LITIJA ★ SEPTEMBER 1989, Spomladi Litija brez pločevine ji -JJ V pripravi je nova prometna ureditev mesta Litije. V prvi fazi gre le za ureditev prometa v starem mestnem jedru, kasneje pa se bo nova prometna ureditev širila tudi na širše območje. V načrtih ureditve starega mestnega jedra Litije je poleg obnove fasad, streh, dotrajanih zgradb, prenove posameznih objektov in ureditve okolice predvidena tudi cona za pešce. Sedanje stanje je namreč že nevzdržno, saj so na Valvasorjevem trgu pešci že čisto izrinjeni, stanovalce in lokale moti nenehen hrup, da o prometni (ne)varnosti ne govorimo. Tako bo predvidoma aprila drugo leto Valvasorjev trg dobil peš cono, ki bo segala od zahodnega vogala Farbarjevega gradu do Jerebove ulice, torej v dolžini približno 70 m. V tem predelu prometa ne bo, saj bo cona z obeh strani tudi fizično zaprta s cvetličnimi koriti. Tudi sicer je predvideno, da bi ta predel lepo uredili, predvsem pa ga olepšali z rožami, klopcami in lučmi. Tudi nova asfaltna prevleka brez pločnikov je predvidena. Vsi objekti na tem območju imajo možnost dostopa z vozili z dvoriščnih strani. Tako se bo tudi Litija pridružila mnogim slovenskim mestom, ki so stara mestna jedra, in najožje področje centrov namenila iz- ključno pešcem in lepemu ter bolj zdravemu izgledu. Hrati s peš cono bo za ves promet zaprta tudi Jerebova ulica, avtobusna postajališča pa bodo predvidoma izdelana ob magistralni oz. Zasavski cesti, tako da bodo avtobusi ustavljali izven starega mestnega jedra, hkrati pa v njegovi neposredni bližini. Parkirišča so predvidena v Jerebovi ulici, Ul. M. Boriška, pred občino, med Jerebovo in diskont trgovino KZ Litija in na Trgu svobode, kjer bo izdelan ureditveni načrt z novo razporeditvijo prostora. Tovornjaki in avtobusi bodo lahko parkirali le izven teh površin, predvidoma nekje v bližini Kegljišča. Predviden je bil sicer še bolj korenit poseg v ureditev prometa na širšem območju Litije, vendar so se predlagatelji (občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja) na osnovi dosedanjih razprav odločili za postopen pristop. Bistvena novost bo tudi v tem, da bo v Šmartnem veljala obvezna smer proti Litiji po regionalni cesti čez Jeze in Grbin, čez hrib pa bo dovoljen le lokalni promet, seveda tudi dovozi do zdravstvenega doma. S tem bodo obvarovani predvsem pešci, ki so na tej cesti v nenehni smrtni nevarnosti. Š. S., foto K. Šušteršič September — začetek šolskega leta... Staršem to pomeni skrb in tanjša denarnico, starejšim učencem obveznost, ki je med počitnicami niso imeli. Povsem nekaj drugega pa pomeni šola učencem, ki prvič prestopijo šolski prag in vstopijo v /. razred. Na cesti jih lahko prepoznate po rumenih ruticah okrog vratu. O šoli znajo povedati samo najlepše. Učenci z OŠ Velika Kostrevnica so povedali- — Najraje imam matematiko. (Tina) — Komaj sem čakala na šolo. (Andreja) — V šoti so zelo lepe slike. Učim se in potem bom znal učiti tudi druge. (Gregor) — Malica je zelo dobra in šola je lepa. (Mateja) Kateri od teh učencev bo svoje izjavo ponovil čez nekaj let? Jožica Zurga Prvi šolski dan so posvetili tudi prometni varnosti naših prvošolčkov. Šole so obiskali tudi predstavniki LM in opozorili najmlajše na vse prometne pasti. (Joto: K. Šušteršič) 73 Slovenski župani v geometričnem središču Slovenije V četrtek, 14. septembra 1989, so se v Litiji zbrali predsedniki občinskih skupščin iz vse Slovenije na čelu s predsednikom Skupščine SRS tovarišem Miranom Potrčem. Na delovnem posvetu so govorili o spremembah slovenske ustave, popoldne pa so obiskali geometrično središče Slovenije v Sp. Slivni pri Vačah. S tega obiska so tudi objavljene fotografije. Predsednike občinskih skupščin so sredi vasi Sp. Siivna pozdraviti s pesmijo in plesom člani folklorne skupine Javorje. Predsednik skupščine SRS Miran Potrč je po nagovoru odkril tudi spominsko ploščo z napisom: Živimo in gospodarimo na svoji zemlji Po prisrčni dobrodošlici in pogostitvi s kruhom in soljo so se gostje zbrali pred obeležjem GEOSS. Župani so se vpisali v posebno knjigo, prejeli častno listino in sprejeli darilo pokrovitelja, Lesni-ne iz Ljubljane. (Foto: Zofka) RAZPIS Na osnovi 7. člena Odloka o priznanjih občine Litija (Ur. 1. SRS, štev. 11/84). Občinska komisija za odlikovanja in občinska priznanja razpisuje predloge za občinska priznanja in listine o priznanju za leto 1988. Predloge za podelitev občinskega priznanja in listine o priznanju lahko posredujejo Občinski komisiji za odlikovanja in občinska priznanja družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbene organizacije, društva, skupnosti, združenja in občani. Občinska priznanja se podeljujejo za dolgoletno izredno uspešno delo, ki je trajno prispevalo k napredku in ugledu občine na področjih: — razvoja družbenopolitičnega sistema in samoupravnih odnosov, — splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — gospodarstva, — družbenih dejavnosti. Listine o priznanjih se podeljujejo za posebne dosežke na navedenih področjih. Predloge za podelitev priznanj naj predlagatelji posredujejo komisiji do 15. oktobra 1989. Komisija za odlikovanja in občinska priznanja Republiška konferenca SZDL Slovenije je na 5. seji, 27. junija 1989 obravnavala in sprejela naslednje besedilo: TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989 Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da: 1. Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnost civilne družbe; svobodno združevanje ih politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in s svetom. 2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane. 5. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer hi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki le listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse V Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo. Ljubljana, 27. junij 19H9 SZD1. Slovenije Temeljno listino Občinska konferenca SZDL Litija posreduje z namenom, da z njenim izročilom seznanimo vse občane in s tem vsem ponudimo možnost prostovoljnega podpisovanja. Z njo želimo povedati, kako si zamišljamo in kakšno življenje želimo in hočemo živeti ter kakšno naj bo urejanje družbenih zadev v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. Zato je vredno, da LISTINO dobro preberete, razmislite in se odločite za podpis. Čim več nas bo podpisnikov listine, večjo politično in družbeno težo bo imela. Listino lahko podpišete samo enkrat v osnovnih organizacijah sindikata v delovnih organizacijah in skupnostih ali kjerkoli na podpisovalnih mestih v krajevnih skupnostih do 30.9.1989. Po tem roku pa do konca leta 1989 na sedežu vaše krajevne skupnosti oziroma v krajevnem uradu ob uradnih dnevih. Podpisovalna mesta v krajevnih skupnostih so: Krajevna skupnost Podpisovalna mesta: DOLE Krajevni urad Dole pri Litiji GABROVKA Pošta Gabrovka, Krajevni urad, trgovina Kmetijske zadruge v Gabrovki in Moravčah HOTIČ Trgovina Mercator v Hotiču JABLANIŠKA DOLINA Organizira Krajevna konferenca SZDL po vaseh JEVNICA Mercator KZ Litija-samopostrežba Jevnica, sedež krajevne skupnosti Jevnica KRESNICE Mercator KZ Litija-samopostrežba Kresnice, sedež. Krajevne skupnosti Kresnice KOSTREVNICA Organizira krajevna konferenca LITIJA - DESNI BREG SZDL po vaseh v avli Skupščine občine Litija LITIJA.— LEVI BREG v avli Skupščine občine Litija POLŠNIK Trgovina Mercator na Polšniku, osnovna šola na Polšniku, Mamolju in v Konjščici PRIMSKOVO Trgovina Mercator Primskovo, Pošta Primskovo, Osnovna šola RIBČE Primskovo Organizira krajevna konferenca SZDL SAVA Organizira krajevna konferenca SZDL ŠMARTNO Krajevni urad Šmartno, Gostilna Maček ŠTANGARSKE POLJANE Trgovina Mercator Štangarske VAČE Poljane Sedež krajevne skupnosti VELIKA ŠTANGA Gostilna Marn VINTARJEVEC Trgovina Mercator Javorje, organizira KK SZDL Spoštovani občani! Če zaradi različnih vzrokov ne morete na popisovalno mesto, pa želite listino podpisati, predlagamo, da spodnji del izpolnite, izrežete in posredujete vaši krajevni skupnosti ali na naslov OK SZDL Litija, Trg na Stavbah 1, Litija. ZA TEMELJNO LISTINO SLOVENIJE 1989 PRIIMEK IN PRIIMEK PODPIS 1........................................... 2........................................... 3........................................... Informacija o gospodarjenju v prvem polletju 1989 Organizacije združenega dela so izdelale finančni obračun za obdobje januar-junij 1989 v skladu z novim Zakonom o računovodstvu, ki je prinesel številne spremembe. Dana so bila navodila, da organizacije združenega dela dostavijo Službi družbenega knjigovodstva samo podatke o poslovanju v letošnjem prvem polletju, ne pa tudi o tem, kako so po enakem načinu obračuna poslovali v prvi polovici lanskega leta, kar bi edino omogočalo sklepanje o spremembah v finančni uspešnosti podjetij. Spremenjena zakonodaja naj bi omogočala realno prikazovanje finančnih rezultatov. Gospodarstveniki so si enotni v oceni, daje vprašljivo prikazovanje finančnih rezultatov v letošnjem prvem polletju, saj so organizacije imele velik manevrski prostor. Le-tega jim je omogočil zlasti obračun revalorizacij in struktura premoženja oziroma virov premoženja. Novi Zakon o računovodstvu predpisuje razvrščanje organizacij, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, na majhne, srednje in velike. V eno od navedenih skupin se razvrstijo, če zadostijo dvema od treh kriterijev, ki so: število zaposlenih, letni prihodek in povprečna vrednost poslovne aktive v zadnjih dveh letih. Od razvrstitve organizacij med male, srednje ali velike organizacije je odvisen obseg in število obrazcev in podatkov, ki so jih bile dolžne predložiti organizacije službi družbenega knjigovodstva. Bistvena novost novega zakona je tudi prehod na fakturirano (doslej plačana) realizacijo. Upoštevanje revalorizacije ali njena opustitev, je lahko bistveno vplivala na finančni rezultat poslovanja organizacije. Opredeljene so tri vrste izgub: izguba na substanci, izguba zaradi nezadostnega dohodka in izguba zaradi nezadostnega dobička. Na rezultate pa je seveda močno vplivala tudi inflacija, ki je bistveno višja kot lani. Letos je začela z delovanjem nova organizacija Modna konfekcija Jev-nica, ki je nastala iz delovne enote Pletenina. V organizacijah ugotavljamo porast fizičnega obsega proizvodnje za 2,3% (v SRS 4,6%), zmanjšanje fizičnega obsega zalog za 13,2% (v SRS 0,5%), zmanjšanje števila zaposlenih po delovnih urah za 3% (v SRS 0,5%) v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta. Vse to bi se moralo ob normalnih pogojih poslovanja odraziti na ugodnejših rezultatih. A temu ni tako. Organizacije se srečujejo z vse večjimi likvidnostnimi problemi. Zaskrbljujoče je, daje ob polletju izgubo ugotovila druga največja organizacija v naši občini, IUV TOZD Usnjarna Šmartno. Težak položaj našega gospodarstva se odraža tudi na področju družbenih dejavnosti. Izračunavanje dovoljene porabe v zadnjih letih, ugotavljanje presežkov nad izračunano dovoljeno porabo ob istočasnem ugotavljanju primanjkljaja sredstev za pokritje finančnih programov posameznih interesnih skupnosti nas je privedlo do današnjega težkega položaja. Občinska zdravstvena skupnost, Občinska skupnost socialnega skrbstva in Občinska skupnost za zaposlovanje so izkazale izgubo v letošnjem prvem polletju. Izgubo pa so letos izkazali tudi izvajalci: TOZD Zdravstveno varstvo Litija in Dom Tišje Šmartno. OLGA MALENŠEK Iz dela podružnice Slovenske Kmečke zveze Litija Že ob ustanovitvi podružnice SKZ Litija smo se kmetje zavzeli za javnost dela naše organizacije, zato smo se odločili, da v vsakem četrtletju informiramo javnost o našem delu. Vključili smo se v javno razpravo o dopolnilih k slovenski ustavi. Če bodo dopolnila sprejeta, bo narejen lep korak naprej. Udeležili smo se vseslovenskega tabora v Goriških Brdih ob obletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze. Organizirali smo bojkot oddaje mleka in mesa ter delitev mleka po vzgojnovarstvenih ustanovah. Istočasno smo obvestili širšo javnost o problematiki pridelovanja mleka in mesa in na nepravično razmerje, kije v škodo tako pridelovalcem kot potrošnikom. Ugotavljamo, da so kmetje v večini podprli stanovsko organizacijo, pokazala pa se je tudi solidarnost potrošnikov. Čeprav je bil na republiški ravni sklenjen dogovor, da se bo položaj pridelovalcev mleka izboljšal, pa položaj ni veliko boljši tudi sedaj, saj inflacija dela svoje. Že dolgo časa KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA MIZARSTVA LITIJA 61270 LITIJA PonoviSka c. 13 objavlja prosta dela in naloge — 3 KV MIZARJEV — široki profil za nedoločen čas POGOJI: — končana poklicna šola lesarske smeri — najmanj tri leta delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — odslužen vojaški rok smer lesar široki profil Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: MIZARSTVO LITIJA, Ponoviška c. 13, Litija. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh. kaže položaj v slovenskem kmetijstvu na izredno zgrešene odločitve tako v preteklosti kot v današnjih dneh. Posledice občutimo tako kmetje kot vsi drugi državljani Slovenije. Prizadevali smo si za odložitev plačila 3. akontacije invalidsko-po-kojninskega ter zdravstvenega zavarovanja do konca septembra. Preko uprave za družbene prihodke občine Litija smo zahtevali realizacijo odpisa 4. akontacije prispevka za invalidsko, pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1988, bilo je upoštevano v mesecu juliju, toda le v višini lanskoletne vrednosti (december 1988), kar ob letošnji inflacijski rasti ni pravično. Zato smo na skupnost invalidskega in pokojninskega ter zdravstvenega zavarovanja vložili zahtevek za realizacijo teh sredstev. Ob teh preložitvah in odpisih moram navesti obrazložitev, da je odpis 4. akontacije za leto 1988 sprejela občinska skupščina zaradi posledic suše. Preložitev 3. akontacije 89 pa se nanaša na 6-kratno povišanje prispevkov, med 2. in 3. akontacijo, medtem ko seje cena kmetijskih pridelkov povečala le za 2,5-krat. Opozorili smo vse udeležence o lovskogojitvenem prostoru občine Litija na dosledno spoštovanje dogovora, ki je bil sklenjen spomladi. Vsi člani so dobili članske izkaznice. Vodenje aktivnosti pri spreminjanju zakona o gozdovih (predvsem aktualna pa je reorganizacija GG Ljubljana). Kmetje so za sprostitev trga z lesom, toda šele takrat, kojim bo zagotovljena možnost samoorganizira-nja v gozdarskih zdrugah. Seveda so še nerešena vprašanja glede biološke amortizacije, inšpekcijskih služb itd. Upravni odbor trenutno usmerja največ dela prav v usmeritev zadrug Pogovor z znanim gospodarstvenikom Jožetom Dernovškom o sodobnih evropskih tokovih Evropa ne čaka na nas odprtih rok po načelu klasičnega zadružništva. Prvi pogoj pa je, da se zadruge otresejo pokroviteljstva, ki ga imajo veliki monopolni sistemi, ki so dodobra zavrli razvoj slovenskega zadružništva. Naj na koncu dodam, da zaenkrat pobiramo drobtinice, upamo pa, če bo šla demokracija po sedanji poti naprej, če bomo dali strokovnjakom mesta, ki jim pripadajo, da bo program SKZ dokazal, kako potegniti voz iz močvirja, sigurno pa to ne bo mogoče kar čez noč. Franci Rokavec Tovariš Dernovšek, udeležili ste se problemske konference, ki jo je organizirala SZDL Slovenije o možnostih vključevanja Jugoslavije v Evropo. Kaj bi nam lahko povedali o tem srečanju? Maja letošnjega leta sem se udeležil problemske konference, kije potekala pod geslom Priprave na Evropo devetdesetih let. Namen konference je bil, da pospeši naša razmišljanja, naravnana, bi rekel, na evropsko valovno dolžino. V slovenskem prostoru naj bi se začelo gibanje za vstop v Evropo, kar praktično pomeni začetek razreševanja cele vrste problemov, ki nas tarejo. Od kapitala, delovne sile, znanja, turizma, ljudi in še številnih drugih. Gre za specifične pogoje, ki jih morajo posamezne dejavnosti izpolnjevati, da se lahko vključijo v Evropo. Konferenca je o tem sprejela posebne zaključke. Osnovan je bil tudi posebni odbor, ki bo spremljal izvajanje le-teh. Kaj lahko sami storimo za vključitev v Evropo? Gre najbrž za prelom, za zasuk v naši miselnosti. Doslej smo od Evrope, bodisi od EFTE ali EGS, vedno pričakovali neke bonitete (carinske olajšave, odobritev kontingentov pod ugodnejšimi pogoji, ugodne kredite itd.). Temeljno spoznanje, ki se mora utrditi, pa je, da morajo ti tokovi biti recipročni, obojestranski. Tokovi blaga, storitev, prometa, ljudi morajo biti med seboj povezujoči. Naš sistem mora biti kompatibilen z Evropo. Samo tako se lahko gremo Evropo, bojim pa se, da smo še zelo daleč na Balkanu. Poglejmo samo našo produktivnost dela, ki je neprimerno nižja od evropske. Če ponovim, vse to zahteva izjemno prestrukturiranje gospodarstva in družbe. Vemo, da se tega ne da doseči čez noč, ker je to pač proces, ki gaje treba začeti čimprej. Evropa na nas ne čaka, prav lahko živi brez nas, zato bi bilo treba prenehati s sanjami, ki nam zaradi geopolitičnega položaja dajejo neke prednosti. Evropa lahko praktično brez nas rešuje čisto vsa vprašanja. Prostor v Evropi si moramo šele izboriti. Povedati pa je treba tudi to, da Evropa tudi sama še ni usklajena med seboj. Obstajajo še ogromne razlike med posameznimi državami, katere bo treba premagati. Gre za prestrukturiranje znotraj evropskega trga, čeprav se marsikaj od tega že opravlja (turistični promet, promet storitev, kapitala, delovne sile itd.) Sliši se teza, da bomo Jugoslovani stopili v Evropo na naš, jugoslovanski način. Kako bi to vi komentirali? No, ta teza pri gospodarskih krogih ni naletela na odobravanje. Menim, da ni ne jugoslovanskega ne italijanskega ne avstrijskega ali kakršnegakoli drugega načina vstopa. Vstop v Evropo je možen samo s takim gospodarstvom in s tako družbo, ki se lahko uspešno kosa z evropsko. Kakšne so možnosti našega gospodarskega vključevanja v evropske tokove? Možnosti obstojijo, samo država mora zagotoviti osnovne pogoje, to je samostojnost gospodarskega subjekta, možnost opredeljevanja, zagotavljanja recipročnosti pri vseh ugodnostih. Zagoto- viti mora take sistemske spremembe, da bo naš sistem združljiv z evropskim. Tu pa smo torej šele na začetku poti. Kakšne so perspektive našega litijskega gospodarstva? Ocenjujem, da je naše gospodarstvo kar uspešno, saj se nekaj naših gospodarskih subjektov pojavlja tudi na zahodnem trgu, in to kar uspešno. S tem prihaja do sodelovanja, ki sloni na kvaliteti, na zahodnih standardih in predpisih. Pridobivajo se izkušnje, ki so izredno dragocene. Most do Evrope 92 gradimo počasi, toda vztrajno. Ne gre čez noč, ker je to obojestranski proces. Naša podjetja že prehajajo od klasične blagovne menjave na tesnejše povezave. Slišim, da se v tej smeri pogovarjajo v Kovini in morda še kje, kjer gre za tako imenovane skupne naložbe, kooperacije, vse do ustanavljanja skupnih podjetij. Smo pod pritiskom napredka, kar je vsekakor dobro. Proces po-evropljanja jugoslovanskega gospodarstva je v veliki meri pogojen tudi s političnimi odločitvami v Jugoslaviji. Ce bomo nadaljevali z demokratizacijo življenja na vseh področjih, bomo izpolnili tudi enega bistvenih pogojev za sprejem v Evropo. Pogovor zapisal: J. Sevljak, foto: GO Anonimke — zakaj, ko pa je možno tudi drugače? V uredništvo smo prejeli tri kritične prispevke, ki vsak na svoj način obravnavajo določeno problematiko. Tudi napisani so dokaj vešče, tako da s te strani ni kaj očitati. Imajo pa eno pomanjkljivost: vsi trije so nepodpisani ali bolje rečeno opremljeni s psevdonimi. Skoda, smo rekli v uredništvu, ker ostajamo dosledni in anonimk ne objavljamo. Da pa bi vendarle našli izhod, ker so prispevki zanimivi, smo se odločili, da bomo objavili povzetke, da bi problem vendarle predstavili. Tvegamo preveč? Imena kot najbrž veste rabimo samo zaradi potrditve verodostojnosti (shranjena so v uredništvu) in jih na željo ne objavimo pod prispevek. Boste prihodnjič bolj korajžni? Velja? Zdaj pa k problemom: I- Naš bralec je v svojem prispevku opisal litijsko poletno razglednico, kjer razen veselic ni nobenih prireditev. V kinu se vrtijo samo akcijski filmi, za mlade pa ni ničesar. Ker v Litiji nimamo bazena, potroši štiričlanska druiinica, ki se odpravi na kopanje v Zagorje, z vsem skupaj okoli 30 starih milijonov, kar je resnično veliko za eno kopanje. V Litiji manjka tudi športnih naprav, vse več mladine pa se vdaja alkoholu. 2. Potnica z gabrovškega avtobusa se pritožuje, ker se pogosto zgodi, da potujejo s starimi, odsluženimi vozili, medtem ko nove avtobuse uporabljajo za izlete v tujino. 3. Občani iz Šmartno sprašujejo, ali so dolžni od oktobra do junija plačevati kurilne stroške vsak mesec ali samo enkrat v sezoni Od odgovornih pričakujejo, da jim bodo povedali številko Uradnega lista, kjer to piše, ali navedli ustrezni občinski odlok. Uredništvo Jože Dernovšek Ob programsko-volilnih sejah osnovnih organizacij ZKS V teh dneh se bodo končale zadnje programske seje osnovnih organizacij ZKS. Na njih so člani ZK ocenili razmere v svojem okolju, pa tudi v družbi nasploh, zlasti pa so začrtali svoje bodoče naloge. Nekaj na novo izvoljenih sekretarjev smo povprašali za mnenje, katere so, po njihovi oceni, najvažnejše naloge, ki bi se jih morali lotiti v prihodnje. Darinka Ribič, Polšnik Naša osnovna organizacija ZKS ni številna, zato že vedenje vsakega posameznika vpliva na ugled celotne organizacije v krajevni skupnosti. Delovanje je usmerjeno predvsem v enotnost dela vseh društev, DPO in samoupravnih organov krajevne skupnosti, saj se zavedamo, da bomo le s skupnimi močmi lahko »vlekli voz razvoja« po sedaj začrtani poti. Vsi smo, več ali manj, vezani na isto cesto, ki nas povezuje z dolino, oskrbujemo se v isti trgovini — če omenim le najnujnejše za življenje — zato je enotnost nujna. Vsekakor pa se bomo zavzemali za razvoj kmetijstva v hribovitih predelih, kjer sta pridelovanje hrane in vzreja živine mnogo težja kot v dolini. Tako bo delo in življenje krajevne skupnosti tudi delo naše osnovne organizacije ZK. Olga Sinreih, Vzgojno-varstveni zavod Litija Nalogo sekretarja prevzemam z vso odgovornostjo in zelo deljenimi občutki. Eden izmed njih je v tem, da se pogosto sprašujem, ali je danes sploh možno doseči neki uspeh, ki pa ni nikoli odvisen od posameznika, ampak od skupnih naporov. Pri delu naše osnovne organizacije bomo vso skrb namenili prizadevanjem, da bi predšolska vzgoja v prihodnje ne izgubila tiste družbene vrednosti, ki si jo zagotovo zasluži, saj se v njej oblikujejo temelji mlade osebnosti. Zato bomo pozorno sledili že zamišljenim spremembam organiziranja in financiranja SIS za OV ter delovali v dobro vseh predšolskih otrok. Mislim, da nikomur ne bi smelo biti vseeno, če bi se vrnili na stari tir, da bi morali malčki ostajati doma, prepuščeni samim sebi, pa čeprav tako radi poudarjamo: »To so naši otroci — naša prihodnost!« Stane Črne, Predilnica Litija Politika ZK v litijski Predilnici je jasno opredeljena — zadovoljstvo delavcev, ohranjanje kapitala podjetja in ustvarjanje dobička. S teh stališč nastopamo pred sindikatom in organom za upravljanje podjetja. Situacija nas sili, da se zelo hitro prilagajamo novim pogojem, kijih prinaša trg, in upamo, da tega ne delamo prepočasi. Nismo pa zadovoljni s situacijo izven podjetij, saj ni čutiti nobenih namenov prilagajanja novi situaciji. Prispevne stopnje se ves čas povečujejo, čeprav gospodarstvo postaja čedalje bolj siromašno. Kdo dela za koga in za kaj? Mirko Močilar, Dole Kot sekretar osnovne organizacije si bom prizadeval, da bi bila naša krajevna skupnost, kot največja in najmanj razvita, deležna večje pozornosti širše skupnosti. Zavzemali se bomo za dokončanje gradnje nove osnovne šole, ki jo gradimo sami, in za asfaltno povezavo z dolino. Skrbeli bomo za usklajen razvoj celotne krajevne skupnosti in za vsakega občana ne glede na to, ali je z Dol ali pa iz 20 km oddaljenega Strmca. Zelo pozorno bomo spremljali tudi dogajanje v Transportnih napravah Dole, saj samo tu naši krajani lahko dobijo službo v domačem kraju. Franci Kos, Kresnice Osnovna organizacija pri izvajanju začrtanih nalog, kijih v kraju ne manjka, dobro sodeluje s samoupravnimi organi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami krajevne skupnosti in za to si bomo prizadevali tudi v bodoče. Na seminarjih in študijskih sestankih bo potrebno izvesti usposabljanje članstva, saj bomo le z ustreznim znanjem in usposobljenostjo lahko šli v odkrit in demokratičen dialog z drugimi zvezami, ki se ustanavljajo v naši družbi. Spremljali bomo delo naše edine delovne organizacije SCT TOZD Industrija apna Kresnice. Organizirali smo sestanek z osnovno organizacijo tovarne, da bi skupno obravnavali ekološki in razvojni program podjetja. Oboji smo ocenili, da so takšna srečanja potrebna, saj le tako lahko sproti razrešujemo težave, ki nastajajo med tovarno in krajevno skupnostjo. Zato bomo s takšnim delom nadaljevali. Simona Petkovič, Zavod za izobraževanje in kulturo Člani osnovne organizacije v Zavodu za izobraževanje in kulturo si bomo prizadevali, da bomo po svojih najboljših močeh z vestnim izpolnjevanjem delovnih nalog in obveznosti kar najbolj pripomogli k učinkovitosti izvajanja različnih družbenih dejavnosti naše delovne organizacije. Trudili se bomo, da bomo pri izvajanju svojih delovnih nalog tudi kot člani zveze komunistov prispevali k upoštevanju različnosti, k uresničevanju čim-boljših medsebojnih odnosov in oblikovanju takšnega dialoga, ki bo temeljil na spoštovanju slehernega posameznika v našem ožjem in širšem okolju. Ivan Sotlar, Gabrovka Prenova zveze komunistov, od katere veliko pričakujemo tako člani kot ostali, je še naprej naša glavna naloga. Prenova pomeni tudi še bolj odpreti delo osnovne organizacije, še bolj prisluhniti željam in potrebam ljudi. Boleče vprašanje v naši krajevni skupnosti je neuspeh referenduma za krajevni samoprispevek. Očitno nismo znali poiskati pravega programa ali pa rezultati dosedanjih samoprispevkov niso dovolj prepričljivi, svoje pa je naredilo tudi nezadovoljstvo ljudi nad splošnimi razmerami v družbi. Kako usmerjati razvoj kraja brez teh sredstev oziromna s kakšnim programom ponovno stopiti pred krajane, pa je gotovo najpomembnejša konkretna naloga, s katero se bomo srečevali v Gabrovki. Tone Sveršina, Lesna industrija Litija Proizvodne delovne organizacije so vedno bolj obremenjene z družbeno sprejetimi dajatvami. Samoupravljanja praktično ni več, saj delavci odločajo le še o postranskih zadevah. V Lesni industriji Litija bo v prihodnjem obdobju poglavitna naloga vztrajati na začrtani razvojni poti. Treba bo posodobiti proizvodno tehnologijo in se kadrovsko okrepiti. Velika večina delavcev zaenkrat še podpira razvojne programe, toda bojim se, da bi, ob zameglitvi razvojnih ciljev in bistveno slabših rezulatih od planiranih, tudi dobra volja do podpore splahnela. Boris Žužek, Osnovna šola Franc Rozman Stane, Šmartno Med največje probleme, ki tarejo vzgojo in izobraževanje, zlasti pa osnovno šolo, uvrščam že zdavnaj zahtevano urejeno financiranje zagotovljenega programa, ki naj bi bil v vseh slovenskih občinah enak. Obenem bi si morali prizadevati, da bi obdržali sedanji standard, to pa pomeni, da bi določene dejavnosti, ki že na večini šol dobro potekajo, uvrstili v zagotovljeni program (šola v naravi, svetovalne službe). Strokovnjaki, ki so sestavljali sedanje učne načrte, bi morali razmisliti o razbremenitvi učencev, saj so sedanji programi preobsežni in prezahtevni. K več miru v zbornicah in k večji zavzetosti za učno-vzgojno delo pa bi prispevala tudi ustrezna rešitev osebnih dohodkov — ne le v okviru šolstva, ampak tudi v uskladitvi z gospodarstvom. B. V. Franci Kos Simona Petkovif Ivan Sotlar NOVICE V SLIKI IN BESEDI I* Zavod za izobraževanje in kulturo Litija — Matična knjižnica Litija sta v za- Osrednja občinska proslava ob 4. juliju — dnevu borca je bila letosv Kresnicah, družnem domu v Smartnem odprla izposojevališče knjig za odrasle in mladino. Slavnostni govornik je bil Gojko Vidovič. V Velikem vrhu nad Litijo so v letošnjih počitnicah odprli sodobno teniško Dan samoupravljalcev so v Litiji počastili s proslavo in podelitvijo priznanj. Na igrišče. Tako so na svoj račun prišli številni ljubitelji tega športa. fotografiji so letošnji dobitniki priznanj Na Pomladnem plesu so se v dvorani na Stavbah predstavile tudi plesalke plesne skupine Rondo iz Jevnice. Delavci litijske Komunale so po obronkih gozdov v okolici Litije razpostavili kovinske zabojnike. Bodo tako le očuvali naše gozdove in pokrajino? Da so bili spet na delu vandali, priča tale fotografija, posneta pred dnevi na dvorišču železniške postaje Litija. Takih posnetkov bi v Litiji lahko naredili še nekaj. Le koga motijo cvetlična korita? Litijani smo tudi ljubitelji živali. Ne verjamete? Oglejte si tole fotografijo / razstave malih živali. Ni prav prijazna tale mucika? (Foto: M. S.) Teden upokojencev občine Litija Zveza društev upokojencev občine Litija je tudi v letošnjem letu pripravila Teden upokojencev. Taje že tretji in bo od 25. septembra do vključno 30. septembra 1989 z nasled- njim programom: 25. septembra bo ob 16. uri tekmovanje koscev na travniku v Litiji, ob 17. uri pa tekmovanje grabljic na istem prostoru (pokrovitelj KZ Litija). Na tekmovanju bodo sodelovala vsa društva razen DU Dole. Istega dne bo ob 18. uri v avli skupščine odprtje razstave slikarskih del upokojencev in razstave ročnih del v prostorih DU Litija. Razstava bo na ogled do 28. septembra 1989 do 14. ure. 26. septembra 1989 bo ob 16. uri pričetek šahovskega dvoboja med šahisti DU Litija in DU Zagorje ob Savi. Ob 15.30 bo trimsko kolesarjenje na 20 km za moške in ženske ekipe, pokrovitelj je ZDU Litija, zbor bo pri DU Litija. 27. septembra 1989 bo ob 16. uri trimski pohod na 8 km, gostitelj je Lovska družina Litija, pokrovitelj pa ZDU. Pri lovski koči bo organizirano tovariško srečanje. Odhod bo izpred doma upokojencev Litija. 28. septembra 1989 bo balinarski turnir na športnem igrišču NK Apnar Kresnice v Kresnicah s pričetkom ob 16. uri. Pomerile se bodo štiri ekipe, med njimi tudi upokojenci DU Moravče. Pokrovitelj je Krajevna skupnost Kresnice. 29. septembra 1989 bo ob 17. uri ogled razstave slikarskih in ročnih del upokojencev občine Litija v večnamenskem objektu v Jevnici. 30. septembra 1989 bo ob 15. uri vlečenje vrvi na prostoru RSC v Jevnici. Sodelujejo štiri ekipe, pokrovi- telj je KS Ribče. Ob 16. uri bo zaključek Tedna upokojencev v dvorani zadružnega doma v Jevnici. Nastopil bo mešani pevski zbor DU Litija, ki letos praznuje 5. obletnico uspešnega delovanja. Za ta majhen jubilej je pevski zbor dobil uniforme, ki jih je prispeval kolektiv Predilnice Litija. Iskrena hvala! Nastopili bodo tudi mešani pevski zbor KUD Jevnica in ženski pevski zbor iz Kresnice, recitator iz DU Gabrovka, folklorna skupina in tamburaški ansambel iz Javorja. Pokroviteljica KS Jevnica, pa bo za zaključek pripravila tovariško srečanje. Veseli godci z Vač bodo z domačimi vižami poskrbeli za prijetno razpoloženje. Ob tej priložnosti izrekamo zahvalo za izdatno finančno pomoč: SCT Ljubljana, Albini in Milošu Solomun iz Grosupljega, Diskoteki Slovenija iz Ribč, Lesni industriji Litija in Milanu in Vesni Šarbek iz Jevnice. Letošnji teden upokojencev bo zelo živahen in množičen, zato je prav, da s takim delom nadaljujemo. Pričakujemo, da se bo iger in zaključka udeležilo preko 600 upokojencev in upokojenk. Zato ne bo odveč, da povabimo k sodelovanju tudi druge občane. Pridite, ne bo vam žal, prijetno se boste počutili, morda pa tudi našli prijatelja ali prijateljico iz časov, ko ste še gradili boljši jutri. Vabljeni! Predsedstvo ZDU občine Litija Plaketa »25. maj« za CIDM Litija PRAVNIŠKI KOTIČEK V poletni številki glasila smo se seznanili z Zakonom o temeljih lastninsko pravnih razmerij, ki pa bo vsak čas, kot kaže, spremenjen. Danes pa bi na kratko preleteli Zakon o dedovanju (ZD) ter pojasnili nekaj pravnih pojmov, ki jih v tej zvezi največkrat srečamo. Po smrti fizične osebe, ki je imela določeno premoženje, nastopi dedovanje. Če je zapustnik napravil oporoko, dedujejo osebe, ki jih je zapustnik navedel v oporoki. Če pa je zapustnik umrl brez oporoke, nastopi dedovanje na podlagi zakona. ZD tako določa krog zakonitih dedičev, ki dedujejo po zapustniku. To so njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelji in njegovi sorodniki, bratje in sestre ter njihovi potomci, njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Vse naštete osebe dedujejo po dednih redih, in sicer tako, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. V primeru, daje zapustnik napravil oporoko ter s poslednjo voljo v njej določil osebe, ki naj dedujejo po njem, pa ne sme v njej prezreti nujnih dedičev; to so njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Nujni delež znaša 1/2 oz. 1/3 tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Oporočitelj pa lahko tudi razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, s čimer dedič izgubi dedne pravice v obsegu razdedinjenja. Pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi razdedinjeni umrl pred zapustnikom. Prav tako pa lahko oporočitelj v oporoki določi volilojemnika. To je oseba, kateri zapušča kakšno stvar ali pravico ali nalaga dediču ali komu drugemu, ki iz tistega, kar mu zapušča, da kakšno stvar določeni osebi (volilojemniku), ji kaj izplača, jo vzdržuje, odpusti kakšen dolg ipd. Torej s tem razpolaganjem se praviloma ne določa dedič. To razpolaganje je volilo. Seveda lahko napravi oporoko vsak, kije sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti ter ni bil z grožnjo ali silo prisiljen, da jo je napravil oz. da jo napravi zaradi zvijače ali v zmoti. Oporoka je lahko lastnoročna/oporočitelj oporoko sam napiše in podpiše/, pisna pred pričami/oporoko sestavi kdo drug, oporočitelj pa jo podpiše v navzočnosti dveh prič, ki ne smejo biti v sorodu z oporoči-teljem do 3. kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja/, sodna/sestavi jo sodnik pristojnega sodišča/. Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, ali pričam in njihovim sorodnikom. Po smrti fizične osebe se tako uvede zapuščinski postopek. Če po podatkih iz smrtovnice izhaja, da zapustnik ni zapustil premoženja, odloči zapuščinsko sodišče, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Tako ravna sodišče tudi, če je zapustnik zapustil samo premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Po opravljeni in končni zapuščinski obravnavi se izda sklep o dedovanju. Zoper tak sklep pa ni možna pritožba, če poteče rok, kije določen za pritožbo, in se dedič, ki ni zadovoljen s sklepom, ne pritoži. Tisti trenutek, ko preteče rok, določen za pritožbo, postane tako sklep o dedovanju pravnomočen. V naslednji številki se bomo seznanili s pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja ter pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Jolanda Konjar Že v prejšnji številki smo pisali o plaketi »25. maj«, ki jo je za uspešno delo prejel Center interesnih dejavnosti mladih Litija. Enajst članov CIDM Litija jo je na slavnostni seji konference ZSMJ v Beogradu prevzelo 25. maja. Tokrat pa še posnetek tega laskavega priznanja za litijske interesnike. Rudi Bregar Novi vodja litijskih interesnikov Center interesnih dejavnosti vseskozi doživlja kadrovske spremembe. V zadnjem času se jim je pridružilo precej učencev sedmih in osmih razredov osnovne šole, pa tudi v vodstvu je vedno kdo nov. CIDM odslej vodi Marko Volk, nadomešča ga Vojko Majcen, za shranjevanje in zbiranje dokumentacijskega gradiva skrbi Nada Čurič, finančno poslovanje vodi Rudi Bregar, Miran Medvešek še skrbi, da je vedno dovolj telesne kulture, za področje klasične kulture skrbi Boštjan Laba, informiranje in založništvo je v rokah Marjete Plaznik, gibanje je po vrnitvi iz JLA ponovno vzel v roke Uroš Uštar, v vodstvu pa sta še Dani Rožun in Simona Povše. Rudi Bregar sekcije, vendar nam njihovo mnenje ni znano. Dejstvo pa je, da jama še sedaj ni jevna skup nost primskovo zaščitena. Tako je dostopna tudi nepridipravom, ki lahko in so tudi že naredili _ nekaj škode s tem, da so uničili, kar je narava ustvarjala tisočletja. Odkrili podzemsko jamo Miha Ovnik krajevna skupnost šmartno Pri razširitvi ceste na Gradišče (Primskovo) so delavci SCT-ja na klancu Kremenjak odkrili podzemeljsko jamo. Vhod v jamo je na pobočju tik zraven ceste. Vhod v prvi del jame je dolg okoli 8 metrov, širok 1,5 in na koncu visok preko 3,5 metra. V ta del, ki ima po stenah lepe kapniške tvore (na sliki) inje v začetku precej strm, je mogoče priti »pokonci« in brez opreme. Za drugi del jame, kije še bogatejša s stensko sigo, pa je potrebna vrv. Vhod v ta del je dolg oz. globok približno 6 metrov in se navpično spusti ob sigasti skupini, sestavljeni iz ovalnih krogel, dolgi 2 metra (na sliki). Ta drugi del jame je precej večji od prvega, saj je dolg kakih 7 metrov, širok 5 in visok preko 8 metrov. V tej »dvorani« je veliko kapniških zaves, nekatere med njimi so tudi prosojne. Po stenah so različne kapniške tvorbe, najde pa se tudi 1,2 metra dolg kapniški steber. Na dnu jame je na enem koncu precej kamenja, ki seje vsulo ob miniranju (ko so širili cesto), drugi del dna pa se nadaljuje v zelo ozkem (neprehodnem), a precej dolgem rovu, ki je do polovice zalit s kristalno čisto vodo. Jama na splošno ni velika, kljub temu pa premore skoraj vse kapniške oblike, ki jih srečamo v kraškem podzemlju. Ogledali so si jo že člani jamarske Seznam cenilcev škode po divjadi na področju lovske družine Šmartno pri Litiji, ki zajema območja krajevnih skupnosti: Šmartno pri Litiji, Kostrevnica, Primskovo, Vintarjevec in Štangarske Poljane. Cenilci škode po divjadi so razporejeni po lovskih revirjih, in sicer: 1. L. r. GOZD-REKA Lindič Slavko, Šmartno pri Litiji, Zavrstnik n.h. 2. L'r. JASTREBNIK—ŠČIT Bučar Feliks, Šmartno pri Litiji, Zavrstnik, 53 3. L. r. GRMAČE Strmec Janez, Šmartno pri Litiji, Šmartno 130 4. L. r. VINTARJEVEC Namestnik Dane, Litija, Prvomajska 3 (tel. 881-392) 5. L. r. LESKOVCA—SOBRAČE Smrekar Gregor, Šentvid pri Stični, Sobrače 10 6. Nograšek Janez, Šmartno pri Litiji, Ustje 16 (tel. 882-904) 7. L. r. RIHARJEVEC DOBOVEC Bostjančič Jože, Šmartno pri Litiji, Šmartno 52 8. L. r. BERNADOVEC-JEŠČE Dercnčin Rudolf, Šmartno pri Litiji, Ustje 28 (tel. 881-303) 9. L. r. LIBERKA-REKA Hauptman Boris, Litija, Sitarjevška 31 (tel. 881-473) 10. SLATINA-JELSA L. r. Hauptman Alojz, Šmartno pri Litiji, Gradiške Laze 21 krajevna skupnost kresnice obogatili so našo dejavnost Kresniška noč Sekcija NK Apnar pri Športnem društvu Apnar Kresnice je v soboto, 2. septembra 1989, organizirala družabno prireditev, ki smo jo poimenovali Kresniška noč. Program prireditve je bil zelo obsežen in pester, saj so v športnem delu poleg tekem članov med NK Apnarjem in NK Olim-pijo in mladincev NK Apnarja in NK Domžal program popestrile mažoretke iz Ljubljane in plesna skupina Rondo iz Jevnice. V glasbeno-zabavnem delu večera in noči pa so se izmenjavali ansambel Henček, duet Moulin ro-uge in gost večera Jani Kovačič. Med premori smo poleg zabavnih iger, kot so napihovanje balonov, oponašanje pevcev in podobno, izbirali tudi miss kresniške noči. Naslov si je priborila Nataša Zaje iz Ribč. Edino vreme, ki organizatorju ni bilo naklonjeno, saj je pričelo deževati že ob samem začetku prireditve, je onemogočilo vstop večjemu številu obiskovalcev, saj so kapacitete dvorane v športnem domu, kamor seje prireditev zaradi dežja selila, pač omejene. Kljub dežju je prireditev uspela in zabavni program je trajal do jutranjih ur. Upamo, da so se obiskovalci Kresniške noči dobro zabavali in seje bodo udeležili tudi prihodnje leto. Denar od prireditev bomo uporabili za dograditev klubske sobe v športnem domu in s tem omogočili boljše pogoje delovanja NK Apnar. Vsem, ki ste vložili veliko časa in truda, daje prireditev uspela, se organizator iskreno zahvaljuje, tako tistim, ki ste pomagali pri zbiranju dobitkov za srečelov, pripravi prireditvenega prostora, kot strežnemu osebju, prodajalkam vstopnic in srečk, redarjem, posebno pa vsem, ki so poskrbeli za propagando prireditev. Za sodelovanje jih vabi tudi v bodoče. Franc Kos Že nekaj let izvajamo v osnovni šoli poleg športnih dni tudi naravoslovne in kulturne dneve ter družbeno potrebno delo. Če hočemo te dejavnosti dobro pripraviti, potem so nam zunanji sodelavci, med njimi tudi starši, v veliko pomoč. Le-ti nam večkrat pomagajo še pri organizaciji proslav, zdravstveni vzgoji, prometi vzgoji ter vodenju krožkov. Vse delo opravljajo brezplačno, zato čutimo dolžnost, da se jim v imenu šmarske šole in njenih podružnic vsaj javno zahvalimo, obenem pa upamo, da nam bodo pomagali tudi vnaprej. Iskreno se zahvaljujemo Justini Berčon, Mileni Dremelj in Jožetu Zupančiču z Javorja, Frančiški Primožič, Slavki Selan in Mariji Vidgaj s Primskovega, Francertu Cernetu in Martinu Juhantu iz Štangarskih Poljan, Jožetu Sinigoju iz šmarske Us-njarne, Dragu Omerzi s sodelavci iz litijskega obrata Gozdnega gospodarstva, Moniki Smuk,dr. Mariji Sikošek in Zdravstvenemu domu Litija, gasilcema Marku Stefancu in Marjanu Verbajsu, Zvezi kulturnih organizacij in Matični knjižnici Litija, vsem športnim organizacijam in klubom ter vsem delovnim organizacijam v Gabrovki, Litiji in Šmartnem, ki smo jih obiskali, hvala pa tudi litijskim miličnikom za pomoč pri opravljanju kolesarskih izpitov. Nadalje bi se radi zahvalili še prof. dr. Stanku Buserju z Geološkega zavoda Slovenije za pomoč pri ustanovitvi geološkega krožka, Milanu Povšetu iz Cero-vice, Groznikovim v Črnem potoku in družini Kokovica v Za-vrstniku ter Vidi Berčon, Lojzki Groznik in Mili Gradišek iz Smartnega. Opravičujemo se, če smo koga pozabili, vendar smo prepričani, da nam tega ne bo zameril in nam bo tudi naprej pomagal. Omeniti pa moram še tri obrtnike, ki so nam nakazali denarno pomoč. To so Restovič iz Litije, Brane Zaje iz Črnega pptoka in Amalija Skrabanja iz Smartna. Tudi njim velja iskrena zahvala. Boris Žužek II KRAJEVNIH SKUPNOSTI mse ks velika kostrevnica Opravljali smo kolesarski izpit V juniju — pred začetkom težko pričakovanih počitnic — je 60 šolarjev nižje stopnje iz Smartna in Velike Kostrevnice opravljalo kolesarski izpit. Večina gaje tudi naredila, vendar to še ni zagotovilo, da bodo vsi posamezniki v prometu tudi vedno pravilno ravnali. Zato bodimo na najmlajše udeležence v prometu — kolesarje — pozorni in jim pomagajmo, da se bodo na cesti čimprej znašli. Predvsem pa jim zaželimo srečno in varno vožnjo. Jožica Žurga krajevna skupnost ribče Prenovljen gasilski dom v Ribčah Člani prometnega krožka iz Velike Kostrevnice gremo v Šmartno, kjer bomo opravljali kolesarski izpit • m H mm- ii Pred časom sem v našem časopisu že napisala nekaj besed o našem gasilskem domu, več podatkov pa vam bom nanizala v naslednjem sestavku. GD Ribče je bilo ustanovljeno pred več kot 60 leti inje po nekajletnem premoru lani spet zaživelo. Za začetek smo, kot se za današnji čas sposodi, pričeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v naši in bližnjih KS: Hotiču, Kresnicah, Jevnici in Senožetih. Denarja seje nabralo za 1 staro milijardo. Razen tega so krajani, ki imajo gozd, darovali les za streho in opaž. Izkazale so se tudi posamezne DO: SCT Industrija apna Kresnice nam je' podarila apno in pesek za zidavo, položitev asfaltne prevleke pred GD je financiralo cestno podjetje iz Litije, Jugobanka je darovala S starih milijonov, zavarovalnica 200 starih milijonov, gasilska zveza 140 SM ter diskoteka Slovenija 200 SM. V obnovo GD pa je bilo vloženega tudi veliko prostovoljnega dela, saj so krajani naredili skupno 1500 delovnih ur. Največ truda so vložili člani GD, prav posebej pa je treba omeniti Jožeta Smrekarja kot vodjo gradbenega odbora, saj je največ ur opravil on kljub službi m delu na kmetiji. Hkrati z delom pa je mladinska desetina pod vodstvom svojih mentorjev pridno vodila gasilske veščine, kar so tudi dokazali na gasilskem tekmovanju v Litiji 27. 5. 1989. Mladinke so zasedle odlično prvo mesto, mladinci pa so se prav tako izkazali s petim mestom. Za konec naj še napišem, daje bilo pestro tudi na gasilski veselici s sreče-lovom, ki je bila 25. 6. 1989 v Ribčah. Angelca Kovic Tovariš miličnik in tovarišica Darinka, mentorica prometnega krožka v Šmartnem, opozarjata šolarje na najpogostejše napake, ki sta jih opazila pri njihovi vožnji s kolesom Krajevni praznik Ribče V mesecu avgustu smo počastili krajevni praznik s krajšim sporedom naših mladih krajanov, ki s položili tudi lovorov venec pri spomeniku. PKS Ribče je podal poročilo o delu te krajevne skupnosti in opozoril, da ni zadovoljen s samim delom in s prostovoljnimi urami. Pravi, da ni bilo dovolj storjenega. Jaz pa mislim, da so gasilske ure tudi ure krajevne skupnosti. Če pogledamo situacijo, v kakršni smo, vemo, da si mora vsak pomagati sam kakor veinzna- Angelca Kovic k * ŠE POMNITE, TOVARIŠI? Partizani smo jeseni 1942 oblegali ponoviški grad Bila je jesen, listje je rumenelo in odpadalo. Zasavski bataljon s komandantom Francem Poglajnom je tistega dne in noči taboril na planjavi v gozdovih Tlačnice pri Limbarski gori. Znočilo seje, večerjo smo pojedli že v mraku. Poglajen je rekel: »Zbor! Prostovoljci izstopite!« Ko nas je bilo dovolj, smo se postavili v dve vrsti. Nato je povedal, da gremo v akcijo proti Ponovičam. Vodja skupine je bil moj sosed, sedaj že pokojni Ivan Beja-Bela. Ustavili smo se v Ržišah pred Ponovičami. Tam smo dobili vodiča Franca Požarška, kasnejšega partizana. Pred Ponovičami smo se razporedili. »Ti, Milan, in Bojan Ribič sta oba dolga. Vidva gresta pod grad. Poiščita telefonsko napeljavo in prerežita žici!« je razporedil Beja. In sva šla. Ko sva našla drog, seje Bojan povzpel name in skoraj je bil vzporedno z drogom. Dvakrat so zapele škarje in žici sta bili na tleh. Nato sva se vrnila h gradu, kjer so bili drugi. Upravnik Hvastja, Korošec, je prestrašen vrtel telefon. Ker se ni nihče oglasil, je začel vpiti skozi okno in klicati pomoč iz Litije. Naši so poskušali vlomiti grajska vrata, ki pa niso popustila. Upravnik je pričel streljati na nas s podstrešja. Seveda smo pričeli streljati tudi mi skozi okna pri vhodu. Po glavni poti seje primajalo nekaj vinjenih delavcev (najbrž je bila sobota), ki so jih partizani ustavili, med njimi je bil tudi gluhonem, ki je kar rinil naprej. Koje dobil par zaušnic, se je šele ustavil. Požaršek je menda takrat natve-zil, da je v bližini grajskega vodnjaka zakopanih 30 pušk. Iskali smo jih, vendar jih nismo našli. Mislim, da je bila to le njegova poteza, da nas je spravil v Ponoviče. To je bil prvi napad na ponoviški grad. Drugi je bil aprila 1943 1. To je bil napad bataljona na gestapovske raztr-gance. Potem je bilo še nekaj akcij na svinje v hlevih. 6. julija so s paše odgnali tudi 30 kosov živine in verjetno še kaj. ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ * * * ★ ★ ★ * Kulturni dnevi v središču Slovenije 1989 V središču SR Slovenije letos organiziramo, že pete po vrsti, kulturne dni, ki sodijo v okvir uresničevanja projekta Vače 81. Začenjamo jih v nedeljo, 17. 9., z otvoritvijo razstave in prvo prireditvijo na Vačah ob srednjeveškem vodnjaku. Gostuje Folklorna skupina Javorje z bogatim programom plesov in pesmi. Srečanje malih vokalnih skupin iz Slovenije bo naslednjo nedeljo, 23. 9., ob 16. uri na Bogenšperku. V dvorani v Smartnem bo v nedeljo, 1. 10., ob 16. uri gostovala dramska skupina Loški oder iz Škofje Loke s komedijo Hrup za odrom. Že tradicionalno jo pred leti odkupili in jo pospešeno obnavljamo. Lesnina je, kor generalni sponzor projekta, že opremila kmečko sobo, opremo za arheološko zbirko pa je po naročilu izdelalo Mizarstvo Litija. Preostali dve sobi — ena bo namenjena geološki zbirki, saj bo tod potekala slovenska geološka pot, druga pa predstaviti na Vačah rojenih pomembnih Slovencev, bosta opremljeni prihodnje leto. Podpisnikom dogovora o sofinanciranju projekta (Geodetski zavod SRS, SlovenijalesJUV, tozd Usnjarna Šmartno, Kovina Šmartno, tiskarna Sloveniji p •* mi «* Kiparji so marljivo oblikovati les, nastala so lepa dela (Joto: GO) srečanje s pisatelji kmetiških povesti bo letos na Primskovem, in sicer v osnovni šoli v nedeljo, 8.10., ob 11. uri. Kulturne dni bomo zaključili na Vačah v nedeljo, 15.10., ob 16. uri ssrečanjem ljubiteljskih skupin občine Litija. Že v soboto, 2. 9., so se na Slivni zbrali kiparji samorastniki na letošnjem drugem srečanju, ki smo ga organizirali v skrčenem obsegu. Sodelovali so: Drago Košir iz Jclovca pri Sodražici, Milan Kristan iz Ljubljane in Milan Lovše iz Litije. Izdelali so vsak po eno veliko skulpturo v hrastu, ki bodo postavljene v alejo ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh ob cesti z Vač na Klenik. Ker smo ob tej cesti obnovili več sto let staro sušilnico lanu, je Drago Košir posebej v ta namen obdelal terico lanu, ki bo postavljena ob sušilnici. Sušilnico so obnovili prizadevni krajani Klenika pod vodstvom Viktorja Garantinija. To je za obiskovalce nova atrakcija in predstavitev pomembne vrednote naše bogate kulturne dediščine. Predelava lanu je bila namreč na Vačah značilna obrt- ' na dejavnost v prejšnjih stoletjih. V soboto, 9.9., so se zbrali na 3. srečanju sli-! karji —samorastniki, ki del svoje ustvarjalnosti poklonijo projektu Vače 81. Tako bo letos zbranih že okoli 30 slik, ki predstavljajo značilnosti tega območja. V času kulturnih dni bo v dvorani na Vačah odprta razstava kiparja prof. Petra K u kovice iz Kranja in celotna bera letošnjega srečanja slikarjev. Sedmi mladinski arheološki raziskovalni teden bo pod vodstvom Davorina Vuge potekal od 2. do 7. oktobra. Vse dosedanje najdbe bodo dobile prostor v vitrinah ene od sob rojstne hiše Matevža Ravnikarja in Antona Lajovica, ki smo ja) seje letos pridružil še Titan iz Kamnika, ki bo prispeval odlitke Bojevnika z Vač. Ob srečanju predsednikov skupščin občin dne 14.9. je bila svečano odkrita spominska plošča z napisom Živimo in gospodarimo na svoji zemlji. Peter Svetik 2 VEZA KULTURNIK ORGANIZACIJ SLOVENIJE PODELJUJE StEL Deseto tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov Zveza kulturnih organizacij Slovenije je z Združenjem pihalnih orkestrov Slovenije pripravila tekmovanje pihalnih orkestrov druge težavnostne stopnje. Namen tekmovanja je spodbuditi dejavnost slovenskih pihalnih orkestrov, jo programsko obogatiti in popestriti dosežke pihalnih orkestrov, predstaviti javnosti ter omogočiti njihovo primerjavo in vrednotenje. Tekmovanje je bilo organizirano v Postojni, Radečah, Mengšu in Krškem od 27. maja do 4. junija. Naš orkester je bil razporejen v skupino orkestrov, ki so tekmovali 28. maja v Radečah. Tam so nastopali še pihalni orkestri iz Radeč, Ptuja, Cerknice in Mute. Na vseh tekmova- Kaj bo z abonmajem v prihajajoči sezoni? September je mesec, ko se odpirajo vrata kulturnih ustanov. Tako tudi mi razmišljamo, kaj bo z abonmajem pri nas v tej sezoni. Zaenkrat se še ne moremo opredeliti za ali proti, in to iz dveh razlogov: lanski obisk predstav ni bil vzpodbuden, poprečna zasedenost dvorane z abonenti je bila komaj polovična, pa tudi priložnostni obiskovalci so bili redki. Stroški abonmaja so bili precejšnji; le 33% so prispevali abonenti in obiskovalci, 67% pa je pokrila OKS. Skrbijo pa nas tudi letošnje cene gostovanj, ki jih zaenkrat še ne poznamo, bodo pa bistveno večje od lanskih. Prispevek družbenih sredstev, ki jih daje OKS za abonma, bi lahko opravičili le, če bi bila dvorana polna. Vpis abonmaja bo letos sicer potekal tako kot prejšnja leta: ob koncu septembra in začetku oktobra vsak dan razen sobote v Matični knjižnici Litija, od 11. do 18. ure, ob torkih pa od 8. do 14. ure. Vse informacije v zvezi z. abonmajem lahko dobite po te. 881 -102 ali 881-617. V okviru abonmaja bi si abonenti lahko ogledali pet predstav slovenskih gledališč. Razmišljamo tudi o možnosti, da bi si tri predstave ogledali v domači dvorani, dve atraktivnejši pa bi si ogledali v matični hiši. Seveda pa bi prispevek za prevoz abonenti morali poravnati posebej. Vse pa bo odvisno od vašega odziva, kajti za manj kot 270 prijavljenih bomo prisiljeni abonma odpovedati. njih je bila prisotna komisija, ki je ocenjevala izvajanje skladb in korakanje. Komisijo so sestavljali znani slovenski dirigenti in skladatelji Bojan Adamič, Jože Hriberšek, Ervin Hartman in Ivan Marin. Tekmovanje je obsegalo: uvodno skladbo za uigravanje, obvezno skladbo POBEG Bojana Adamiča in skladbo po lastni izbiri. Naš orkester si je glede svojih instrumentalnih možnosti in strokovne sposobnosti izbral za uvodno skladbo MENUET FROM BERENICE, za skladbo po lastni izbiri CEASER AND CLEOPATRA. Ti skladbi ste občani že poslušali na koncertih. Sodeč po navdušenju, sta vam bili zelo všeč. Tekmovanje je potekalo tako, da je orkester najprej izvajal vse tri skladbe v dvorani pred navedeno komisijo, nato pa še v korakanju po ulicah Radeč do razglasitvenega prostora tekmovanja. Srebrna plaketa za koncertni program in najboljša ocena ZGLEDNO za korakanje je za naš orkester lepo priznanje, ki nam pove, da spadamo v sam vrh pihalnih orkestrov druge težavnostne stopnje v Sloveniji. Vedno boljša kvaliteta orkestra se kaže tudi na koncertih, ki jih izvajamo na območju občine Litija. Koncerti so tudi vedno bolje obiskani. Letošnje leto orkester praznuje 90-letnico, ki jo je počastil že uspeh na tekmovanju, decembra pa bo slavnostni koncert. Vedno večji dvig kvalitete orkestra je odvisen predvsem od kvalitetnih inštrumentov, ki jih bomo tudi letos dopolnili. Tako naj bi vsaka delovna organizacija na območju občine Litija prispevala sredstva po svojih možnostih. Akcija bo potekala pod geslom »VSAKA DELOVNA ORGANIZACIJA EN INŠTRUMENT« V letošnjem letu bomo tudi podpisali samoupravni sporazum s Predilnico Litija o pokroviteljstvu. Zvonimir BRIC I I Razstava zgodovinske opreme gasilskih ustanovnih listin in druge dokumentacije gasilskih društev občine Litija Prvegajulijaje bilo v Metliki praznovanje ob 120-letnici delovanja gasilstva na Slovenskem in 20-letnici gasilskega muzeja Slovenije. Tega dne je tudi Gasilsko društvo v Hotiču praznovalo 60-letnico delovanja. Ob tej priliki je gasilska zveza občine Litija organizirala razstavo ustanovnih listin, opreme in orodja ter druge dokumentacije, ki jo še hranijo gasilska društva v naši občini. Pobuda za urejanje tega segmenta gasilske dejavnosti je prišla od gasilske zveze, prisotna pa je bila tudi na zadnji seji skupščine občinske kulturne skupnosti, ker gre za pomembno kulturno dediščino. Pomembno je tudi zato, ker je vsak začetek in razvoj družbeno koristne dejavnosti vreden le toliko, kolikor je tudi kulturen. Priprave so tekle že nekaj mesecev prej z obiski gasilskih društev. Zanimivo je, da ima občina več gasilskih društev (20) kot pa v krajevnih skupnosti (18). Obiskanih je bilo 19 društev z namenom, da se vsaj približno ugotovi stanje ustanovne do- kumentacije in stare opreme ter orodij. Dokaj dinamičen razvoj v zadnjih letih seje odražal v gradnji in prenavljanju gasilskih domov ter nabavi nove opreme. Često so zaradi tega trpeli stari arhivi in orodja. Zato gre razumeti, da posamezni odgovorni ljudje v društvih kljub pripravljenosti niso mogli postreči s primernim gradivom. Narejen popis je zato deloma pomanjkljiv in ga bo potrebno na osnovi natančnejših navodil in z več časa ponoviti. Prvi namen je bil dosežen, namreč, v bodoče bodo društva na ta del svojega dela bolj pozorna. Od 19 vabljenih društev se jih je razstave udeležilo 16. To je zelo lepa udeležba, ki pa bi bila morda še boljša, če se ne bi že pričel dopustniški čas. Zbranih je bilo preko 80 razstavnih eksponatov: zapisniki ustanovnih občnih zborov, fotografije, priznanja, zahvale, prapori, uniforme, čelade, trobente, sablja, bakle, sirene, ročne brizgalne na vozovih, motorne briz-galne na vozovih ali prenosne, idr. Starost društev lahko razdelimo nekako v tri generacije. Prva in najstarejša sodi še globoko v Avstro-Ogrsko državo. To so Šmartno pri Litiji kot najstarejše v občini iz leta 1885, nato pa Lititja iz leta 1888, kije imela tudi prvo gasilsko godbo na Slovenskem, in pa Vače iz leta 1903, ustanovljeno po velikem požaru. Druga generacija društev je bila ustanovljena med obema vojnama: Ribče Levstikov pohod bo tudi letos Lanskega množičnega pohoda po Levstikovi poti seje udeležilo preko 3000 udeležencev iz vse Slovenije, zato so se organizatorji letos na pohod začeli pripravljati prej kot običajno, saj tudi letos pričakujejo precejšnjo udeležbo in le dež ali sneg bi množičnost nekoliko okrnila. Za avgust napovedanega kolesarjenja od Litije do Čateža pa ni bilo, ker so bile zahteve za izdajo dovoljenja za izvedbo prireditve vendarle povezane s prevelikimi finančnimi stroški, ki pa jih Projekt Levstikova pot z lastnim denarjem in pri-javnino ne bi zmogel. Tudi tek je bil dolgo vprašljiv, vendar so kasneje vendarle dobili vsa dovoljenja. Množični pohod bo letos tretjič zapored. Ze pred letošnjimi počitnicami so »predelali« lanske izkušnje, da se nekatere napake zaradi številčne udeležbe letos ne bi pojavljale. Tudi letos bo start pohoda med 7. in 9. uro pri železniški postaji v Litiji in tudi cilj bo odprt do 16. ure. Pot so po lanskem pohodu še temeljiteje označili. Pohod bo letos prav na Martinovo, v soboto, 11. novembra, zato razmišljajo, da bi v Šmartnem pripravili sejem z martinovanjem, nekaj programa pa bi kasneje prenesli še na cilj na Čatež. Sicer pa nasploh upajo, da jim bo letos uspelo dodati nove vsebine. Med potjo bodo udeležencem pohoda poskušali pokazati nekatere stare ljudske običaje in navade, pripraviti več kot lani tudi domačih potic in druge hrane ter seveda kulturno-umetniškega programa ob poti. Takoj po lanskem pohodu so sodelovanje ponudili tudi v kulturno-umetniškem društvu Fran Levstik iz Gabrovke, pa tudi na cilju bo nekoliko manj gneče, vsaj glede avtobusnih prevozov. Tudi letos bodo vozili avtobusi nazaj v Litijo in naprej na Veliko Loko. Nekoliko prej kot lani, saj bodo začeli voziti že ob 13. uri. Vozovnice boste lahko kupili le na startnem mestu v Litiji, vozili pa bodo neprekinjeno, dokler pohodnikov ne bo zmanjkalo. Tudi letos bosta v Litijo pripeljala dva posebna vlaka iz Ljubljane in Zidanega Popust pri prodaji Projekt Levstikova pot ima še vedno na zalogi precej tiskanega materiala. Vse izdaje dobite za 20 odstotkov ceneje, če jih naročite na njihov naslov. Tako boste dobili knjigo Frana Levstika: Popotovanje od Litije do Čateža, brošuro z opisom poti, dnevnike za zbiranje spominskih žigov, spominske priponke, razglednice krajev ob poti in drugo. Rudi Bregar mosta, vsi ostali vlaki v konicah pa bodo okrepljeni z dodatnimi vagoni. Vsak udeleženec bo za uspešno prehojeno pot prejel spominsko priponko, vsi tisti, ki boste na pohodu že tretjič, pa ne pozabite doma dnevnikov z žigi, saj boste za trikratno udeležbo prejeli posebna spominska priznanja. Da ne bo gneče na startu v Litiji, naj se večje skupine prijavijo najmanj pet dni pred pohodom na naslov CIDM Projekt Levstikova pot, p. p. 32, 61270 Litija. Sporočite le število članov skupine, vse dodatne informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 881-269. Rudi Bregar Del razstavljenih eksponatov z gasilske razstave v Hotiču (Joto: M. ŠuSteršič) leta 1923, Kostrevnica leta 1924, Za-vrstnik leta 1925, Jablanica in Kresnice leta 1928, Hotič leta 1929, Dole leta 1931, Polšnik leta 1932, Javorje leta 1934 in Tihaboj leta 1938. Za tak razvoj med obema vojnama ima veliko zaslug delovanje gasilske Zupe v Litiji, kije nekakšna predhodnica današnje zveze. V zadnjo generacijo sodijo ustanovljena društva po vojni: Liberga leta 1953, Sobrače leta 1979 in Jevnica leta 1980. Vsa navedena društva so na razstavi sodelovala. Najbolj atraktivni del razstave so bile brizgalke, kijih tudi lahko razdelimo v tri generacije. Med ročnimi na vozovih je poleg zavrstniške, javorške in liberške najbolj učinkovala jabla-niška, za katero trdijo, da je stara preko 100 let inje narejena na kmečkem vozu. V drugo generacijo sodijo že motorke na vozovih, med katerimi je prava lepotica »rosenbauerica«, narejena v Linzu, ki jo ima šmarsko društvo iz leta 1927. Ostale so bile še iz Ribč, Zavrstnika in Hotiča. Zadnja generacija pred sodobnimi so tiste, narejene tik pred vojno ali takoj po njej (6), ki zaradi solidnega vzdrževanja še vedno delujejo. Razstava je dosegla določene pozitivne učinke. Poleg že spodbujene večje pozornosti v društvih za ta del skrbi, se ho le oblikoval, ne samo pri gasilcih, ampak tudi pri drugih, večji zgodovinski ponos. Sama obletnica društva v Hotiču ne bi zapustila takega vtisa, če bi bil ceremonial standarden. Ker je bil tak prikaz društev narejen prvič, se morda da opravičiti dejstvo, da niso bile prisotne vse ustanovne listine in da niso bile enotno urejene. To delo bi bilo smotrno ponoviti, ko se bo to uredilo v društvih in ko bodo sodelovala vsa društva. Naloga je bila dokaj zahtevna, vendar se z zanesljivimi ljudmi, kot so gasilci, da marsikaj narediti. Za gasilsko zvezo Litija: Peter Brunček Za zvezo kulturnih organizacij Litije: Pavel Smolej FRAN LEVSTIK POPOTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA Plesalke Rondoja državne prvakinje Plesna skupina RONDO iz Jevnice je v mladinski kategoriji plesalcev od 12 do 15 let osvojila 1. mesto na državnem prvenstvu v show danceu, kije bilo 24. junija letos na Bledu. Ana, Manja in Ksenija so zaplesale v koreografiji Nataše Lov-Še točko Like a praver na glasbo Madonne. Show dance je novejša, a dokaj široka plesna zvrst, katere namen je predvsem zabavati in razvedriti gledalca. Shovv dance skuša v obstoječe plesne tehnike, zlasti pa v jazz, ki tvori njegovo ogrodje, vdihniti lahkotnejše in bolj vedre gledališko plesne elemente, hkrati pa osvoboditi plesalca predpisane enoličnosti, obveznih likov in figur. Mimogrede, ta težnja se zadnja leta pojavlja in uspešno prodira tudi v tradicionalne forme drsanja na ledu; koreografije na ta način postajajo zanimivejše, bolj izvirne in bolj skladne z glasbeno kuliso plesne točke. Prav ta široka in svobodna izbira plesnih zvrsti, ki jih plesalci lahko uporabijo v svojem showu, je na letošnjem državnem prvenstvu postala kamen spotike številnih plesnih strokovnjakov. Ti se niso mogli zediniti, kako naj med seboj primerjajo in ocenjujejo denimo tako različne zvrsti, kot so npr. step in disco, ali pa jazz in charelstone. Poleg velike raznolikosti strokovnih pogledov pri sodnikih pa je udeležencem tekmovanja povzročala neprijetnosti zlasti slaba organizacija prireditve (neustrezen prostor, zamude, slab obisk), ki se na Bledu, kjer ni plesnega zaledja in tradicije, ni obnesla in se prav z ničemer ni vključila v turistično podobo kraja. Večino prvih mest, tako med posamezniki kakor v tekmovanju plesnih skupin, je osvojila Kazina iz Ljubljane, ki za mnoge naše klube predstavlja še vedno nedosegljivega konkurenta. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Lilija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavec, Marjan Suštaršič, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC, TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Par-mova 9, tel.: 881-102. Nenaroče-nih fotografij in rokopisov nc vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Za prijetna presenečenja, ob bok velikim klubom, kot so npr. še Urška, Rožanc in Velenje, pa so poskrbela tudi nekatera čisto amaterska društva, med njimi naj omenimo Mladost Beograd, Renome Trbovlje, Eksterm Komenda, Mak Kumanovo in seveda Rondo iz Jevnice. Naslov državnih prvakov je prav gotovo lepa vzpodbuda za nadaljnje uspešno delo ter garant dobrega organizacijskega in strokovnega dela v KUD Jevnica in odboru za plesno dejavnost pri ZKO Litija. Plesna skupina Rondo želi ob svoji skorajšnji 10-letnici delovanja na široko opreti vrata vsem, ki imate veselje do plesa, zabave, vesele družbe, potovanj in nastopanj na različnih prireditvah. Le malo športnikov iz naše občine je uspelo na državnem prvenstvu doseči dober rezultat, našim plesalkam je uspelo letos zmagati. Pridruži se nam, mogoče boš prihodnje leto tudi ti med njimi. Izbiraš lahko med naslednjimi zvrstmi plesov: — mala plesna šola (cicibani in pionirji nižjih razredov OŠ) —jazz balet in disco ples (pionirske, mladinske, članske skupine) — electric in break dance (namenjen zlasti fantom) — rock'n'roll (akrobatski ples v parih) — športni in družabni plesi (standardni, lat.-ameriški in disco plesi v parih) — aerobika (namenjena dekletom in ženam) — skupina za izvedbo modnih revij — manekenke, manekeni. BLED INTERNATIONAL 89' ledena dvorana mednarodni plesni turnir DIPLOMA ZA DOSEŽENO I, MESTO f>l«n» skupina ROMno ]eymc» ...........................'Like i prayer * V KATEGORIJI mladinci - do h čljnov vodja prireditve Nataša AMBROŽ vodja tekmovanja Vladimir gOKOLOV BLED, 23. in 24. junij 1989 Blaž, Ana in Manja, člani mladinske skupine Rondo na enem izmed svojih nastopov (joto: M. Šušteršič) IME IN PRIIMEK: ............................ rojen: .............................. razred: . naslov: ........................................ sodeloval bi pri naslednjih zvrsteh: .............. Datum: ............................. Podpis: Na Rtiču je bilo veselo Šolarji, ki imamo radi morje, smo tudi letošnje poletje naprosili starše, da smo lahko z vrstniki šli na letovanje učencev šol iz Litije, Smartnega in Gabrovke na Debeli rtič. 3. julija smo se v jokajočem vremenu z dežniki poslovili od staršev in Litije ter Se z vlakom odpravili na lov za soncem, ki smo ga ujeli že v Kopru. Kot vedno so nas tudi letos oskrbniki prijazno sprejeli in nam odredili kar celo počitniško hišo, ki seji učeno reče paviljon. Mnogim od nas je ta beseda delala težave, pa smo jo poenostavili kar v »bataljon«. Napolnili smo šest velikih sob s pogradi in se »zasidrali«. Zjutraj bi uradno morali vstajati že ob 7. uri, pa smo zaspanci izmoledovali še dragocenih 15 minut. Ko smo se po telovadbi zares prebudili, smo po umivanju planili na zajtrk. Sledilo je umivanje zob, pospravljanje postelj in iskanje brisač in kopalk, ki so se vsak dan sušile na drugem koncu vrvi. Na plaži smo se žogali, lovili, igrali karte, se sončili in senčili, v vodi pa plavali s pomočjo rekrea-tork ali kar brez, se škropili, zgubljali sandale in se potapljali. Med počitkom po kosilu smo pisali staršem in prijateljem, klepetali in se igrali. Po večerji smo lahko gledali nogometne tekme med ekipami paviljonov, košarkarsko tekmo med tovariši in učenci ali pa šli malce na sprehod s tovariši-co. Eden od večerov je bil taborniško obarvan s kresom na obali, enega sta popestrila dva odlična čarovnika, druge pa glasba, ob kateri smo se dodobra naplesali. Če pozabimo na manjše motnje, smo imeli kar lepo vreme. Proti koncu letovanja so nam morski tokovi prinesli zloglasne alge, da smo se lahko na lastne oči prepričali, da se zna tudi narava neusmiljeno maščevati. Vsega pa res ne moremo napisati, Rtič je treba doživeti! Skrbnikov pa le ne smemo pozabiti. To so bili: »šef« Boris, medicinska sestra Jelka, rekreatorki Irena in Simona ter tovarišice Andreja, dve Ireni, Katja, Lojzka, Nataša, Nevenka, Nina, Petra in Valči. Pozor, naštete so po abecedi! Lep jesenski pozdrav vsem, ki ste bili na Rtiču. Naslednje leto se spet vidimo! Irena Prašnikar, foto: K. K. Zadnji dan seje ena od enajstih skupin, obtežena z značkami in priznanji, takole dobre volje postavila pred objektiv. Dokaz, da je bilo naše življenje razgibano, (fotografije K. K.) Don Juan je igral za otroke Na humanitarni prireditvi, ki jo je sredi julija organiziral Center interesnih dejavnosti mladih Litija, je nastopila skupina Don Juan. Obisk je organizatorje presenetil, saj vsi, ki bi si prireditev želeli ogledati, niso mogli v dvorano. Morda je mnoge pritegnila napoved, da bo na prireditvi sodeloval tudi Ivan Kram-berger, dobrotnik iz Negove, vendar ga žal ni bilo. Organizator se vsem obiskovalcem opravičuje, ker ga ni bilo, čeprav je obljubil. Prireditev je v celoti uspela, izkupiček od prireditve pa so nakazali ljubljanski kliniki za nakup aparatur za zdravljenje otrok z rakom, akciji Nedeljskega dnevnika »Iskrica v žalostnih očeh« in največ seveda litijski osnovni šoli s prilagojenim učnim programom, da si bodo tudi z njihovo pomočjo nekoliko izboljšali materialne pogoje dela. Seveda pa organizatorji ne pozabijo izraziti zahvale tudi vsem tistim delovnim organizacijam in zasebnikom, ki so s svojimi izdelki pripomogli k uspešno izvedenemu srečelovu, daje bil izkupiček še večji. Rudi Bregar KINO LITIJA Spored filmov od 27. 9. do 31. 10. 1989 27., 28. 9. — Groza v ulici brestov (am. grozljivka) 29. 9. — BMX banditi (šolska predstava ob dnevu pionirjev) 30. 9., I. 10. — Obračun ob 3.15 (am. akcijski) 4., 5. 10. — Ko udari tekvando (hongkong. karate) 7., 8. 10. — Okrutna pravica (am. akcijski) II., 12. 10. — As asov (franc. pustolovski) 14., 15. 10. — Sartana prosi za smrt (am. vestem) 18., 19. 10. — Dva vraga iz Chicaga (am. akcijski) 21., 22. 10. — Velika zmešnjava v kitajski četrti (am. akcijski) 25., 26. 10. — Leteči seks (seks komedija) 28., 29. 10. — Lastnik smrti (am. kriminalka) Pričetek predstav ob sredah, sobotah in nedeljah je ob 17. uri, ob četrtkih pa ob 18.30. Vabljeni! I l ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ALOJZIJE ZIDAR iz Gabrovke se iskreno zahvalajujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo medicinski sestri Ivanki Simončič za požrtvovalno pomoč pri negi med njeno boleznijo, gospodu župniku za lepo opravljen obred, Stanetu Mikliču za govor in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta in dedka DANIJELA ZEWLA se za požrtvovalno pomoč in skrb iskreno zahvaljujemo vsemu osebju ZD Litija, posebno še dr. Sašiču in dr. Ptičarju, patronažni sestri Viki Rozina in voznikom reševalne postaje. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih na kakršenkoli način pomagali, organizaciji ZB Litija za darovano cvetje in poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Litija in Vojku Rožancu za občutene zvoke Tišine. Posebno hvaležni smo za cvetje in izraze sočustvovanja, ki so nam jih izrekli sorodniki, prijatelji, znanci in sosedje in ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Slavka, hči Olgi z družino, sin Mitja z družino in drugo sorodstvo V SPOMIN # " k 21. julija je minilo eno leto, ko smo izgubili ■ M* M* W nenadomestljivo ženo in mamo \ T IVANKO GRM iz Hudih Raven 1 Hvala vsem, ki seje spominjate in ji prinašate cvetje. V naših srcih boš vedno z nami! Žalujoči: mož Rudi, otroci Maks, Darko ter Rudi, Danica, Majda, Bri- gita in Vida z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka, brata in strica LADISLAVA MUZGA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali /. nami, darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi radnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinovi Lado, Miro, Oto in Martin z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, dedka, pradedka in strica ALOJZA SIMONČIČA upokojenega železničarja iz Gradca štev. 10 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebna zahvala tudi gosp. župniku za opravljen obred in pevskemu zboru za zapete žalostinke. Litija, dne 20. 6. 1989 ^ujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tete, sestrične MILKE KRAČAN iz Šmartna se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Za neizčrpno pomoč se posebno zahvaljujemo tov. Feletovi, dr. Ptičarju in sestri Majdi, ostalemu zdravniškemu osebju ter sestri Angelini iz Doma Tišje. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsi njeni 1 Ne poješ več, ne igraš več, težko te bo pozabiti, s harmoniko si pel, prijat'le okoli sebe vedno imel, za vedno od nas sedaj slovo si vzel ZAHVALA Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega MARTINA BORIŠKA iz Cerovice 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam stali ob strani in pomagali, darovali cvetje in izrekli sožalje. Hvala govornikoma Tonetu Zavrlu in Slavku Kosu za poslovilne besede, pevcem iz Kresnic za zapete žalostinke, sodelavcem DO TOZD Gradmetal in 1UV Šmartno, razredniku in sošolcem 8.c razreda OŠ Franc Rozman-Stane Šmartno ter župniku. Šc enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Majda, hči Ksenja, sin Boštjan, ata, mama, sestre Mili, Vida, Slavka, Mari in brat Lado z družinami J ZAHVALA Ob smrti nase drage mame, babice in prababice MARIJE BINDER z Brega pri Litiji se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma Tišje Šmartno pri Litiji za pomoč in nego pri njeni hudi bolezni, tov. Albinu Jesensku za poslovilne besede in g. dekanu za lepo opravljen obred. Vsem se enkrat hvala! , .... Žalujoči: vsi njeni Ljubil si zemljo, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA RENKA iz Male Kostrevnice se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, ki ste se poslovili od njega na domu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DO IUV Šmartno in Kovinarskemu obratu Gradmetala. Zahvala tudi ZD Litija, vsem zdravnikom, ki so mu nudili pomoč, še posebno dr. Renati Kopriva. Hvala skrbni patronažni službi, posebno sestri Miri Mahkovec, pevskemu zboru Šmartno, govorniku tov. Albinu Jesensku za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice, sestre in tete LOJZKE DOLŠEK iz Zg. Jablanice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, govorniku tov. Zavrlu in pevcem za zapete žalostinke ob odprtem grobu. Vsem še enkrat hvala! . . . Vsi njeni V SPOMIN Mineva leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama in stara mama AMALIJA GODNJAVEC iz Mihelce 3, Primskovo Prazen je naš dom. Ostala si v naših srcih in se te vedno spominjamo. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Mož Darko, hčerka Vida in sin Darko z družinama Trud in trpljenje tvoje je bilo življenje, veliko si prestal sedaj boš mimo spaL ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, strica in svaka JAKOBA PLANINSKA — SILE borca NOB se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, krajanom in znancem, ki ste v težkih trenutkih čustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali pokojniku cvetje in ga pospremili do njegovega poslednjega domovanja. Posebna zahvala pevcem, govornikoma in sosedom. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Milka, hčeri Joži in Nevenka ter sin z družinami, vsi vnuki in drugo sorodstvo Solze, žalost, bolečina le zbudila ni, tiha, nema je gomila kjer počivaš ti. (ljudska) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice MARIJE BUČAR roj. Ambrož iz Ščita 10 izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v trenutkih naše najhujše bolečine. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in za besede slovesa. Vsem, ki se nam izrekli globoko sožalje, ji darovali cvetje ter jo skupaj z, nami pospremili na njeni zadnji poti — še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Smrt neisprosna nam je vzela mamo, nam pa pustila rano, srce naše zdaj ječi, ZAKAJ, ZAKAJ odšla si mami ti? mk