TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ Domoznanski oddelek 35 URADNI vestnik 1999 070.481(497.12 Ptuj) 6005845,9 COBISS o Vsebina 85. ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO 1999 86. SPREMEMBA ODLOKA O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 89. SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet JVVZ Vrtec Ptuj 90. UGOTOVITEV VK MO Ptuj o naslednjem kandidatu za člana Mestnega sveta iz Liste kandidatov Socialdemokratske stranke Slovenije - SDS v volilni enoti -1 87. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi 88. UGOTOVITVENI SKLEP o prenehanju mandata člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj svetniku Tomažu NEUDAUERJU 91. SKLEP o seznanitvi javnosti z osnutkom Odloka o zavarovanju naravnih vrednot na območju Mestne občine Ptuj 92. RAZPIS ZA ODDAJO VLOG ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA URADNE OBJAVE OBČINE HAJDINA 93. ODLOK O OBČINSKIH CESTAH 95. ODLOK O ZIMSKI SLUŽBI 94. ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU IN POGREBNIH SVEČANOSTIH OBČINE HAJDINA 96. PRAVILNIK O MERILIH ZA ODDAJANJE, PRIPRAVO IN VZDRŽEVANJE GROBOV 85. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93; 6/94 - odločba Ustavnega sodišča RS; 45/94 - odločba Ustavnega sodišča RS; št. 57/94, 14/95, 20/95 in 63/95 (obvezna razlaga), 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 59/99) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo) je mestni svet Mestne občine Ptuj na 10. seji, dne 28. 10. 1999, na predlog župana sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO 1999 l.člen V Odloku o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 1999 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/99) se 2. člen spremeni tako, da glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1999 znašajo 2.772.809.067 SIT in sicer v: a) bilanci prihodkov in odhodkov -prihodki 2.762.109.067 SIT -odhodki 2.961.660.440 SIT b) račun finančnih terjatev in naložb -prihodki 10.700.000 SIT - odhodki 52.000.000 SIT c) računu financiranja - prihodki 0 SIT -odhodki 11.000.000 SIT zmanj. sred. na rač. 251.851.373 SIT Pregled prihodkov in odhodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja in v posebnem delu proračuna, ki so sestavni del proračuna. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Štev.: 403-191/95-106 Datum : 28. 10. 1999 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med. PRORAČUN MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO 1999 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV -v SIT PLAN REBALANS INDEKS 1999 19 9 9 I. PRIHODKI 1. DAVČNI PRIHODKI 1.431.537.000 1.406.386.445 98,24 1.1. DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 898.009.000 911.340.000 101,48 1.1.1. Dohodnina 898.009.000 911.340.000 101,48 1.2. DAVKI NA PREMOŽENJE 438.332.000 425.416.445 97,05 1.2.1. Davki na nepremičnine 372.365.000 353.649.445 94,97 1.2.2. Davki na dediščine in darila 1.767.000 1.767.000 100,00 1.2.3. Davki na promet nepremičnin in na finančno premoženje 64.200.000 70.000.000 109,03 1.3. DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 95.196.000 69.630.000 73,14 1.3.1. Davki na posebne storitve 19.156.000 20.500.000 107,02 1.3.2. Pristojbine za motorna vozila 1.000.000 2.000.000 200,00 1.3.3. Drugi davki za uporabo blaga ali opravljanje storitev 75.040.000 47.130.000 62,81 2. NEDAVČNI PRIHODKI 703.704.433 773.893.760 109,97 2.1. UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 460.400.000 481.193.760 104,52 Udeležba na dobičku javnih podjetij 8.000.000 9.293.760 116,17 Prihodkipd obresti 20.000.000 36.500.000 182,50 Prihodki od premoženja 432.400.000 435.400.000 100,69 2.2. TAKSE IN PRISTOJBINE 7.457.000 0 0,00 2.3. DENARNE KAZNI 2.580.000 4.700.000 182,17 2.4. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 2.000.000 3.000.000 150,00 2.5. DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 231.267.433 285.000.000 123,23 3. KAPITALSKI PRIHODKI 24.381.495 21.000.000 86,13 4. TRANSFERNI PRIHODKI 567.912.827 539.832.207 95,06 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA Prejeta sr.iz naslova tek. obv. drž. proračuna za leto 1998 32.231.000 32.231.000 100,00 Prejeta sr. iz naslova tek. obv. drž. proračuna za leto 1999 190.613.000 190.613.000 100,00 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije 340.201.000 303.469.161 89,20 Druga prejeta sredstva iz državnega pror. za tekočo porabo 4.867.827 13.519.046 277,72 ŠTEVILKA 9 22. NOVEMBER 1999 LETOV STRAN 3 5. PRIH. OBČIN ZA SKUPNO OBČINSKO UPR/ WO 4.900.000 6. Prihodki mestnih in primestnih četrti 16.096.655 16.096.655 100,00 7. SREDSTVA NA RAČUNIH(prenos prih.iz leta 1998) 251.851.373 - SKUPAJ P R I H 0 D K I ( 1 -6 ) 2.995.483.783 2.762.109.067 92,21 II. ODHODKI -v SIT PLAN 1999 REBALANS 1999 INDEKS 1. TEKOČI ODHODKI 368.973.909 400.384.904 108,51 1.1. Plače in drugi izdatki zaposlenim 161.319.010 170.583.248 105,74 1.2. Prispevki delodajalcev za socialno varnost 26.831.790 24.480.000 91,24 1.3. Izdatki za blago in storitve 162.934.689 187.388.111 115,01 1.4. Plačila domačih obresti 2.650.000 2.650.000 100,00 1.5. Sredstva izločena v rezerve 15.238.420 15.283.545 100,30 2. TEKOČI TRANSFERI 1.389.727.287 1.363.372.226 98,10 2.1. Subvencije 4.300.000 4.300.000 100,00 2.2. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 76.506.0001 352.458.102 460,69 2.3. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 78.142.062 93.313.562 119,42 2.4. Drugi tekoči domači transferi 1.230.779.225 913.300.562 74,21 2.4.1. Tekoči transferi drugim lokalnim skupnostim in ožjim delom lokalnih skupnosti 48.372.331 48.372.331 100,00 2.4.2. Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja 36.744.000 36.744.000 100,00 2.4.3. Tekoči transferi v javne zavode in druge izvajalce javnih služb 1.145.662.894 828.184.231 72,29 Sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim 214.165.500 206.636.887 96,48 Sredstva za prispevke delodajalcev 34.053.500 32.450.466 95,29 Sredstva za izdatke za blago in storitve 897.443.894 589.096.878 65,64 3. INVESTICIJSKI ODHODKI 906.158.355 822.611.475 90,78 3.1. Nakup zgradb in prostorov 74.836.000 82.275.827 109,94 3.2. Nakup opreme 16.823.355 17.504.089 104,05 3.3. Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije 773.109.000 671.850.669 86,90 3.4. Investicijsko vzdrževanje in obnove 2.000.000 22.000.000 1100,00 3.5. Nakup zemljišč 20.000.000 11.000.000 55,00 3.6. Načrti in druga projektna dokumentacija 19.390.000 17.980.890 92,73 4. INVESTICIJSKI TRANSFERI 340.915.822 375.291.835 110,08 4.1. Investicijski transferi javnim podjetjem 112.367.827 28.940.040 25,75 4.2. Investicijski transferi privatnim podjetjem 170.000.000 163.000.000 95,88 4.3. Investicijski transferi javnim zavodom in drugim izvajalcem javnih služb 58.547.995 183.351.795 313,16 ODHODKI SKUPAJ (1 -4) 3.005.775.373 2.961.660.440 98,53 4. STRAN 22. NOVEMBER 1999 LETOV ŠTEVILKA 9 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB -v SIT PLAN 1999 REBALANS 1999 INDEKS 1 2 3 32 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽ 1. Prejeta vračila danih posojil 8.920.000 10.700.000 119,96 V.DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 1. Dana posojila posameznikom 32.000.000 32.000.000 100,00 2. Dana posojila finančnim institucijam 20.000.000 20.000.000 100,00 VI.PREJETA MINUS DANA POSOJILA (IV. - V.) -43.080.000 -41.300.000 95,87 VII.SKUPNI PRESEŽEK(PRIMANJKLJAJ) PRIHODKI MINUS ODHODKI TER SALDO PREJETIH IN DANIH POSOJIL (l.+IV.) - (ll.+V.) -53.371.590 -240.851.373 451,27 C. RAČUN FINANCIRANJA -v SIT PLAN 1999 REBALANS 1999 INDEKS 1 2 3 32 VIII.ZADOLŽEVANJE 1. Najeti krediti pri poslovnih bankah 64.301.590 0 2. Najeti krediti pri drugih javnih skladih IK.ODPLAČILA DOLGA 1. Odplačila kreditov poslovnim bankam 10.930.000 11.000.000 100,64 X.NETO ZADOLŽEVANJE (VIII.-IX.) 53.371.590 -11.000.000 XI.POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (Vll.-X.) 0 -251.851.373 * 'Znesek 251.851.373 tolarjev je enak prenesenim sredstvom iz preteklega leta - - - Vestnik 86. Na podlagi 4. odstavka 3. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo ) je Mestni svet Mestne občine Ptuj, na 10. redni seji, dne 28. oktobra 1999, sprejel SPREMEMBO ODLOKA O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 7. člen V Odloku o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) se 4. člen spremeni tako, da se glasi: " SPV ima predsednika in šest članov, ki jih imenuje Mestni svet Mestne občine Ptuj za dobo 4 let, tako, da je zagotovljena naslednja sestava: en predstavnik Oš, en predstavnik Policijske postaje Ptuj, en predstavnik upravljalca cest, dva predstavnika četrti in dva člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. SPV lahko zaradi obravnave določenih vprašanj povabi k sodelovanju in na seje tudi predstavnike drugih organizacij in skupnosti, ki niso članice sveta." 2. člen Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 028-1/96-20-106 Datum: 28.10.1999 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med. 87. Na podlagi 3. odstavka 5. č^ena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99- prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 28. oktobra 1999, sprejel SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi 1. S tem sklepom se ukine status zemljišča v splošni rabi na pare. št. 584/5 pašnik v izmeri 60 m2, pripisana pri vložku št. 1812 k.o. Ptuj. 2. Z dnem uveljavitve tega sklepa zemljišče preneha imeti značaj zemljišča v splošni rabi in postane lastnina Mestne občine Ptuj. 3. V zemljiško knjigo Okrajnega sodišča na Ptuju se na zemljišču, navedenem v 1. točki tega sklepa, vpiše lastninska pravica za Mestno občino Ptuj. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 462-80/97-5-MB-106 Datum: 28.10.1999 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med. 88. Na podlagi drugega odstavka 37/a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95-odločba US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odločba US, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), 20. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96 in 24/98) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 28. oktobra 1999, sprejel naslednji UGOTOVITVENI SKLEP o prenehanju mandata člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj svetniku Tomažu NEUDAUERJU 1. Tomažu NEUDAUERJU, svetniku Mestnega sveta zaradi nezdružljivosti funkcije člana sveta s sodniško funkcijo, preneha mandat člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj s 13. oktobrom 1999. 2. Na podlagi veljavnih predpisov preide mandat člana Mestnega sveta za preostanek mandatne dobe naslednjemu kandidatu na Listi kandidatov Socialdemokratske stranke Slovenije -SDS za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj v Volilni enoti -1, katera obsega območje Mestne četrti Breg in Mestne četrti Center. Volilna komisija Mestne občine Ptuj ugotovi na koga preide mandat člana sveta, mu izda potrdilo o izvolitvi ter svojo ugotovitev uradno objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka:006-1-5/98-106 Datum: 28.10.1999 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med. 89. Na podlagi tretjega odstavka 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/99) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 -prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 28. oktobra 1999, sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v Svet JWZ Vrtec Ptuj 1. V Svet JVVZ Vrtec Ptuj Mestna občina Ptuj imenuje naslednje tri predstavnike ustanovitelja: • Milana ČUČKA, Ul. Jožefe Lackove 30, Ptuj • Ignaca VRHOVŠKA, Nova vas pri Ptuju 34, Ptuj • Petra PRI BOŽIČA, Ormoška cesta 89, Ptuj. 2. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-14/99-106 Datum: 28.10.199 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med. 90. VOLILNA KOMISIJA MESTNE OBČINE PTUJ Na podlagi tretjega odstavka 37. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95-odločba US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odločba US, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97 , 10/98 in 74/98) ter 2. točke Ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata člana Mestnega sveta svetniku Tomažu Neudauerju zaradi nezdružljivosti funkcije svetnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj s sodniško funkcijo (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99), je Volilna komisija Mestne občine Ptuj na seji, dne 9. novembra 1999, UGOTOVILA 7. Naslednji na Listi kandidatov Socialdemokratske stranke Slovenije -SDS za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj v volilni enoti - 1, ki obsega območje Mestne četrti Breg in Mestne četrti Center, na keterega prehaja mandat svetnika, je kandidat Stanislav JURENEC, roj. 1945, stanujoč Praprotnikova ul. 9, Ptuj. Kandidat je 29. oktobra 1999 podal pisno izjavo, da sprejema mandat člana Mestnega sveta za preostanek mandatne dobe Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. 2. Predstavnik Liste kandidatov Socialdemokratske stranke Slovenije -SDS za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Ptuj v volilni enoti - 1 lahko zoper to ugotovitev vloži pritožbo na Mestni svet Mestne občine Ptuj do začetka prve naslednje redne seje sveta. Številka:006-01-5/98-106 Datum : 9.11.1999 Predsednik Volilne komisije Mestne občine Ptuj Andrej ŠOEMEN, ir. 91. Na podlagi 57. in 58. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odi. US, št. 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 -obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97, 74/98 in 59/99 - odi. US) in 20. člena statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo) je župan Mestne občine Ptuj dne 12.11.1999 sprejel SKLEP o seznanitvi javnosti z osnutkom Odloka o zavarovanju naravnih vrednot na območju Mestne občine Ptuj I. Javno se objavi osnutek Odloka o zavarovanju naravnih vrednot na območju Mestne občine Ptuj, ki ga je na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo) sprejel mestni svet Mestne občine Ptuj na seji dne 30.9.1999. II. Kartografsko in drugo dokumentacijo v zvezi s predlaganim zavarovanjem si lahko zainteresirani ogledajo v času uradnih ur v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, soba št. 38, II. nadstropje. Dokumentacija bo na vpogled 60 dni od objave sklepa. III. Svoje pripombe in predloge k osnutku odloka lahko zainteresirani vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na mestu razgrnjene dokumentacije ali pa jih pisno posredujejo Mestni občini Ptuj. IV. Javna predstavitev osnutka odloka z javno obravnavo in z javno predstavitvijo razlogov za zavarovanje, osnutka odloka in kartografske dokumentacije bo v sredo, 15. decembra 1999 ob 14.00 uri v sejni sobi, soba št. 8, I. nadstropje, Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1. V. Rok za pripombe in predloge poteče šestdeseti dan po objavi tega sklepa. VI. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. " Osnutek september 1999 Na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS št. 56/99) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na ......seji, dne ............1999, sprejel ODLOK O ZAVAROVANJU NARAVNIH VREDNOT NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ I. Temeljna določba 1. člen Z namenom ohranitve in posebnega varstva se s tem odlokom zavarujejo naravne vrednote na območju MO Ptuj. II. Vrste naravnih vrednot 2. člen Naravne vrednote, zavarovane s tem odlokom, so po svoji namembnosti in pomenu KRAJINSKI PARKI in NARAVNI SPOMENIKI. 3. člen Položaj, velikost, oblika in meja posameznih navedenih naravnih iiW»i vrednot so vrisani v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1.5000, ki ga je izdelala Geodetska uprava Ptuj in se nahaja pri pristojnem upravnem organu Mestne občine Ptuj, Upravni enoti Ptuj, Oddelek za okolje in prostor, ter pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. 4. člen Zavarujejo se naslednje naravne vrednote: 1. KRAJINSKI PARKI 1.1 KP 1 - Krajinski park Šturmovci Meja poteka od desnoobrežnega drenažnega jarka akumulacijskega bazena HE SD 2 proti jugu in zajema mejni parceli 919/3 in 1105-336 k.o. Zabovci. Nato se obrne proti JV in poteka po občinski meji med Mestno občino Ptuj in občino Videm vse do desnoobrežnega drenažnega jarka. Meja nato poteka po desnem bregu desnoobrežnega drenažnega jarka v smeri SZ vse do izhodiščne točke. 1.2 KP 2 - Krajinski park Drava Meja poteka od sotočja reke Drave in odvodnega kanala HE Zlatoličje proti SV po katastrski meji med k.o. Krčevina pri Ptuju in k.o. Ptuj do levega brega reke Drave. Nato se obrne proti zahodu in poteka po levem obrežju Drave ter se priključi na cesto Ptuj - Orešje tako, da je znotraj parka mejna parcela št. 1002 k.o. Krčevina pri Ptuju. Nadalje poteka meja proti zahodu po južnem robu ceste pare. št. 992/15 in 992/6 k.o. Krčevina pri Ptuju, 2177, 2182 in 2180 k.o. Krčevina pri Vurbergu do meje Mestne občine Ptuj in občine Duplek. Naprej sledi meja parka občinski meji proti jugozahodu in naprej po reki Dravi do tromeje med Mestno občino Ptuj, občino Hajdina in Starše, od tod se nadaljuje proti jugovzhodu in poteka po občinski meji med Mestno občino Ptuj ter občino Hajdina do parcele št. 1007 k.o. Krčevina pri Ptuju in nato po južnem robu parcele št. 1006/1 k.o. Krčevina pri Ptuju do izhodiščne točke. 2. NARAVNI SPOMENIKI 2.1 NS 1 - Drava - stara struga Parcelna številka 2198/1, 2198/2, 2198/5 k.o. Krčevina pri Vurbergu, pare. št. 998/6, 998/5, 998, 1000, 1010, 1006/1 in 1007 k.o. Krčevina pri Ptuju. 2.2 NS 2 - Ribnika Podvinci Meja območja poteka po meji med k.o. Podvinci in k.o. Pacinje od ceste pare. št. 1081/1 k.o. Podvinci proti vzhodu do ceste Podvinci - Pacinje pare. št. 1090 k.o. Podvinci ter po njej proti jugozahodu do parcele 3373/3 k.o. Podvinci, ki leži znotraj območja. Nato meja severno obide naselje ob cesti Podvinci - Pacinje , tako da leže znotraj območja mejne parcele št. 382, 386/3, 386/1, 388, nato se obrne meja proti severozahodu, tako da zajema mejne parcele 389/1, 389/2, 92/2, 92/7, 247/1, 246/1 in 241/2 vse k.o. Podvinci. Meja nato prečka cesto Podvinci - Velovlek pare. št. 1081/1 k.o. Podvinci in poteka po južnem robu parcele št. 243/2 k.o. Podvinci do parcele št. 105 k.o. Podvinci, ki leži znotraj parka. Dalje poteka meja proti jugu in nato zahodu tako, da so znotraj območja parcele št. 101, 106/1, 106/2, 107/1, 108/1, 108/2, 109/2, 110/2, 195/2, 196/2, 197/2, 198/2, 205/5, 204/3, 208/1,207, 224, 221/1 vse k.o. Podvinci ter naprej do parcele št. 222 k.o. Podvinci do meje med k.o. Kicar in k.o. Podvinci. Naprej poteka meja območja po meji k.o. Podvinci do parcele št. 234/2 k.o. Podvinci od tu pa proti vzhodu do ceste Podvinci - Velovlek tako, da so mejne parcele znotraj območja 270, 275 in 271 k.o. Podvinci. Naprej poteka meja proti severu po vzhodnem robu ceste pare. št. 1081/1 k.o. Podvinci do izhodiščne točke. 2.3 NS 3 - Ribnik Sp. Velovlek Parcelna št. 3, 7/1, 7/2, 8 k.o. Zg. Velovlek, pare.št. 443 k.o. Sp. Velovlek 2.4 NS 4 - Hajdinska studenčnica Parcelna št. 3966, 3966/1 k.o. Ptuj, pare. št. 843/3, 853 k.o. Spuhlja, pare. št. 1105-335, 1105-336 in 1105-337 k.o. Zabovci 2.5 NS 5 - Turniška studenčnica Parcelna št. 3971, 3969 k.o. Ptuj 2.6 NS 6 - Sekvoja v Orešju pri Ptuju (Hincejeva) Parcela št. 170 k.o. Krčevina pri Ptuju 2.7 NS 7 - Sekvoja na Grajskem dvorišču na Ptuju Parcela št. 1072 k.o. Ptuj 2.8 NS 8 - Lipa na grajskem dvorišču na Ptuju Parcela št. 1072 k.o. Ptuj 2.9 NS 9 - Bregova bodika Parcelna št. 1856 k.o. Krčevina pri Vurbergu 2.10 NS 10 - Platana na Potrčevi 9 na Ptuju Parcelna št. 536/1 k.o. Ptuj 2.11 NS 11 - Mestni park Drava Parcelna št. 1409, 1410, 1411, 1412, 1413, 1418, 1419, 1420, 1421, 1422, 1423, 1424, 1425, 1426, 1427, 1428, 1429 1430, 1431, 1759, 1760, 4019, 4020, 4021, 4039-del vse k.o. Ptuj. 2.12 NS 12 - Park Ljudski vrt z drevoredom, Župančičeva ulica Parcelna št. 208, 209, 210, 211, 212-del, 21 7, 3979, 659/9 vse k.o. Ptuj 2.13 NS 13 - Park na Muzejskem trgu Parcelna št. 1 331, 1 332, 1 333, 1 334 -del vse k.o. Ptuj 2.14 NS 14 - Grajski hrib Parcelna št. 1046, 1047, 1049, 1050, 1051, 1062, 1063, 1065, 1066, 1068, 1069, 1070, 1071, 1072, 1072/2, 1073/1, 1074, 1075, 1076, 1078, 1079, 1080/1, 1080/2, 1081/1, 1081/2, 1082/1, 1082/2, 1082/3, 1174, 1175, 1176, 1184, 1307, 1308, 1309, 4001, 4035 vse k.o. Ptuj 2.15 NS 15 - Turnišče pri Ptuju-park ob graščini Parcelna št. 3048, 3049, 3050, 3051, 3052, 3053, 3054, 3055, 3056, 3057, 3058,3059,3060, 3061,3062, 3063, 3064,3065,3066, 3067, 3068, 3069, 3070, 3071,3072, 3076, 3077, 3078-del, 3079, 3080, 3081, 3082, 3083, 3084, 3085, 3308, 3313, 3316-del, 3315-del, 3318, 3324-del, 3325, 3326, 3327, 3328, cesta 4080 vse k.o. Ptuj 2.16 NS 16 - Vrtni park Hincejevo v Orešju pri Ptuju Parcelna št. 170, 171, 24/1 vse k.o. Krčevina pri Ptuju III. Varstveni režim 5. člen Varstveni režimi za naravne vrednote zavarovane s tem odlokom so opredeljeni v strokovnih osnovah za razglasitev naravnih vrednot na območju Mestne občine Ptuj, ki jih je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in so sestavni del tega odloka. IV. Razglasitev naravnih znamenitosti 6. člen Pristojni upravni organ Mestne občine Ptuj na podlagi obvestila o vpisu v register iz prejšnjega člena predlaga vpis razglasitve za spomenik v zemljiško knjigo in pošlje sprejeti odlok ter obvestilo o razglasitvi lastnikom oziroma imetnikom pravice uporabe zemljišč, ki se nahajajo v območju spomenika, s katerim jih seznani z režimom varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami naravne vrednote. V. Kazenske določbe 7. člen Vsaka kršitev ali opustitev prepovedi oziroma dejanja navedena v strokovnih osnovah za zavarovanje naravnih vrednot na območju Mestne občine Ptuj je prekršek, ki se kaznuje v skladu s kazenskimi določbami Zakona o ohranjanju narave in Kazenskega zakonika. VI. Končne določbe 8. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati tisti del Odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/79, 24/82 in 33/89), ki se nanaša na naravne znamenitosti na območju Mestne občine Ptuj. 9. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpekcijska služba Mestne občine Ptuj in Inšpekcija RS za okolje in prostor oziroma drug pristojen organ po Zakonu o ohranjanju narave, strokovni nadzor pa opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj." Štev.: 01 5-04-9/99 Ptuj, dne 12.11.1999 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med. 92. OBVESTILO Na osnovi 32. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96), 8. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96) in 7. člena Pravilnika o spremembah i dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 1/98) objavljamo razpis za ODDAJO VLOG ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA Vse starše s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ptuj, ki imajo otroke vključene v vrtec v občini ali izven nje in želijo od 1. januarja 2000 uveljavljati znižano plačilo za programe v vrtcu, pozivamo, da najkasneje do 30. novembra 1999 pošljejo ali osebno oddajo izpolnjeno vlogo -obrazec VRT/1 z naslednjimi prilogami: • Odločbo davčnega urada o odmeri dohodnine za leto 1998. V kolikor še niste prejeli dohodninske odločbe, zahtevajte na davčnem uradu Izpis napovedi za odmero dohodnine za leto 1998. • Potrdilo delodajalca o bruto plači v zadnjih treh mesecih pred oddajo vloge (za starše, ki v letu 1998 niso bili v delovnem razmerju vseh dvanajst mesecev). • Odločbo o davku iz dejavnosti za leto 1998 (za zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig). • Potrdilo SPIZ-a o višini prejete pokojnine/invalidnine v letu 1998 (priložijo družinski člani, ki imajo status upokojenca(ke) ali invalida). • Potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje o statusu brezposelne osebe in višini bruto zneska nadomestila za zadnje tri mesece (ta dokument priložijo polnoletni družinski člani, ki nimajo dohodkov). • Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o prejemu/izplačilu preživnine za otroka (potrdilo priložijo samohranil-ci(ke), oziroma starš, ki je dolžan plačevati preživnino). • Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o upravičenosti do prejema denarnega dodatka. • Potrdilo o šolanju (priložijo družinski člani, ki se šolajo-dijaki, študentje). Vlogo z ustreznimi prilogami pošljite s priporočeno pošiljko na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali oddate osebno v sobi št. 3 (vhod skozi pritličje na dvoriščno stran stavbe), gospe Zinki Fiirbas. Če starši oddajo vlogo do navedenega datuma, se znižano plačilo vrtca uveljavi s 1. januarjem 2000. Staršem, ki do navedenega roka ne bodo oddali vloge VRT/1, se od 1. januarja 2000 dalje določi polno plačilo vrtca. Če vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna in vlagatelj(ica) kljub opozorilu pristojnega organa ne dopolni vloge v določenem roku, se v skladu s petim odstavkom 6.člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št.1/98) šteje, da vloga za znižano plačilo ni bila oddana. MESTNA OBČINA PTUJ ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon 771-651, 772-. 31. telefax: 771-783, e-mail:moptuj@pluj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oblikovanje, teh. urejanje in tisk: Grafis, POŽEG 4, telefon: 062/ 835-192 836-885 Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja. Milan ZUPANC - DeSUs’ lože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuja, Peter LETONIA- SNS, Ignac VRHOVŠEK- DS, Boris GORNIK - ZLSD. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. POŠTNINA PLAČANA PNI POŠTI P2S0 PITIJ Vestnik LETOV 22. NOVEMBER 1999 ^j1' 1 ISSN 13T8-900X ŠTEVILKA 9 priloga Vsebina 93. ODLOK O OBČINSKIH CESTAH 95. ODLC O zw • OBČINA HAJDINA Domoznanski oddelek 35 URADNI vestnik 1999 T3 O' 070 481 (497.12 Ptuj ) 15 6005845,PRIL6 cobiss o 94. ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU IN POGREBNIH SVEČANOSTIH OBČINE HAJDINA 96. PRAVILNIK O MERILIH ZA ODDAJANJE, PRIPRAVO IN VZDRŽEVANJE GROBOV 93. Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 16. člena statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne Občine Ptuj, št. 2/99) je Občinski svet občine Hajdina, na 9. redni seji, dne 29. 10. 1999, sprejel ODLOK O OBČINSKIH CESTAH I. SPLOŠNI DOLOČBI 7. člen Predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varstvo cestnega prometa, in ta odlok. 2. člen Namen odloka Ta odlok določa: - občinske ceste na območju Občine Hajdina in postopek njihove kategorizacije; - upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa po njih; način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe; inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka. II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA 3. člen Občinske ceste Občinske ceste na območju Občine Hajdina so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. 4. člen Kategorije občinskih cest Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje. 5. člen Postopek kategorizacije občinskih cest Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Hajdina na predlog Odbora za komunalno infrastrukturo. Kategorizacija je realizirana z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju občine Hajdina, ki ga je sprejel Občinski svet občine Hajdina na 7. seji dne 30.06.1999 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99). Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenem v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. 6. člen Spremembe kategorizacije občinskih cest Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka. Spremembe in dopolnitve predlaga Odbor za komunalno infrastrukturo na predlog ožje lokalne skupnosti (vaškega odbora) in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest. O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet Občine Hajdina na predlog Odbora za komunalno infrastrukturo. Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste, ima kategorijo določeno v tem sklepu. Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. 7. člen Novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta. 8. člen Opustitev občinske ceste Občinska cesta ali njen del se lahko KNJIŽNICR IVANA opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nakategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljalcem ceste. O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekatego-rizirane ceste odloči Občinski svet Občine Hajdina na predlog Odbora za komunalno infrastrukturo. 9. člen Prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga Občini njen prenos med Občinske ceste. Nekategorizirana cesta se lahko prenese med Občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno (če se za njen prenos dogovori primerna odškodnina) in če je vpisana v zemljiško knjigo. Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih. O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet Občine Hajdina na predlog Odbora za komunalno infrastrukturo, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka. 10. člen Turistične in druge poti Turistične poti, poti v parkih, gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku. Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljalec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena. Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij Občine njihovim upravljalcem. III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST 77. člen Upravljalec občinskih cest Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti Občine, upravlja Občina Hajdina in iz strani občine pristojna služba. 72. člen Plani (letni plan) razvoja in vzdrževanja občinskih cest Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet Občine Hajdina na predlog Odbora za komunalno infrastrukturo. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun, in je njegov sestavni del. V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu. V primeru odstopanja obnove in izgradnje občinskih cest med letom glede na zastavni program (letni in štiriletni) se izdela rebalans plana, ki ga v sprejem in potrditev občinskemu svetu predloži župan občine. 13. člen Opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste Strokovno-tehnične, razvojne organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja iz strani občine pristojna služba (v nadaljevanju: pristojna služba občinske uprave). Te obsegajo zlasti: - izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; - naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; - naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; - izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa; - izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest (če je tak postopek potreben glede na rešitev iz 27. člena tega odloka); - naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; - vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe Občine in vodenja združene evidence o javnih cestah; - organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in/ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Hajdina; - naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; - naloge v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem, vodenjem in izkoriščanjem občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika (če je taka rešitev določena s 25. in 27. členom tega odloka); - izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanja prometa na njih; - priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi Občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov; - izvajanje drugih nalog, določenim s tem odlokom in drugimi predpisi. 14. člen Financiranje občinskih cest Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v občinskem proračunu Občine Hajdina. Občinski svet Občine Hajdina lahko predlaga Vladi RS, da predpiše posebno vračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja, če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja. Opomba: rešitev je vezana na obstoj območja s statusom zavarovanega naravnega bogastva v Občini. IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST 75. člen Varstvo okolja vzdolž občinske ceste Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši. Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo. 76. člen Projektiranje občinskih cest Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja. V projektni dokumentaciji za izgradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste, pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in nadzor cestnega prometa. 77. člen Pridobitev zemljišč za izgradnjo občinske ceste Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. 18. člen Vračilo razlaščenih zemljišč Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe. 19. člen Gradnja avtobusnih postajališč Avtobusna postajališča na občinski cesti morajo biti zunaj vozišča. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojna služba občinske uprave na predlog javnega prevoznika in v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču občinske ceste, če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje- Pri predvideni izgradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojna služba občinske uprave, ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov. 20. člen Križanje občinskih cest in železniških prog Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najugodnejši obseg, in sicer tako da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo. Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu. 27. člen Razmejitev obveznosti med upravl-jalcem občinskih cest in upravljale! vodotokov Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste. Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste. Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka. 22. člen Obveznosti investitorja zaradi prestavitve občinske ceste Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave. Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojne službe občinske uprave za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku. 23. člen Obveznost usklajenega projektiranja Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna pristojna služba občinske uprave. Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oz. upravljalec posameznih objektov, naprav in napeljav. 24. člen Obveznost obveščanja Občine o posegih v občinsko cesto Pristojna služba občinske uprave mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oz. upravljalce drugih objektov in naprav ali ob cestnem telesu najmanj 30 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oz. rekonstrukcijo ceste. Pristojna služba občinske uprave mora dati investitorju oz. upravljalcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del. 25. člen Graditev rekonstrukcije občinske ceste občinskih cest se, glede na sprejeti letni plan izgradnje in rekonstrukcije občinskih cest, ki ga je predhodno sprejel Občinski svet Občine Hajdina, izvede javni razpis za ta dela, na katerega se lahko prijavijo domače ali tuje pravne osebe. Pogodbo o izvajanju del sklene župan v skladu s pogoji, ki so bili določeni v razpisni dokumentaciji. V. VZDRŽEVANJE OBČINKSIH CEST 26. člen Odgovornost za stanje občinskih cest Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 30. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa. Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz 3. odstavka 30. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe. Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz 1. odstavka 30. člena tega odloka je odgovorna pristojna služba občinske uprave. 27. člen Javna služba vzdrževanja občinskih cest Za vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja. Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo koncesije pravni osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe. Izbrani vzdrževalec cest mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah. Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja pristojna služba občinske uprave, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil. Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Občinski svet Občine Hajdina na' predlog župana odloči da izvedbo nekaterih del iz programa rednega vzdrževanja občinskih cest ali dela teh cest (npr. javnih poti) zagotavlja Občina sama. 28. člen Vzdrževanje krizisc in križanj Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nakategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojna služba občinske uprave. Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu. 29. člen Vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa Pristojna služba občinske uprave lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nakategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet. O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno ureditev te ceste, se mora pristojna služba občinske uprave predhodno uskladiti z Direkcijo RS za ceste. Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojna služba občinske uprave predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljalca ceste, če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. Za izgradnjo in rekonstrukcijo VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA PO NJIH 1. Varstvo občinskih cest 30. člen Omejitve uporabe občinske ceste Če je občinska cesta v takem stanju, - da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, - da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali - če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), lahko predstojnik pristojne službe občinske uprave s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep. Predstojnik pristojne službe občinske uprave mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja za najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti. Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinskega inšpektorja za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojno službo občinske uprave. Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se določi v skladu z določbo 49. člena tega odloka. Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka. 31. člen Varovalni pas ob občinski cesti Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojne službe občinske uprave. Pristojna služba občinske uprave izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok - pri lokalni cesti lOm - pri javni poti 8m - pri javni poti za kolesarje 3m Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Hajdina. 32. člen Napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Hajdina, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojne službe občinske uprave. Pristojna služba občinske uprave lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev. Pristojna služba občinske uprave lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste. 33. člen Dela na občinski cesti Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojne službe občinske uprave. V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljalec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljalec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste in pristojno službo občinske uprave. Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo. 34. člen Opravljanje del ob občinski cesti Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojne službe občinske uprave. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del. 35. člen Izredni prevoz Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij. Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino ali višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki. Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojna služba občinske uprave v 15. dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojno službo občinske uprave uskladiti potek izrednega prevoza in obvestiti policijo. 36. člen Nadzor izrednih prevozov Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti. Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil. 37. člen Spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojna služba občinske uprave določi ob obstoječih občinskih cestah, ta služba odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti. Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan. Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojne službe občinske uprave. 38. člen Priključki na občinsko cesto Priključki na nekategoriziranih cestah, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojne službe občinske uprave. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje. Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor. Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste. Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojna služba občinske uprave zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena. 39. člen Obvezna rekonstrukcija priključka Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojna služba občinske uprave z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik. 40. člen Ukinitev priključka Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 38. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 39. člena tega odloka. Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik. 41. člen Izkoriščanje kamnin ob občinski cesti Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa. Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave. 42. člen Omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje. 43. člen Prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Prepovedano je predvsem: 1. Odvajati na cesto vodo, meteorne vode, odplake in druge tekočine; 2. Puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo; 3. Ovirati odtekanje vode s ceste; 4. Z mazili ali drugimi snovmi pomas-titi cesto; 5. Voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni; 6. Postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost; 7. Nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet; 8. Spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete; 9. Nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa; 10. Poškodovati prometno signalizacijo; 11. Uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo; 12. Puščati na cesti ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali na kako drugače onesnaževati cesto; 13. Puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali; 14. Voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto; 15. Namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi; 16. Orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo; 17. Obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje; 18. Zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami; 19. Vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. 44. člen Naležne ploskve na kolesih vozil Vozila, ki vozijo po občinskih cestah morajo imeti taka kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča. Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča. 45. člen Obveznosti sosedov ob občinski cesti Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost tok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda. Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste. Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. 2. Ukrepi za varstvo prometa 46. člen Zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet po tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 47. člena tega odloka. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje ceste ter za opravljanje del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del. Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, se lahko izda izjemoma tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic. 47. člen Izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojna služba občinske uprave. O izdanih dovoljenjih pristojna služba občinske uprave obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojne službe občinske uprave potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 46.člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora ■ »1 biti priložena od pristojne službe občinske uprave potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja. Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 30 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, priloženo pregledno situacijo (načrtom) izvajanja del, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, izvajalcu del, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste. Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti. Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora, o njej in o preusmeritvi prometa, obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste. 48. člen Polje preglednosti V bližini knzisca občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti). Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojna služba občinske uprave v skladu z zakonom. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojne službe občinske uprave iz 33. člena tega odloka. 49. člen Prometna signalizacija na občinskih cestah Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa Občinski svet Občine Hajdina na predlog Odbora za komunalno infrastrukturo, razen v primerih iz 30. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister pristojen za promet, minister pristojen za notranje zadeve in minister pristojen za okolje in prostor. Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik pristojne službe občinske uprave s sklepom. Pristojna služba občinske uprave ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev. 50. člen Obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve. Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojna služba občinske uprave za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Občinski svet Občine Hajdina. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste. 51. člen Opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 38. in 39. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem. V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega Upravnega organa in pristojne službe občinske uprave. 52. člen Pritožbeni organ Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojna služba občinske uprave, ter zoper sklep iz drugega odstavka 49. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana. VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST 53. člen Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste. 54. člen Naloge inšpekcijskega nadzorstva Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti: 1. Nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti 2. Nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali popisom teh del 3. Nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim 4. Odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa 5. V nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda 6. Odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti 7. Nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste 8. Odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali izročena prometu. Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve. V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za ceste pravico: - Pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih služb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti; - Zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; - Pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb; - Vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva; - Pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste; - Proti potrdilu za največ osem dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste; - Od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva. O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvestiti župana, pristojno službo občinske uprave in policijo. če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo. Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec. Vlil. KAZENSKE DOLOČBE 55. člen Prekrški Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 31.člena); 2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 32.člena); 3. brez dovoljenja prekopava, pod-kopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 33.člena); 4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (34. člen); 5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojne službe občinske uprave (37. člen); 6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 38. člen); 7. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope ali glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (41. člen); 8. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (42. člen); 9. izvajanje prepovedanih dejanj iz točk 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 15., 16., 18., 19. (43. člen); 10. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 44.člena); 11. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 44.člena); 12. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 45.člena); 13. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 46.člena); 14. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 47.člena); 15. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 47.člena); 16. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 48.člena); 17. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno iz zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (50. člen); Z denarno kaznijo najmanj 20.000,00 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 56. člen Prekrški posameznikov Z denarno kaznijo najmanj 20.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka 55. člena. 57. člen Kršitev obveznosti vzdrževanja cest Z denarno kaznijo najmanj 200.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest: - če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 26.člena); - če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (četrti odstavek 26.člena); Z denarno kaznijo najmanj 20.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. 58. člen Kršitev obveznosti uskladitve del Z denarno kaznijo najmanj 200.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojne službe občinske uprave ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 24.člena). Z denarno kaznijo najmanj 40.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 59. člen Večletni plan Pristojna služba občinske uprave najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega odstavka 12. člena tega odloka. 60. člen Legalizacija priključkov Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekatego-rizirane ceste na občinsko cesto brez prepisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojni službi občinske uprave najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 40. člena tega odloka. 61. člen Namestitev snegolovov Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. 62. člen Prilagoditev neprometnih znakov Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se morajo prilagoditi določbam 49. in 50.člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega predpisa. Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81,7/86 in 37/87) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo. 63. člen Vpis v zemljiško knjigo Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost. Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom. 64. člen Izdajanje soglasij Na podlagi prvega odstavka 32. člena in prvega odstavka 35. člena tega odloka, je rok izdaje soglasja v času 30 dni po prejemu vloge s strani vlagatelja. Zraven splošnih podatkov vlogi, je k vlogi potrebno predložiti situacijo, iz katere je razviden poseg v prostor. Na podlagi 34. člena tega odloka, je rok izdaje soglasja v času 15 dni po prejemu vloge s strani izvajalca del. Zraven splošnih podatkov, je v vlogi potrebno opisati tudi tehnološki proces del, ki se bodo izvajala in priloženo situacijo iz katere mora biti razvidna lokacija posega v prostor in mejne točke izvedbe del. Soglasje izdaja pristojna služba občinske uprave za ceste v roku, kot je to navedeno v zgornjih dveh odstavkih. 65. člen Končne določbe Naloge lokalne skupnosti, ki jih določa ta odlok, se opravljajo v okviru razpoložljivih sredstev in razpoložljivega kadra. 66. člen Začetek veljavnosti odloka Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka:.344-04/99 Datum: 29.10.1999 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. 94. Na podlagi 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS št. 34/84, 5/90, 26/90, RS/l 17/91), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS 10/91, 13/93, 66/93) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj 2/99) je Občinski svet Občine Hajdina, na svoji 9. redni seji, dne 29. 10. 1999, sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU IN POGREBNIH SVEČANOSTIH OBČINE HAJDINA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa: način in čas pokopa, zvrsti grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, posege na objektih in v prostor na pokopališču določa mirovalno dobo za grobove in spomenike in druga vprašanja. 2. člen Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališča na Hajdini, se opravlja neposredno v okviru občinske uprave ali pa jo opravlja fizična oz. pravna oseba, ki jo pooblasti Občinski svet Občine Hajdina (v nadaljnjem besedilu upravljavec). Do podelitve koncesije za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališča na Hajdini, se opravlja pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališča neposredno v okviru občinske uprave. 11. NAČIN IN ČAS POKOPA 3. člen Pokop v smislu tega odloka je: - zemeljski pokop posmrtnih ostankov umrlih v krsti, - položitev žare s pepelom v zemljo, oz. v za to določen prostor. Pokopi so lahko s pogrebnimi svečanostmi ali anonimnimi, skladno z voljo umrlega ali najbližjega sorodnika. 4. člen Pogrebno svečanost, ki se organizira na pokopališču, vodi pooblaščena oseba upravljavca pokopališča v skladu s krajevnimi običaji ter po predhodnem sporazumnem naročilu pokojnikovih svojcev. 5. člen Vse umrle, ki imajo pred smrtjo svoje stalno prebivališče na območju Občine Hajdina, se praviloma polaga na mrtvaški oder v mrliški vežici. 6. člen Upravljavec pokopališča ima naslednje pravice in dolžnosti: - skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča; - izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča: - oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; - določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor med naročnikom in farnim župnikom; - pooblaščen izvajalec upravljavca organizira in opravlja pogrebe; - vodi evidenco o grobovih in pokopih; - organizira in nadzira razna dela na pokopališču; - skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici; - skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora; - izobesi žalno zastavo. 7. člen Pokopi so vsak dan. Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa upravljavec pokopališča. III. UREJANJE POKOPALIŠČA 8. člen Na pokopališču so lahko naslednje zvrsti grobov: - klasični grobovi (enojni, dvojni, grobnice) - žarni grobovi - skupna grobišča V načrtu pokopališča so določene tudi površine, kraj in oblika različnih zvrsti grobov in spomenikov. 9. člen Enojni in dvojni grobovi: Grobovi so globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do 2,50 m, če to dopuščajo geološki pogoji, širina enojnega groba je 1 m, širina dvojnega groba je 1,60 m, dolžina vsakega pa 2m. 10. člen Skupna grobišča: Skupna grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih množičnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah. 11. člen Žarni grobovi: žare se shranjujejo v žarnih grobovih, v obstoječih grobovih in grobnicah. Globina žarnega groba je 0,70 m, širina 1 m, dolžina 0,7 m. žarni grob se lahko poglobi za 0,30 m nove žare. žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča, z izjemo določil, ki jih dopušča zakon. 12. člen V obstoječe grobnice na pokopališču je dovoljeno pokopavati le v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. 13. člen Ponoven pokop v isti grob je mogoč po preteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10 let. če je ta grobna jama predhodno poglobljena, je ponoven pokop v isto jamo možen tudi pred pretekom 10 let. če je bil grob odprt pred pretekom mirovalne dobe, mora nad zadnjo krsto ostati vsaj 0,10 m zemlje. Oblika in velikost spomenikov morata sovpadati s pokopališko podobo obstoječih spomenikov. IV. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM 14. člen Upravljavec pokopališča oddaja prostor za grobove v najem z najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s pravilnikom o merilih za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov in tem odlokom. Najemnina za vse zvrsti grobov je letna. Najemnik je dolžan upravljavcu plačati za najeti grob letno najemnino. Pogoji najema se določijo s pogodbo med najemnikom in upravljavcem pokopališča. 75. člen Najemna pogodba mora določati: - osebe najemnega razmerja; - čas najema; - vrsto, zaporedno številko in velikost groba; - osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; - ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe. Letno najemnino za grob mora poravnati najemnik za tekoče leto do 31. marca, oz. v 15 dneh po prejemu računa, kot je z računom določeno. 16. člen Višino najemnine določi Občinski svet s posebnim sklepom. Osnova za izračun višine najemnine je potrjeni letni program vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču. Pri določitvi najemnine se upošteva status najemnika - občan Občine Hajdina oz. ostali. 17. člen Posamezna zvrst groba se oddaja v najem najemniku za nedoločen čas, za klasične grobove pa najmanj za mirovalno dobo - 10 let. Pogodba se lahko podaljša. Najmanj 60 dni pred pretekom najemne pogodbe, mora upravljavec pisno opozoriti na posledice, ki bi nastale, če pogodbe ne bi podaljšal. Če pogodbenika najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti z groba nagrobnik in druge predmete ter jih odstraniti z območja pokopališča v 90 dneh od odstopa pogodbe, oz. od prenehanja veljavnosti pogodbe, če najemnik nagrobnika ne odstrani, stori to upravljavec pokopališča na stroške najemnika ali na lastne stroške, grob oz. prostor za grob pa lahko odda drugemu najemniku. Šteje se, da je najemnik odstopil od pogodbe, če po preteku enega leta od dneva zapadlosti računa za najemnino te ne plača, oziroma ne javi spremembe naslova in mu je tudi dokazano, da mu ga ni bilo moč vročiti. Odstop od te pogodbe v tem primeru ugotovi s posebnim sklepom komisija za upravljanje s pokopališčem v sodelovanju s pristojnim delavcem občinske uprave. Sklep se objavi na oglasni deski na sedežu Občina Hajdina, ali občine zadnjega stalnega prebivališča najemnika in oglasni deski na samem pokopališču. Sklep mora viseti na oglasni deski 30 dni. Sklep postane pravnomočen, če zapadle obveznosti niso poravnane v tem roku. 18. člen V tem primeru odstopa od pogodbe zaradi neplačila najemnine, kot to določa 17. člen tega odloka, upravljavec odstrani spomenik in druge predmete z groba na svoje stroške po preteku 30 dni od dneva objave sklepa komisije na oglasni deski. 19. člen Če se pravni nasledniki najemnika groba, oz. prostora za grob, temu odpovedo, ali če pravnih naslednikov ni, lahko najemno razmerje s pogodbo podaljšajo tudi drugi. Upravljavec izroči grobni prostor najemniku takoj po sklenitvi najemne pogodbe. V. VZDRŽEVANJE UREJENOSTI, REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU, TER POSTAVLJANJE, SPREMINJANJE ALI ODSTRANJEVANJE SPOMENIKA 20. člen Območje pokopališča je določeno z načrtom pokopališča. Pokopališki načrt mora vsebovati minimalne standarde hortikulturne urejenosti. V območju pokopališča ni dovoljeno: - nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih, oz. prostorih za grobove; - odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora; druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča; - vodenje živali na pokopališki prostor in objekte v območju pokopališča; - poškodovanje mrliške veže, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov na območju pokopališča; - odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča; - v času napovedane pogrebne svečanosti ni dovoljeno opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih ključavničarskih in drugih del na pokopališču; - na pokopališču je prepovedan promet z vsemi prevoznimi sredstvi, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravi- javca; - brez dovoljenja upravljavca na pokopališču ni dovoljeno opravljati prevozov, zidarskih, kamnoseških, ključavničarskih in drugih del; - na pokopališču se lahko sadi ali odstranjuje drevje in grmičevje v skladu z ureditvenim načrtom. 21. člen Upravljavec ima naslednje pravice in dolžnosti: - opravlja pogrebne storitve, ki obsegajo prevoz, pogrebe s pokopi, izkopi in prekope umrlih, sam ali preko pooblaščene osebe; - vodi evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, vodi evidenco najemnikov groba; - skrbi za red in čistočo in določa mesta za odlaganje odpadkov; - prijavlja kršitelje pokopališkega reda (sodniku za prekrške); - upravljavec pokopališča je dolžan zagotoviti redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav v območju pokopališča kot: odlagališča smeti in odpadkov, ograje, stopnice in poti v območju pokopališča, zadrževalnike vode za zalivanje, ozvočenje na območju pokopališča. 22. člen Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi in vse odpadke odlagati na pokopališko smetišče, oz. zbiralnik smeti. če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi ali sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec je v takem primeru dolžan najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne sme biti daljša od 90 dni. Po preteku tega roka postopa upravljavec skladno z določbami 17. člena tega odloka. 23. člen Upravljavec daje na podlagi načrta razdelitve soglasje k postavitvam in odstranitvam nagrobnih obeležij, robnikov in krovnih plošč ali spremembam arhitektonske zasnove grobnih prostorov. Soglasja se izdajo samo k velikosti nagrobnih obeležij in ne k arhitektonski zasnovi. Če najemnik postavi ali odstrani nagrobnik, robnike ali krovne plošče, ali spremeni arhitektonsko zasnovo groba v nasprotju s soglasjem upravljavca, mora upravljavec obvestiti najemnika, da nepravilnosti odpravi v 8 dneh. Če najemnik teh pravilnosti sam ne opravi, opravi to upravljavec na stroške najemnika. VI. POGREBNE SVEČANOSTI 24. člen Pogrebne svečanosti se odvijajo na krajevno običajni način. Na pokopališču potekajo pogrebne svečanosti na naslednji način: Od umrlega se najprej poslovijo govorniki, nato sledijo pevci, recitatorji in orkestri. V primerih, ko se pogrebne svečanosti odvijajo v sklopu mrliške veže, se po končani svečabosti oblikuje pogrebni sprevod. Če je to skladno z voljo umrlega oziroma najbližjih sorodnikov, se pogrebni sprevod odpravi k sveti maši. 25. člen Če je to skladno z voljo umrlega oz. najbližjih sorodnikov, se pogrebni sprevod razvije tako, da je na čelu sprevoda predstavnik s simbolom verske skupnosti. Sledijo mu zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom ali črno zastavo (če je bil umrli tuji državljan) in prapori, nato venci, godba, častno spremstvo, nosilci javnih odlikovanj ter drugih priznanj. Sledijo moški udeleženci pogrebnega sprevoda, pevci ter duhovniki s spremstvom, ko sprevod poteka iz cerkve na pokopališče. Za krsto, oz. žaro sledijo sorodniki, nato pa ostali udeleženci pogreba do mesta pokopa. 26. člen Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrstijo ob grobu. Najprej pevci zapojejo pesem, nakar sledijo govorniki. Nato krsto oz. žaro s posmrtnimi ostanki spustijo v grob. Po minuti molka, zaigrani žalostinki, poklonitvi zastav in praporov, sledi v skladu z voljo umrlega oz. najbližjih sorodnikov, verski obred. Na koncu zapojejo pevci. Po zaključku vseh svečanosti ob grobu, je pogrebni sprevod končan. Upravljavec mora grob zasuti, z delom pa prične, ko udeleženci zapustijo grob, oz. najkasneje dve uri po končani svečanosti. 27. člen Za vojaške enote, organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek teh pogrebov, veljajo njihova pravila vendar v skladu s poprejšnjo voljo umrlega ali svojcev. VII. KAZENSKE DOLOČBE 28. člen Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec, če ne ravna v skladu z določbami 21. člena tega odloka. Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz. 21. člena tega odloka. 29. člen Z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT se kaznuje za prekršek: - kdor s svojim neprimernim vedenjem grobo krši pravila dostojanstva in spoštovanja do umrlega (20. člen); - najemniki grobov, ki le teh ne vzdržujejo redno in ne odlagajo odpadkov na pokopališko smetišče oz. zbiralnik za smeti (22. člen); - kdor opravlja prevoze, kamnoseška, vrtnarska, ključavničarska in druga dela na pokopališču brez predhodnega dovoljenja (20. člen); - kdor uporablja na pokopališču prevozna sredstva, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov, ter službenih vozil upravljavca (20. člen); - kdor sadi ali odstranjuje drevje oz. grmičevje brez dovoljenja upravljavca (20. člen); - kdor se sprehaja na pokopališču s psi ali drugimi živalmi (20. člen). 30. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 SIT se kaznuje posameznik, občan, ki v območju pokopališča: - odlaga smeti in odpadke izven za to določenega prostora; - poškoduje mrliško vežo, grobove, nasade in druge objekte in naprave na območju pokopališča; - odtujuje predmete tujih grobov, pokopaliških prostorov in objektov ali naprav v območju pokopališča; - odlaga smeti, ki po svojem izvoru ne izhajajo iz pokopališča. Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojni občinski upravni organi (komunalno nadzorstvo) in delavci upravljavca. 33. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 352-07-1/99 Datum: 29. 10. 1999 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. 95. Na podlagi 9. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št.32/93) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Ur.vestnik Mestne Občine Ptuj 2/99) je svet občine Hajdina, na svoji redni 9. seji, dne 29. 10. 1999, sprejel ODLOK O ZIMSKI SLUŽBI I. SPLOŠNI DOLOČBI 1. člen S tem odlokom se določi način opravljanja zimske službe, ki je sestavni del vzdrževanja občinskih cest, kot izbirne gospodarske javne službe, na območju Občine Hajdina. 2. člen Zimska služba se opravlja na naslednjih površinah: na lokalnih javnih cestah, javnih poteh in površinah za pešce, pločnikih, trgih, javnih parkiriščih, nadhodih, intervencijskih poteh in drugih podobnih objektih (v nadaljevanju ceste), ki jo izvaja izvajalec in zavezanci. II. IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE 3. člen V zimsko službo sodijo naslednja vzdrževalna dela: 1. Posipavanje s snovmi za preprečevanje poledice; 2. Pluženje, odstranjevanje in po potrebi odvoz snega s cest; 3. Odvoz snega iz postajališč, križišč in prehodov za pešce; 4. čiščenje odtokov požiralnikov; 5. čiščenje zasneženih prometnih znakov; 6. Pluženje snega in posipavanje proti poledici na drugih javnih prometnih površinah, ki so namenjene pešcem, lokalnem prometu in javnih poteh ter pločnikih ob državnih cestah (magistralne in regionalne ceste); 7. Pluženje snega na javnih parkiriščih, ter površinah pred pokopališčem in ostalih površinah vaških domov in gasilskih domov; 8. Odstranjevanje snega in ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi s katerih lahko pade sneg na javno prometno površino; 9. Odstranjevanje snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in stvari; 10. Druge naloge, ki omogočajo v zimskem času promet na cestah. III. NALOGE IZVAJALCA ZIMSKE SLUŽBE 4. člen Izvajalec zimske službe za lokalne ceste izdela vsako leto do 15. septembra načrt zimske službe, ki obsega popis vseh površin in objektov, na katerih se izvaja zimska služba, vrsto obseg in razpored potrebnih strojev in druge opreme, delavcev in posip-nega materiala, način uporabe teh sredstev, organizacijo posipavanja, pluženja in odstranjevanja snega s cest in prednostni vrstni red posipavanja in pluženja cest, čiščenja odtokov požiralnikov. Zimska služba traja praviloma od 15. novembra do 15. marca. Načrt zimske službe mora vsebovati tudi izvajanje zimske službe v primeru potreb pred in po terminu. Odbor za infrastrukturo potrdi načrt zimske službe. 5. člen Izvajalec zimske službe je koncesionar. 6. člen Naloge izvajalca zimske službe so: 1. Izdela načrt zimske službe in ga predloži v potrditev; 2. Redno vzdržuje vozni in strojni park ter druge naprave in opremo potrebno za zimsko službo; 3. Skrbi za skladiščenje zadostne količine posipnega materiala in soli; 4. Uvaja ekološko primernejše postopke in materiale za posipavanje; 5. Izvaja zimsko službo po potrjenem načrtu zimske službe in načrt prilagaja s sprotnimi meteorološkimi napovedmi državne hidrometeorološke službe; 6. Posipa ceste, ki so razvrščene po prednostnem vrstnem redu; 7. Prične praviloma odstranjevati novo zapadli sneg, ko ga zapade na: - lokalnih javnih cestah 10 cm - javnih poteh v naseljih 10 cm - javne poti izven naselij 15 cm - pločniki parkirišča 5 cm; 8. Organizira dežurno službo; 9. Uradno preko medijev obvešča občane o akcijah zimske službe; 10. Izdela poročilo in analizo zimske službe za preteklo obdobje. 7. člen Sneg mora biti odstranjen: - s pločnika tako, da je prehod, kjer dopuščajo razmere širok 1 m; - z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere širok 3 m. Sneg se praviloma ne sme odmetavati iz vozišča na pločnik, v kolikor je širina pločnika manjša od 1 m. V načrtu zimske službe se določi katere pločnike bo čistil izvajalec in katere, bodo čistili zavezanci, izvajalec pa kasneje samo odpelje sneg. Sneg mora biti odstranjen do 6. ure oz. 24 ur po prenehanju sneženja iz cest po predhodnem vrstnem redu oz. se sneg odstrani tako kot so podani pogoji iz pete in sedme točke prejšnjega člena tega odloka. 8. člen Postajališča primestnega prometa morajo biti očiščena v celotni dolžini. 9. člen Izvajalec je dolžan uskladiti operativno izvajanje zimske službe z izvajanjem zimske službe na magistralnih in regionalnih cestah. IV. OBVEZNOSTI LASTNIKOV STANOVANJ 10. člen Lastniki zemljišč, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ali njihovi najemniki (v nadaljevanju zavezanci) so dolžni okrog svoje zgradbe, ne glede na to ali je javna površina, funkcionalna površina ali skupna funkcionalna površina: 1. odstraniti v širini 1 m sneg in led s pločnikov, v kolikor širina pločnika to dopušča, dostopnih in dovoznih poti, javnih poti ter v celoti s površine 1 m2 , kjer so podtalni in nadtalni hidranti ne glede nato ali so na pločniku dostopni ali dovozni poti, cesti ali ulici. 2. sproti odstranjevati ledene sveče s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi; 3. posipati pločnike in dostopne poti ob poledici; 4. očistiti svoja parkirna mesta; 5. odstraniti polomljene veje z drevja s funkcionalnih zemljišč in skupnih funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš in poslovnih objektov; 6. odstraniti sneg in led s površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost; 7. določbe tega člena veljajo tudi za zavezance iz prvega odstavka tega člena ob državnih cestah (magistralnih in regionalnih). 11. člen Če komunalni inšpektor skupne občinske uprave ugotovi, da zavezanci niso opravili svojih obveznosti iz 10. člena tega odloka, odredi inšpektor odstranitev snega izvajalcu zimske službe na stroške zavezancev. 12. člen Zapadli sneg mora biti odstranjen s pločnika ko ga zapade 5 cm in še sneži in sicer najkasneje do 7. ure zjutraj oz. dve uri po sneženju. Zavezanci morajo odstraniti sneg s pločnikov tako, da je prehod širok najmanj 1 m in v kolikor širina pločnika to dopušča in jih posipati proti poledici v celotni dolžini zgradbe in njenega funkcionalnega zemljišča oz. nezazidanega stavbnega zemljišča. Sneg se praviloma ne sme odstranjevati iz pločnika na cestišče razen, kadar so pločniki široki manj kot 1 m. 13. člen Ob poledici je treba pločnike posipati s soljo, peskom ali drugim sodobnim posipnim materialom, ki ga je potrebno po odjugi odstraniti. Posipanje z žaganjem, smetmi, pepelom in drugim podobnim materialom je prepovedano. 14. člen Zgradbe ob javnih prometnih površinah morajo imeti predpisane in redno vzdrževane snegolove, strešne žlebove in odtočne cevi. Pred odstranjevanjem s streh in sveč s strešnih žlebov in odtočnih cevi morajo zavezanci zavarovati pločnik, tako kot določa pravilnik o prometnih znakih na cesti. 15. člen Sneg s pločnikov, funkcionalnih zemljišč, streh, drevja, grmovja in drugih površin iz tega odloka morajo zavezanci odstraniti tako, da je zagotovljeno odvodnjavanje in da odstranjeni sneg ne ovira promet pešcev in vozil. 76. člen Lastniki vozil morajo v času odstranjevanja snega s površin iz tega odloka odstraniti vozila tako, da omogočijo izvajalcu čiščenje skladno po načrtu zimske službe. V nasprotnem primeru bo vozilo odstranil izvajalec zimske službe na stroške lastnika vozila. 77. člen Izvajalec lahko organizira prodajo soli in drugih posipnih materialov zavezancem iz 10. člena tega odloka. V. NADZOR 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor skupne občinske uprave. Občinski urad oz. njegove pooblaščene osebe opravljajo nad izvajanjem del izvajalca po tem odloku: 1. kvalitetivni in količinski nadzor, 2. vodi akcije, ko je potrebno odstopiti od načrta zimske službe, 3. daje pobude izvajalcu za izboljšanje organizacije dela. VI. KAZENSKE DOLOČBE 79. člen Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 tolarjev se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek, v zvezi s samostojnim delom, če ne izvaja nalog iz 6., 7., 8. in 9. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 20.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba. 20. člen Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če: 1. ne izvaja del kot določa to člen, 2. posipa pločnike in javne poti, v nasprotju s 13. členom, 3. ne skrbi za snegolove, strešne žlebove in odtočne cevi, kot to določa prvi odstavek 14. člena, 4. ne zavaruje pločnikov pred odstranjevanjem snega s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, kot to določa drugi odstavek 14. člena, 5. ne odstrani snega kot to določa 15. člen, 6. ne odstrani vozil kot to določa 16. člen, 7. ne izvaja del kot to določa 12. člen. VII. KONČNA DOLOČBA 27. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 352-06/99 Datum: 29.10.1999 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. 96. Na podlagi 21. in 22. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Ur. list SRS, št. 34/84, 5/90, 26/90, RS/l 17/91) in 16. člena Statuta Občine Hajdina je občinski svet Občina Hajdina, na ------- VestniK svoji 9.redni seji, dne 29. 10. 1999 sprejel: PRAVILNIK O MERILIH ZA ODDAJANJE, PRIPRAVO IN VZDRŽEVANJE GROBOV 1. člen Ta pravilnik določa način oddajanja grobov v najem, pripravo grobov in vzdrževanje grobov na pokopališču na Hajdini (v nadaljevanju: merila). 2. člen Na pokopališču na Hajdini so naslednje zvrsti grobov, ki se dajejo v najem: 1. klasični grobovi: enojni grobovi, dvojni grobovi 2. skupna grobišča 3. žarni grobovi 3. člen Najemnik groba je lahko le ena fizična ali pravna oseba. Najemnik sklene z upravljavcem pisno najemno pogodbo. 4. člen Posamezna zvrst groba se oddaja v najem najemniku za nedoločen čas, za klasične grobove pa najmanj za mirovalno dobo (10 let). 5. člen Prednostno pravico do najema novega groba ima tisti, ki je poravnal stroške pokopa in najemnino, oz. po dogovoru. 6. člen Najemnina za vse zvrsti grobov je letna. 7. člen Najemnik je dolžan upravljavcu plačati za najeti grob letno najemnino, oz. sorazmerni del letne najemnine. 8. člen Kadar najemnik redno ne poravna letne najemnine, se najemna pogodba prekine, tako da: - najemnik prenese najemno pravico s pisno izjavo, ki pisno potrdi sprejem najemne pravice in od dneva prenosa naprej poravna obveznosti najemnine; - najemna pravica se prenese na drugega najemnika v primeru smrti najemnika; - v primeru spora med plačniki stroškov pokopa, določi najemnika sodišče. Upravljavec sklene z novim najemnikom novo pisno pogodbo. 9. člen Višino najemnine določi Občinski svet Občine Hajdina, na podlagi potrjenega programa vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču. 10. člen Osnova za izračun najemnine so letni stroški vzdrževanja skupnih objektov in naprav, skupaj z investicijskimi vlaganji, deljeni s številom grobov, število grobov na pokopališču in struktura zvrsti, je sestavni del letnega programa vzdrževanja iz 9. člena tega pravilnika. 7 7. člen Najemnina za: - enojni grob je določena z letnim programom vzdrževanja, - dvojni grob znaša 1,6 najemnine za enojni grob, - grobišča se poravna iz sredstev vzdrževanja skupnih objektov in naprav, - žarni grob znaša 0,6 najemnine za enojni grob. 72. člen Letno najemnino mora za grob poravnati najemnik do 31. marca za tekoče leto oz. v 15 dneh po prejemu računa. Upravljavec izstavi račune za letne najemnine za grobove najemnikom do 15. marca v tekočem letu. 13. člen šteje se, da je najemnik odstopil od pogodbe, če po preteku enega leta od dneva zapadlosti računa za najemnino, te ne plača, oz. ne javi spremembe naslova in mu je tudi po preteku enega leta od dneva zapadlosti plačila računa dokazano, da mu ga ni bilo moč vročiti. Odstop od te pogodbe v tem primeru ugotovi s posebnim sklepom komisija za upravljanje s pokopališčem v sodelovanju s pristojnim delavcem občinske uprave. Sklep se objavi na oglasni deski na sedežu Občine Hajdina ali občine zadnjega stalnega prebivališča najemnika in oglasni deski na samem pokopališču. 14. člen Najemnik mora v primeru odstopa od najemne pogodbe v roku 15 dni odstraniti z groba nagrobnik in druge predmete ter jih odstraniti z območja pokopališča. V nasprotnem primeru naredi to na njegove stroške upravljavec. 75. člen V primeru odstopa od te pogodbe zaradi neplačila najemnine, kot to določa 13. člen tega pravilnika, upravljavec odstrani spomenik in druge predmete z groba na svoje stroške po preteku 30 dni od dneva objave sklepa komisije na oglasni deski. 76. člen Upravljavec izroči grobni prostor najemniku takoj po sklenitvi najemne pogodbe. Grobni prostor pripravi za pogreb izvajalec izkopov. 77. člen Nove grobe odda upravljavec najemniku v najem po načrtu prostih grobnih polj. 18. člen Najemnik mora vzdrževati grob skladno z določili Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanosti Občine Hajdina. 19. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 352-07-2/99 Datum: 29. 10. 1999 Župan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon 771-651, 772-731, telefax; 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oblikovanje, teh. urejanje in tisk: Gratis, POŽEG 4, telefon: 062/ 835-192, 836-885. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOILENKO - SKD. Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DeSUS, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuja, Peter LETONJA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS, Boris GORNIK - ZLSD. Naklada: 212 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik občine MO Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.