proti Psluge, ne pa da jih ponižno mečejo za italijansko stranko, ki jih si = °er noče poznati, jih ne posluša in se ne zmeni zanje. Takrat bi bila Prilika, da dosežejo svoje pravice. Öe bi g.De Gaspariju bilo do sloven skih glasov, naj bi si jih zaslužil. Slovenci nimajo svojega poslanca, Piso zaščiteni s posebnim zakonom, nimajo avtonomije, slovenščina ni e= Pakopravna in slovenske, šole so potrebne izboljšanja. Vse to demokrist= Jani že dolgo vedo in že dolgo nočejo ugoditi Slovencem. 'Tukaj naj bi so pokazali in si zaslužili slovenske glasove. Slovenci morajo voliti 29 svoje koristi, ker se nihče drugi ne bo brigal zanje. Slovenske pra= ^ice, jezik, šole, so politična vprašanja, ki jih bodo'za'Slovence v 1= daliji lahko rešile le politične organizacije s trdo borbo, ne pa'milo stokanje in prošnje, kadar bo Italijan močan. Taka je politika. Politi= ki v francoskem parlamentu vo&i katoličane na glasovanje skupaj s komunisti. Politika, ki katoličane v Italiji veže včasih na komunista P*‘oti manjšinam. Politika, ki je duhovniki najbrže ne razumejo.
Malo smisla vidimo v duhovniški izjavi. Ni kazalo, da hi Lila vera v nevarnosti. In če, bi je Slovenci najbrže ne mogli rešiti. In Če bi jo mogli, bi morali biti deležni koristi svojega dejanja. Öe je bila v nevarnosti, ni bilo znano le štiri dni pred volitvami, ko so duhovniki šele objavili svojo izjavo. Posledic, ki utegnejo biti grde, verjetno niti v sanjah niso predvidevali. Niso mislili, kako bodo titovci z vese Ijem planili po tej izjavi in jo vihteli kot dokaz, da je Cerkev le slu žabnica italijanske politike. Kako bodo duhovnikom, ki se ne uklanjajo režimu, kazali čez mejo v Gorico in jih proglašali za agente tuje sila Kako bo izjava zanesla zmedo v slovenske glave na Goriškem in Benečan e skem. Kako se bodo Slovenci tam končno naveličali vseh teh slovenskih preklarij in se požvižgali na slovensko demokratično stranko, ki jim v' demokratičnem redu edina utegne priboriti pravice in izboljšati njihovo življenje. Tega ne morejo storiti pevska društva. Položaj manjšine je nevaren in bi terjal pametnih politikov in složnih ljudi. Izjave v očit nem nasprotju z znano in objavljeno politično smerjo slabo pomagajo k temu.
Morda so duhovniki ponesrečeno posegli v volitve iz pokorščine do predstojnikov. Öe tako, so cerkveni krogi slabo premislili, kajti du =_ hovniško vmešavanje bo moglo bolj škodovati, kot pa bi v najboljšem pri meru moglo koristiti. Ista vesoljna Cerkev je tam onstran meje v Jugoslaviji izpostavljena surovim napadom in očitanjem izdajalstva.Cerkev v Italiji bi ne smela ustrezati preganjalcem in dajati podlage njihovi propagandi. V Italiji ima svojo nalogo, v katero spada Vsekakor svetova nje vernikom, kako pogubno lahko volijo. Toda poslanstvo Cerkve je v svetu in ne le v Italiji. To ji nalaga posebne obzire.-
Žal nam je lÄt katoličanom in Slovencem. Ne moremo pričakovati, da bi bili duhovniki politični izvedenci. Moramo pa pričakovati, da se ne
bodo vmešavali v stvari, na katere
KLIC TRIGLAVA 53»Bucks HilljChapel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
se ne razumejo. Sicer škodujejo sebi; ugledu duhovnikov na splošno, Cerkvi in Slovencem.
Vsemu temu hočejo le dobro ena ko kot mi. Zakaj torej ne pazijo,da ne škodijo nehote?
+ Msgr.Dr.Alojzij Odar
MPostati bi mogel drugi Mahnič,če bi dočakal vrnitev v'svobodno Ja movino", je zaključilo poročilo iz Buenos Airesa,ki nas je obvestilo» je tam umrl 20.maja, zadet od srčne kapi, v starosti 51 let prelat dr. Alojzij Odar, dekan slovenske bogoslovne fakultete v Argentini.
Pokojnika so smatrali poleg UšeniČnika za našega največjega znanst venika. Odlikoval se je po izredni energiji in veliki organizacijski sposobnosti. Poleg pokojnega prof.Tomca je vodil Katoliško Akcijo,s 3o' leti pa je postal predsednik Katoliškega tiskovnega društva, kjer je mo gel pomembno vplivati na slovensko politično življenje. Objavil je dol^ go vrsto znanstvenih knjig in razprav, med katerimi gotovo prednjači "Zakonik cerkvenega prava". Pred vojno je pripravil škofijsko sinodo,Y emigraciji pa slovenski katoliški shod v Buenos Airesu, iz katerega j® izšel "Slovenski katoliški kulturni svet", ki mu je pokojnik bil ustanč51 vitelj in prvi predsednik. Kot glavni urednik je močno dvignil mesečno^ revijo "Duhovno življenje". - Z 29.leti je postal docent na ljubi j.univerzi za cerkveno pravo.V prvih letih vojne je bil dekan teološke faktfl
tete; kot tak je tudi organiziral bogoslovni študij teologov-beguncev.
•
+++++	_	_	,i
V Örni gori je bilo ustanovljeno "Združenje katoliških duhovniko^ ki vključuje dve tretjini duhovščine barske nadškofije in kotorske škofir
SLOVENCI V ITALIJI PRED IZBIRO
V precejšnji zadregi so morali biti goriški in beneški Slovenci,kaj ftaj bi storili na italijanskih parlamentarnih volitvah 7.junija.Vsi so bili po zakonu iz 1.1948 dolžni iti na volišče, a zakon jih ni silil, da ti morali volilno glasovnico tudi izpolniti.
Goriški Slovenci,ki so združeni v Slovenski demokratski zvezi (v 1= taliji) in v Demokratični fronti Slovencev, so že dalj časa bili mnenja, da ne kaže postavljati slovenskih kandidatnih list, ker volilni.zakon ne’ omogoča učinkovitega nastopa slovenske manjšine in ker vlada še ni izpol ftila 6.čl.ustave, po katerem naj "republika ščiti narodno manjšino s po= sebnimi jezikovnimi predpisi". Tega mnenja so bili Demokrati in titovci.
To stališče pa je 26.aprila obsodil na zborovanju Osvobodilne fron= te v Ljubljani Branko Babič,bivši šef titovskih organizacij v Trstu.Re = kel je, da je nameravana abstinenca goriško-beneških Slovencev ?politič= fto neoportuna, v kolikor bi ta pomenila izolacijo Slovencev v Italiji od Naprednih italijanskih sil’.Po Babiču naj bi torej zamejski Slovenci,če te postavijo lastnih list,volili .italijansko socialistično stranko,ven = dar ni povedal ali Nennijevo ali Saragatovo.
Točno 4 tedne kasneje pa je bivši slovenski notranji minister Boris Kraigher v Brdih ovrgel Babičevo stališče s tem,da je priznal pravilnost abstinence. Takoj nato je kot na povelje tudi pokrajinski odbor Demokra= tične fronte Slovencev v Italiji naznanil, naj goriški in beneški Sloven= °i oddajo prazne, "bele" glasovnice.Tako so končno dober teden pred voli tvami titovski Slovenci le zvedeli,katera "linija" je prava.0 tem se se= veda ni odločevalo v Gorici,kjer je sedež Demokratične fronte,ampak v Ljubljani ali pa še bolj na jugu.
Na demokratični strani je bilo jasno vse do 4'.junija, ker je vodstvo Slovenske demokratske zveze (v Italiji) že dolgo ponavljajo in utemä,jeva to svoj prvotni sklep,da je abstinenca potrebna in edino pametna.
Vpliv hierarhije?
Tri dni pred volitvami pa so "slovenski duhovniki" objavili v goriš Kem KATOLIŠKEM GLASU poziv, naj zaradi "višjih verskih razlogov""sloven= ski volilci oddajo svoj glas stranki, ki priznava krščanska načela". Ti duhovniki sicer priznavajo pravilnost sklepa Slovenske demokratske zveze "z zgolj narodnega stališča",naj namreč volilci oddajo prazne glasovnice, toda, ker bo "od izida teh volitev v veliki meri odviselo tudi,če naj bo v Italiji verska svoboda ali umik katoličanov v katakombe",gre torej pri teh volitvah "poleg narodnih tudi za najvišje versko-nravne vrednote"$ob 2tnagi komunizma ali fašizma, ne bi bile uničene samo demokratične svobošci ne,ampak bi bila tudi "katoliška Cerkev v nevarnosti za svojo svobodo", ta izjava "slovenskih duhovnike-'7'" je bila datirana z 31«wajefl1» - Uredniš tvo GLASU je še v "goriški rubriki" pristavilo,da "kjer se polastijo vla materialistične stranke s komunističnim ali socialističnim programom, tam je odklenkalo verski in cerkveni svobodi".
Naslednji dan, 5.junija, je izšla tržaška DEMOKRACIJA in pod "Vesti ^ Goriškega" prinesla "Opozorilo slovenskim volilcem". V njem "vodstvo Slovenske demokratske zveze v Italiji,ki predstavlja skupino katoliških Id skupino narodno naprednih Slovencev,opozarja slovenske volilce,naj’ne Poslušajo raznih pozivov",misleč pri tem brez dvoma na- "slovenske duhov= Pike". Opozorilo še predvideva,da je duhovniški poziv "verjetno nastal Pod pritiskom". SDZ nato še enkrat utemeljuje svoj sklep po abstinenci tn. dopoveduje, da je za ta njihov sklep odgovorna samo demokrščanska vla= ki ni zaščitila slovenske manjšine. Opozorilo izzveni'v pretresljiv Zaključek, da je "prišel čas,ko zahtevamo od vas zvestobo ža zvestobo in izpolnitev narodne dolžnosti". - Istočasno neki "bedni katolik" polemizi £a s KATOLIŠKIM GLASOM in zatrjuje, da "vera v Italiji ni'v nevarnosti". Kajti, če bi bila, potem "g.De Gasperi ne (bi) ponujal komunistom na Ti dolskem zveze proti katoliški nemški manjšini".	( ps)
+
'Videmski nadškof msgr.Jožef Nogara je dobil pomočnika msgr.Jožefa ^icuttinij a. Novi škof,ki bo nadomeščal ostarelega in obolelega nadško = ■*-a, je rodom Furlan iz okolice Vidma.
VELIKO SVOBODE A MANJ STVARNOSTI
V Trstu je pred nekaj dnevi izšel 2.zvez ek zbornika STVARNOST IN SVOBODA, to pot v uredništvu Vinka Beličiča in Franceta Jeze.Bogat na le poslovju in književni ter umetnostni kritiki nadaljuje z Jezino "Sodobno slovensko problematiko". Ta razprava v nadaljevanjih že zaradi snovi in ker jo obdeluje urednik sam, predstavlja težišče zbornika in mu daje ton.
Čeprav jev razpravi mnogo zanimivih in tehtnih dognanj in zaključkov, pa je tudi ta.del.po trdil že prej postavljeno ugotoviteV,da gleda g. Jeza v teh zgodovinski analizi iz politične koncepcij e,ki jo je v naprej postavil. Opravičuje jo s trdnimi ali pa šibkimi argumenti in ima temu primerno razprava tudi zgodovinsko vrednost. To potrjujeta tudi' obe kri= tiki razprave iz prejšnje številke,ki ju naVaju zbornik na koncu:	tako
"slovenski intelektualec iz neke zahodnoevropske kulturne prestolnice" "ne bi podpisal vsake trditve...v Jezovem članku", "glas iz domobranske' strani" pa zaključuje, da se Jeza " pri vsej dobri volji ne prikoplje do objektivnosti". Imponirata pa pogum in energija, kot pravi "intelektualec" - dasi to dvoje še ne dviga razpravi ceno.
Zgrešena izhodišča
Napačni zaključki, ki se večkrat ponavljajo, vsekakor izhajajo iz nekaterih izhodnih točk,ki jih pisec enostavno ali pa pristransko razla
Tako ne gre pripisovati jugoslovanskim komunističnim poglavarjem kakega nacionalizma. Njim je samo do oblasti, to je zdaj njihov poglavit ni cilj,^zato sprejemajo državo kot celoto in na to celoto prilagode vse ostalo, ce je to prav ali ne vsem ali posameznim narodom. Federativna u-reditev države jim je pomembna samo v toliko, kolikor je zaradi psihološ kih,kulturnih in tehničnih razlogov samouprava bolj učinkovita od popöl' nega centralizma. Kot načelni anacionalci so pripravljeni svoje "jugo^ slovanstvo" tako j_zamenjati z "balkanstvom", "podonavstvom" ali celo "evropstvom",če bi bile prilike za kaj takega primerne in njihova vloga zagotovljena. Zato ni zunanja politika "Slovenca" Kardelja nič drugačna od ''Hrvata" Bakariča ali "Srba" Popoviča. Zato tudi ni bila gospodarska politika "Slovenca" Kidriča nič bolj protislovenska kot je bila proti= hrvatska in protisrbska v pravem pomenu besede. Ob anacionalhem in amo= ralnem režimu je seveda slovenska tragika zato večja, ker smo primorani žrtvovati s trdim delom in pridnostjo pa budi zaradi ugodnejših razmer pridobljeni višji življenjski standard v korist nižje razvitim'južnim republikam; v osnovni liniji komunistične politike je seveda to neizogil* no. Pod pojmom "Beograd",ki ga g.Ježa rad uporablja, je treba tako misli ti samo na celokupno 'jugoslovansko komunistično kasto’, ki dosledne gleda samo na celokupnost države. Sicer se g.Jeza prikoplje do zlate res niče, da'imajo "industrijski objekti...v Sloveniji svoj smisel samo kot dopolnilo centraliziranega vsedržavnega gospodarStva..."toda pri vsem tem ne bi smel pozabiti, da v gospodarstvu igrajo tudi surovine pomembho vlogo in teh Slovenija nima sorazmerno toliko kot ostali deli države.Dober pa je zaključek,da stremi režim za tem,da bi jugoslovanske narode čimprej "stopil v enotno,po materialnem in duhovnem standardu enako ljud stvo z isto politično zavestjo".To režim res potrebuje.
Vprašanje meja naj bi v mednarodnem svetu bilo postavljeno na narod nostno in ne na državnostno osnovo. Mogoče je kritizirati mirovne dele= gačij e,da niso dovolj poudarjale,ker meje ločijo narodno celotnost, toda prav naivno^je pričakovati od diplomacije, da bo temu na ljubo zatajila' vse ostale činitelje,nanašajoče se na celotno državo,ki edina mednarodno pravno živi in deluje. Pri tem je spet težko dojeti,kako naj bi "jugosic vanska vlada prepustila LR Sloveniji in LR Hrvatski,da na mirovni konfe renči sami razpravljata o svoji razmejitvi z Italijo".To vendar ni spre jemljivo niti z mednarodnega niti ne s federalnega stališča,saj so v "pošteni" federaciji njeni deli predstavljani navzven samo kot celota. Zelo^zgrešena je trditev,da'zavezniki po prvi svetovni vojni niso hoteli izročiti vsega slovenskega ozemlja "zaostali,pravo slavni balkanski drža^ vi'^zaradi katoliškega prebivalstva in srednjeevropskega kulturnega po= dročja. Londonski pakt pri vsem tem seveda ni važen.Izhodišče je zgrešen no, ker'diplomacij a ne sloni na čustvih ampak na interesih;'zavezniki'so in bodo poznali samo svoje interese,tuj e pa le v toliko,kolikor bodo
fZakliuček na 6.strani)
UMA KMETIJSKA POLITIKA
V razdobju dveh mesecev je Titova vlada sprejela dva ukrepa,ki si po bistvu nasprotujeta in se oba tičeta kmečkega gospodarstva,katero še ve đno predstavlja glavno gospodarsko panogo Jugoslavije. Kmetje so trdi o reh,ki ga komunisti še niso uspeli streti. Ukrepa sta povzročila zmedo pri zunanjih opazovalcih, predvsem pa še pri lastnih rdečih tovariših in seveda v gospodarstvu. Prva uredba je pomenila preosnovo zadrug.Važna in preseneti jiva^j e bila očitna volja voditeljev,da kmetom prepuste svobod fto.odločitev,če hočejo zapustiti zadruge. Bakarič,nekak hrvatski minisir ski predsednik,j e lanskega oktobra na zagrebškem kongresu KPJ med prvimi svareče dvigal glas, da s tedanjim načinom "socializma" na kmetih ne pri dejo naprej. Kasneje se je zadevi posvetil Kardelj,ki so ga vsaj na zu= *}aj odrešili zunanje politike, kar samo po sebi kaže na važnost, ki so jo "problemu vasi" pripisali komunisti.
Problem je bil težak, ker so omahovali med zdravo pametjo in suženj= sko privrženostjo marksizmu. Zdrava pamet jim je kazala,da je bilo pri= delkov malo in nezadovoljnežev veliko, ko so kmete silili v zadruge .Kar= delj sam je v govorih in člankih navedel toliko razlogov proti zadrugam, da se nujno celo zatreskanim komunistom pojavlja vprašanj e,zakaj so jih Potem sploh ustanavljali.Minister jim je cinično pojasnil,da so takrat Pač odgovarjale Času in razmeram in so služile pri prvem petletnem pla= nu, zdaj pa se mora kmetijstvo v skladu z ostalim gospodarstvom "sprostiti raznih ostankov birokratizma in administrativnega upravljanja". V za cetku je bila "tu^in tam kaka stvar prisilna, toda v tistem času to ven dar ni imelo odločilne vloge".Danes pa so zadruge "v protislovju s sploš nimi ekonomskimi pogoji". Protislovje je šlo tako daleč, da so ga opazi= li tudi slepi marksisti.Namesto,da bi zadruge večale pridelek,so ga manj šale.Dosegle niso niti tistega,za kar bi pač bile poklicane: namesto, da bi modernizirale obdelovanje s traktorji in poljedelskimi stroji,ki so jim bili nabavljeni za težke denarje, so (s Kardeljevimi besedami)"mno= ge uprave delovnih zadrug zaprle ta ali oni stroj v skladišče,damo da bi zaposlile ljudi.Stroji so počivali,ljudj e pa delali,namesto da bi bi lo narobe." Z'drugimi besedami, socializem je poskrbel,da se ljudem ne bi predobro godilo,oziroma da ne bi pozabili,kako se gara.
Kardelj in drugi niso štedili besed in so v težkem dialektičnem žar= gonu vtepali tovarišem v glavo enostavna dejstva.Reakcija tovarišev je bila značilna: "spontana, t.j.administrativna". Po Rankoviču so mnoga zadružna vodstva in ’organi ljudske oblasti’ na svojo pest in na "administrativni način" skušali obdržati zadruge. Po drugi strani si kmetje niso pustili dvakrat reči,da lahko gredo iz zadrug. V slabih dveh mese= cih jih je v Sloveniji od 368 zadrug ostalo vsega 73. Rankovič je nazna nil,da so se pokazale pozitivne posledice uredbe "tudi že v kmetijski Proizvodnji, v boljšem izvajanju pomladanske setve, v obdelavi zemljišč, negi posevkov itd". Uredba vsekakor najbolj ustreza koristim srednjega kmeta,je ugotovil Kardelj; a "dokler se bo njemu izplačalo delati na svoji zemlji, se bo izplačalo tudi skupnosti". Da mu ne bo preveč pri = jetno,bodo poskrbeli davki,nadzorovanje trgovanja in ljudska oblast,ki mu ne bo naklonjena.
Dogodilo pa se je še nekaj,česar umni možje,ki danes vodijo Jugoslavijo, niso predvideli.Iz zadrug so izstopali posestniki vsak s svojo zem Ijo.Kolikor so mogli,so odnesli tudi svoje orodje in odpeljali živino, ne da bi v mnogih primerih čakali na uradno razpustitev zadruge in'del j e nje lastnine. V zadrugah so ostali ljudje brez zemlje in brez možnosti obstanka. Kazalo jim je,da se bodo morali vrniti na delo k večjim kme = tom,ki so bili spet na svojem. Iz Vojvodine,kj er so posestva razmeroma največja in je največ kmečkih delavcev-brezzemljakov,se je dvignil vik. Posebno glasni so bili tisti,ki so doslej gospodovali v zadrugah,pa jim je zrla v obraz neprijetna bodočnost,ko bo gospodovanja konec.In to v socialistični državi,za katero so se borili! Kaj takega ni mogel opravi aiti niti Kardelj z dialektiko. Pripravili so torej nov zakon,ki omeju= je zemljiško posest na 10 ha obdelovalne zemlje,kamor se ne štejejo paš niki,košenine in gozdovi.Pravijo, da je 10 ha približna površina,ki jo lahko povprečna družina sama obdela. Previšek zemlje bo prišel v kmetij ski zemljiški fond splošne ljudske imovine in bo razdeljen kmetijskim organizacijam,kar bodo upravljali okrajni ljudski odbori. Za ta odvzeti previšek je določena odškodnina od 30 do 100 tisoč dinarjev za hektar,
ki jo Lodo izplačevali v letnih obrokih skozi 20 let brez obresti. V Ju= goslaviji je približno 92.000 kmečkih gospodarstev,ki bodo prizadeta,od twga 3600 v Sloveniji. V kmetijski fond bo prišlo okrog 203.000 ha, od tega več kot polovica v Vojvodini in v Sloveniji 10.000 ha. 0 zakonu so mnogo pisali in razpravljali in ga opevali kot rešitev siromašnega kmeČ kega prebivalstva,ki mu je treba omogočiti dostojno življenje. Skupščina ga je sprejela v nekaj dneh in le dr.Moskovljevič'je motil harmonijo.Drz nil se je opominjati na izjave ob priliki uredbe o preosnovi zadrug in svariti,da bo zemljiška posest preveč zmanjšana,da bi mogla dajati preše žek pridelkov, ki je potreben na trgu“. Minister Vukmanovič, ki naslednje zdaj pokojnega Kidriča, mu v dolgem odgovoru ni prizanašal. Obdolžil ga je, da bi rad izzval revolt kmetov in mestne revščine,da računa na podpo=
ro tujih reakcionarnih krogov in da ti zanjo da je pripravil svoj govor
-	Na prostoru, k,,er je nekoč stal ljubljanski "Figovec" bo Glavna za družna zveza Slovenije pričela gra diti svojo palačo.
Združene države Amerike so odo= brile Jugoslavije 1 milijon dolar= jev pomoči za gradnjo jugoslovan = skih prekooceanskih ladij. - Ameri ka je dalje dobavila Jugoslaviji vojaške kamione in tanke M-47.
-	Neki sarajevski kapetan je pode doval po svoji teti v USA 5 milijo nov dolarjev.Tako j je izjavil, da bo 4/5 zneska podaril državi,osta= lih 300 milijonov dinarjev pa bo namenil gradnji šole,ambulance in drugih zgradb v domači vasi.
Tito je povabil 20 britanskih vojnih sirot na letovanje v Jugo »= slavijo v letošnjem poletju.
V Jugoslaviji je umrl vnet Ti = tov sopotnik dr .Rade Pribičevič, 'o. veleposlanik v Ottawi.Zdaj je bil sodnik Vrhovnega sodišča Hrvatske.
poskusa varati inozemsko javnost,kaj
( ds)
- Na obisk v Ljubljano je prispel dr.Janko Lavrin, profesor za rusko književnost na univerzi v Notting= hamu. Kakor je KT že lansko leto pisal, pripravlja dr.Lavrin izdajo zbranih pesmi Franoeta Prešerna na angleškem jeziku.Ker bo kpjiga iz= šla v Sloveniji, je njegov obsik s' tem v zvezi.
Socialisti in Trst
Napovedan je obisk anketne podko misije Socialistične internaciona= le, ki naj v Trstu pri predstavni= kih vseh političnih strank izvede anketo o tržaškem vprašanju.Komisi ja obišče Trst 20.junija za 7 dni.
Na lanskoletnem 2.kongresu Sc-ia listične internacionale,so Lahi ho teli podporo za vrnitev Trsta Ita= liji.Kongres pa je le imenoval ko= misijo,ki naj preuči vprašanje.To= da koncem januarja letos se tudi ta ni mogla zediniti,pa je imenovala podkomisijo,ki zdaj prihaja v Trst.
"Stvarnost in svoboda" -• zaključek
dopolnjevali njihove,upoštevajoč pri vsem tem mnogotere okoliščine.Mi ob tem ne smemo mimo geopolitično jako izpostavljene Slovenije,kar pač ve= de do tega, da utegnemo prvi in v veliki meri žrtvovati, če do žrtev pri= de.Sosedni Hrvati so n.pr. z ozirom na srečnejši’položaj po zadnji voj= ni rešili poslednji hrvatski kamen,zahvaljujoč samo Jugo slaviji._
Ob "romantični,nestvarni slovenski politiki leta 1918" iz Jezine raz prave ter iz ’ nejusodnej še Natlačenove zavrnitve Erlichovega predloga, naj se (1941) okliče slovenska vlada v ilegali, ki^bi po pameti vodila narod med vojno" v kritiki domobranca,lahko spet in spet pokažemo na o= tročje po jmovanje,kako nastajajo države. Kot da to ni odvisno od danih pogojev,mednarodnih okoliščin in obveznosti, težkih vojnih ali povojnin protresov,kroničnih političnih ali gospodarskih napak,porazov in zmag, diplomatske dejavnosti v diplomaciji izvažbanih in poznanih ljudi, in predvsem interesov večjih sil! Seveda je volja ljudstva pomembna, toda nikdar odločilna.Naša prevelika naivnost glede mednarodne politike in slepo nasedanje lepim besedam pač ne bosta preobrnili nespremenljivih mednarodnih principov,'Zato kot slabo napredujoči dijaki v tem študiju skačemo iz naravnih porazov v drugo skrajnost obtoževanja. G.Jeza napo' veduje zdaj svojo razpravo v knjigi. Upam,da se bo vsaj pred krtacnim odtisom prebil do zaključka,da je slovenski narod temeljito podpiral partizane in jim pripomogel do oblasti.Svarila niso zalegla.Bistvena krivda leži zato na nas samih in tu iščimo najprej vzrokov za "sodobno slovensko problematiko".	(Pb
ZAPAD IN TITO
Zdaj,ko se je ohladilo begunsko navdušenj e, ker Socialistična interna cionala ni vzpostavila službenih stikov s Titovo Socialistično zvezo de= tovnih ljudi Jugoslavije, moremo ^olj neodvisno preučiti stališče socia= listov do komunistične Jugoslavije.
Tito v tem sklepu ni doživel poraza kot bi to bilo videti'na hitro. Kajti socialistične stranke se v veliki večini niso'izrekle proti temu,da ae bi smeli socialisti imeti nobenih stikov s Titovo Jugoslavijo,ampak so lile le nasprotne oficielni zvezi Socialistične internacionale, kar bi slej ali prej privedlo do sprejema Fronte v to mednarodno organizacijo. Če po= gledamo skrbno v odgovore,ki so jih stranke pošiljale na birojevo anketo, vidimo, da so se do malega vse strinjale, da je prav in zaželjeno, da bi se socialistične stranke vsaka zase zanimale za Jugoslavijo, si z njo iz= Menjavale informacije in obiskovalce. To še nikakor ne pomeni,da bi te stranke imele s titovsko Socialistično zvezo kakšne uradne odnošaje,pro ti aemur so v glavnem vse bile. Vzrok za takšno odklonitev je pač treba iška H v principih socialne demokracije,ki priznava pravico do opozicionalrfh strank ter zato ne more zatajiti tega načela niti ne v okviru ene stranke manj pa v okviru celotne Internacionale. Kakor hitro bi namreč sociali sti popustili v Titovi zadevi, potem se poruši vsa idejna zgradba,na ka= leri počiva mednarodno socialistično gibanje.
Tako socialisti na pariški konferenci aprila meseca niso mogli skleniti drugače. Predlog holandskega delegata na seji Glavnega sveta,naj svetovalci praktično preidejo na naslednjo točko dnevnega reda, torej ne Pomeni zaključek, r,ne izgubljajmo časa okoli predmeta, ki za nas ni zani = ^iv", kot želijo to prikazati begunski socialisti. To je prej prekinitev iebate,ki bi logično privedla do obsodbe Titovega režima (kar bi seveda Povzročilo prekinitev vseh posamičnih stikov z Jugoslavijo in česar veči= n& strank ni želela,) ali pa do žrtvovanja načel. S holandskim predlogom, so ga podprli'vsi navzoči, so tako zadovoljili volka in ohranili kozo. '(rata so ostala odprta posameznim socialističnim strankam, da lahko vzdržu >!ajo s Titofii neoficielne stike.
In Tito je vse to dobro razumel in iz vsega ni delal prav nobenega Problema. Dedijer je pravilno zaključil, da Internacionala prepušča pač strankam samim odločitev,'četudi je Jugoslovanom prikazal stvar kot da H^pri tem šlo za nekakšno organizirano "povezovanje". Ker pa je še pra= vočasno padla Titova izjeva, da Jugoslavija sploh ne računa na vstop v internacionalo, je tako razpoloženje med komunisti bilo dobro pripravijo bo za Dedijerjevo razlago.
Lahko zdaj pričakujemo, da bodo britanskim laburistom ter belgijskim borveSkim in francoskim socialistom sledili tudi Danci,Švedi in zapadni bemci.Potem pa počasi ostali.
Lani že so dali Jugoslovani pobudo za mednarodni socialistični teore 1'ični zbornik, ki bi naj n. or. v prvi številki obravnaval tudi izkušnje iz nacionalizacije. Doslej zbornik še ni izšel.	(zps)
Obiskujejo se
Letos poleti bo obiskalo Jugoslavijo okoli 800 socialistov-mladincev iz Anglije,Avstrije,Belgije,Francije in Nemčije. Nekaj jugoslovanskih štu Centov tehnikov ter 50 študentov ekonomistov bo prakticiralo na zapadu v Sameno za tuje študente,ki pridejo na prakso v Jugoslavijo.Ljubijanska u= biverza pošlje v tujino devet ekonomistov. Tuji medicinci bodo poleti ime ii seminar na beograjski medicinski visoki šoli. - Jugoslovanski sindika listi so v začetkumaja obiskali Dansko,sredi maja pa je druga delegacija Posetila švedske delavske zveze.Belgijski delavski voditelji pa so prišli ba obisk v Jugoslavijo. Viktor Avbelj,predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije se je te dni mudil na Švedskem kot gost švedske zadružne zveže. Različni jugoslovanski sindikalisti so bili povabljeni na kongrese stro= ^ovnih zvez v Angliji,na Norveškem, v zapadni Nemčiji, v Franciji,Belgi= 5i in na Švedskem tekom meseca junija,	(dd)
Javno_____
7» nspro t j e : G, urednik! Ko sem obrn-,t t.stran zadnjega KT, se mi je zde= lo,da sem okrnil list zgodovine za 500 let nazaj. Na eni strani vese= lo in slovesno kronanje sodobne mo narhije,na drugi strani pa umori, krivo pričevanje in smrtne obsodbe balkanske kraljevine.Tudi angleška kraljevska zgodovina je krvava,to= da tisti časi so že davno minili. Spet enkrat sem jasno videl,da ni najvažnejša zunanja oblika vlada = nj a, pač pa ljudje in duh,ki jih preveva.	j.L,
Nadškof Stepinac: G.urednik!Ako bi moral odgovarjati msgr.Stepinac za svoj molk, potem bo pred zgodovino odgovarjal zaradi molka tudi tisti srbskt^hrvatski in slovenski tisk, ki molči nad podlim klevetanjem,ki ga je že dolgo časa deležen kardi= nal Stepinac iz nekaterih srbskih izseljenskih in begunskih listov.
K.
Sposobnost: G.urednik! Britanci so morali biti iznenadeni nad imenova njem Sir Ivone Kirkpatricka za drž. podta. jnika( gl ,KT 117), sicer ne bi naslednji dan izjavili na Downing Streetu,da je to imenovanje( in dru ga) pripravil že zunanji minister g.Eden pred boleznijo in da je i = mel za to polno odobrenje Sir 7/. Churchilla. Iz tega bi bilo mogoče
CVETKI IZ TUJIH LOGOV
n...Umik Britancev iz področja su= eškega kanala bi povzročil izstop Pakistana iz britanske skupnosti narodov..." (ISKRA,München,1.6.53)
"...Manjše grupe se ne morejo sr,o= razumeti s staro SLS,ki pravzaprav sama ne ve,kaj bi in kaj ne bi ho= tela, seveda'razen borbe proti ko= munizmu...Slovenski narodni odbor, katerega večino in predsednika(nx= nistra dr.Kreka)'imajo klerikalci, ne dela nič, odnosno nihče ne ve, kaj dela in ni ga mogoče pripravi^ ti do tega,da bi se izjasnil, kak= šen delovni program ima in kakšno je njegovo dokončno stališče v po= gledu bodoče Jugoslavije. Poedinci člani odbora,so aktivni v glavnem za interese svoje stranko in nje= nih pristašev...Vsekakor je mogoče trditi, da je klerikalna stranka izgubila tisti prevladujoči polo = žaj,ki ga je nekoč imela."
( SRPSKA ZASTAVA,B.Aires, 25.11.52.)
m n e n j__e
sklepati,da so kritiki pripisovali to važno postavitev predsedniku vla de,ki da je izkoristil Edenovo od= sotnost,ko ga nadomešča v zun.mini strstvu.Gotovo pa je to prišlo iz nekatoliških krogov.	T.
G.urednik! Britanski katoličani niso ponosni samo na bodočega drž. podtajnika v zun,ministrstvu, ampak tudi nad tem, da so bile vse krona njske svečanosti in njihova organi zacija v rokah katolika vojvode Nar felškega.Star samo 29 let je enako kot zdaj pri 45 letih brezhibno or ganiziral kronanje tedanjega kralja Jurija VI.Tudi kraljevi pogreb la= ni je bil pod njegovim vodstvom. Ves britanski tisk hvali izredne organizacijske sposobnosti tega ka toliškega Angleža. Sicer pa je iro nija,da je takšna izrazito prote = stantska svečanost kot'je bilo kro nanje v 'Testminstrski opatiji, orga nizirano od katolika. Njegov naslov s takimi pravicami je deden. V.
Trst: G.urednik! Begunci, ki niso nikdar živeli v položaju narodnih manjšin,težko razumejo,kaj občutijo Primorci do matične države-Jugo slavije,ne glede na režim,ki tam vlada.Razočaranj e nad matično drža vo bi bilo zanje strahoten udarec. "Kranjci" vidijo v Jugoslaviji ko-munizem,ki tlači narode in od ko = gar ni mogoče pričakovati narodne politike.Oni pa vidijo v njej drža vo,kjer je domačin gospodar in kjer govoriš svobodno v domačem jeziku.
P ,R #
POMOČ za ŠTUDIJ
# '
"Dobrodelno združenje svobodnih državljanov Jugo slavi j e"( DUSGJ)raZ pisuje v skupnem znesku L 200 nate čaj za študij,začetni ali nadaljevalni.Pogoji: prosilec mora biti član združenja;stanuje v V.Britani ji;roj en po 1.1.1918;ima potrebne dokumente;navede,koliko ga študij stane in javi,če že dobiva kakšno podporo. Prijave naj bodo poslane do 15.7.1953 tajniku g.F.Hrističu? Stone House, Bishopsgate,London EC2-
2.julija pride na 16 dnevni obisk Jugoslavije ga.E.Rooseveltova.
_______________________ ~ _ —
KLIC TRIGLAVA stane za eno leto 2V za Četrt leta pa 6/- oziroma odgo^ varjajoča vrednost v drugi valuti»