Preobrazba krajevnih skupnosti
Nobenega dvoma ni, da se zavedamo, da je uspešen razvoj krajevnih skupnostih eden Izmed temeljnlh kamnov nadaljnjega razvoja našega političnega In družbenega ai-stema.
Krajevne skupnosti so v dosedanjem razvoju že postale, to govori tudi nfihovo več ali manj uspešno delo na vseh področjlh družbenega in gospodarskega delovanja delov-nlh Ijudi in občanov, tista obllka aktivnosti delovnih Ijudiin občanov, ki se izraža v celovitl podobl delovanja našega samoupravnega socialistlčnega delovanja.
Toje tembolj pomembno, kerkrajevna skupnost vse bolj postaja, poleg združenega dela, mesto, ozlroma predstav-IJa skupaj z združenim delom celovito obliko naše samo-upravne demokracije. Zato je razumljlvo, da bi morall v krajevnih skupnostih z vso pozornostjo proučiti in, na osnovi dosedanjih izkušenj, prfspevati svoj ustvarjalnl de-lež k dokončnemu obllkovanju besedlla resolucije o nadalj-njem razvoju krajevne skupnostl, kl jo bo sprejela zvezna skupščlna.
Dejavnost krajevnih skupnosti na področju stanovanjske politlke, dalje zdravstva, izobraževanja, kulture, skratka vseh področij našega družbenega življenja ne govori aamo o tem, da ta vprašanja rešujejo na svojem področju, mar-več je to osnova za reševanje teh druglh problemov v širšl družbeni akupnostl. Pri tem je posebno pomembno soli-darno delovanje pri reševanju tako osebnlh kakor skupnlh potreb delovnih IJudi In občanov.
Prav tak način reševanja problemov pa terja celovito delovanje delegatskega slstema v krajevni skupnosti, ša posebej pa mora delegat svoja stallšča sprotl preverjatl v dogovarjanjih z delovnimi Ijudml In občani. Taka stališča, mnenja, zahteve In kritike bodo našla svoj najširši odmev, bodo prispevala k delovnem reševanju posameznlh proble-mov ne samo v krajevnlh skupnostih, v občinl, v vsej našl samoupravni družbl.
Dejavnost krajevnih skupnostl v nadaljnjem razvoju sa-moupravnega polltlčnega sistema pa terja tudl njihovopre-obrazbo sedanjlh krajevnlh skupnostl In po potrebl obliko-vatl nove, da bl tako lažje reševall probleme, s katerlml se arečuje naš delovnl človek in občan, da bl blla krajevna skupnost čim bliže človeku, njegovemu delu, tako vzdruže-nem delu kot v krajevnl skupnostl. Razumljlvo je, da mora bitl krajevna skupnost naravna celota, mora bitl tako obll-kovana, da bo dejanako izraz samoupravne skupnoatl de-lovnih Ijudi in občanov. Krajevna skupnost naj bl bila tako oblikovana, da bo reanično omogočila neposredno delova-nje in medsebojno povezovanje delovnih Ijudl in občanov. Taka krajevna skupnost bo tudi vsa bolj postajala tiata humana sredina, ki preprečuje, da bl nazadovall medčlove-ški odnosl, nasprotno vse bolj naj bl prlšll do izraza v vaakodnevnem reševanju problemov v krajevnl skupnosti.
Razumljlvo, da morajo pri nadaljnjl preobrazbl In obllko-vanju novih krajevnih skupnosti nosltl posebno delovno odgovornost družbenopolltlčne organizaclje, posebno pa še Socialistična zveza delovnlh l/udi v krajevnl skupnostl. Razprave, ki že tečejo v krajevnih skupnostlh o njenl na-daljnjl preobrazbi In oblikovanju novih krajevnih skupnostl v naši občini, bodo prav gotovo ustvarjalno prispevale tudl k oblikovanju dokumenta o nadaljnjem razvoju in delovanju krajevnih skupnosti.
Vojko Novak