INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
Podatki o rezultatih industnj-ske proizvodnje v novembru so samo potrdili ugodne rezultate o gibanju proizvodnje v prejš-njih mesecih. Novembrskc pto-izvodnja je bila samo za 2 fočki niž/a od proizvodnje v oktobru ali zn 75 % večja ka-kor proizvodnja v novcmbiu I. 1956. Zmanišanje proizvod-nje v primerjavi z oktobrom je reden pojav, ker ima november zaradi praznikov manj delov-nih dni. S takimi novembrskimi rezultati znaša enajstmesečna raven industrijske proizvodnje v primerjavi s prejšnjim /eiom /76, po vsem lahko sodimo, da se bo obdržala tudi z decembr-skimi rezullati.
Ugodne težnje vzltajajo fudi glede strukture proizvodnje. Največji porast smo zabeieiili v proizvodnji blaga za osebno potrošnjo prebivalstva Medtem ko je prpizvodnja delovnih sredstev za 76 odstotkov, pro-izvodnja reprodukcijftkega ma-teriala pa za 14 odatolkov večja kakor lani, znaša sknk v pove-čanju proizvodnje potrošnega btoga 21 odstotkov. Sorazmer-no    hitrejše    povečanje    proiz-
vodnje blaga za polrošnjo pre-bivalstva ustreza smotrom naše gospodarske politike. Soraz-merno zaoslojanje proizvodnje reprodukcijskega materiala pa opozarja n<j neko nesorazmer-/e v proizvodnji, ki smo ga morali dvpolniti z uvozom.
Dve stvari v zvezi z zunonjo trgovino bistveno karakterizi-rata industrijski razvo; v 1. 7957. Povečana raven industrijske proizvodnje je bila med dmgitn omogočenn tako z znatno večjo kakor ludi z rednejšo preskrbo z materialom, ki ga uvažamo. Višja raven proizvoclnje je po drugi strani zagotovtfa ludi več bloga za izvoz. Za minulo leto je značilen večji delež indu-s(ri/e v zunan/i frgovini, prnvf učinek pa bomo dosegli šele, kadar ne bo znatnejšc poveča-nje industrijske proizvodnje v toTikšni meri spremtjal povečan uyoz, so/ se bo naša trgovinska bilancp šele tedaj izboljšala.
Eden izmed virov, ki omogo-rajo Ink razvoj, je kmetijstvo. ?.p letošnji rezvllati kniejo ve-like možnosti industrijskega raz-voja  na podlogi domcčih  kme-
OSIVOVNI INDUSTRIJSKI  PROIZVODI
Povprečje januar-november
-    1956             1957       indeks
Elektroenergija   (mil.   kWh)     ...       415                 508               125
Premog   (tis.  lon).......     1588              ti7b               106
Metalurški koks (tis. ton)    ....        76               86            115
Surova nafta   (tis. ion).....        24               55            158
Predelava nafte  (tis. ton)    ....        73               86            118
Surovo železo (tis. ton).....        52               59            113
Surovo jeklo  (tis.  ton).....        74               85            115
Valjani izclclki (tis. ton)   .....        43               55            128
Aluminij  (ton)      ........     1216            1482            12)
Elektrolitski  baker   (ton)     ....    2068            2495            121
Svinec   (ton).........    024S           6388            103
Votlo steklo  (ton).......    2716"           2830            104
Cement (tis. ton)........      129              166            129
Žveplena  kislina   (ton).....    8622         10.299            119
Kmetijski stroji (ton)......    1206            1475            122
Tovornjaki   (kosov)      ......      223             274            123
Rezan les  (tis. kub. metrovl    ...      152              155            102
Bombažnc tknnine (mil. kv. nietrov)         15               17            113
Volnene tkanine (tis. \v. metrovl    .    2200            2691             121
Obutev (tis. ton).......     I595            1698            122
Jedilno oljc  (ton).......    2357           2698            105
Tobačni   izdelki   (ton)      .....    1355            1484            109