Šolsko obzorje. Iz Zagreba. Program razstave učnih pripomočkov pervega splošncga hervaškega učiteljskega zbora v Zagrebu meseca avgusta 1. 1871. 1. S pervim splošnim bcrvaškim učiteljskim zborom ee bo vredila razstava raznoverstnih učnih pripoinočkov, ktera se bo 19. avgusta odpcrla in 29. avg. zaperla. 2. Nameu tej razstavi je (a, da se naše doinačc učiteljstvo scznani z vsemi pripomočki, ktere kjerkoli rabijo za olekšavo in za bolje napredovanje v podučevanju. 3. Da se pa le izverslnim in s skušnjo za dobre poterjenim učnim pripomočkom odpre pot v naše solstvo, 8e bojo imenovali posebni strokovnjaci, ki bojo vse take učne pripomočke razsodili in potem svojo razsodbo v razstavnem izkaza priobčili. 4. Najizvrstniše in najboljše stvari, ki bojo v razstavi, se bojo v razmernem številu kupile in e posebno lotrijo, ki se ima v ta namen osnovati, izigrale. 5. Vsak iina stvari za razstavn na svoje slroške semkaj poslati, a razstavin odbor mu bo pozneje na stroške odborove stvari uazaj odpravil. 6. Tudi bo razslaviii odbor poskrbel, da želežniška in parobrodska društva znižajo vozno ceno za reči, ki bojo tej razstavi nanienjcne; zato pa tudi vsak, kdor hoče kaj poalati, mora razstavnemu odboru kinalu naznanili, koliko bo zvezkov ali paketov, da inu namreč odbor v pravern času za ta nanien potrebne izkaznice (certifikate) more poslati. 7. Ta razstava je razdeljena na 6 razredov, a vsaki razred na več podrazredov. I. razred. Zabaviiča (igraliiča — Kindergdrten) s 4 podrazredi. 1. Učnr- pripomočki; 3. aparati; 3. laznoverstno gradivo; 4. igrališčna dela. II. razred. Hervaike in serbske iolske bukve s 5 podrazredi. 5. Abecedniki; 6. čitanke in druge solske knjige; 7. knjige za meščanske šole in realke; 8. knjige za uč. izobraževališča; 9. veroučue knjige. III. razred. Včilni pripomoiki s 10 podrazredi. 10. Podobe za kazalni poduk; 11. raznoverstne prirodopisne in tehnologičke zbirke; 12. fizikalni in keiuični aparati; 13. zemljevidi, globusi in drugi pripomočki zeinljepi.sni; 14. aparati pri branju in številjenju; 15. lepopisni aparati, pisni zvezki, predpisi in raznoverstne številne tablice; 16. riearski aparati, obrazci, risanje iu modeli; 17. Učni pripomočki za cerkveno in šolsko petje iu godlju; 19. uiodeli solukega poslopja. IV. razred. Dela iolske mladine s 3 podraeredi. 20. Lepopisi, jezikoslovne in številne vaje, risanja Ijudskih in mestnih šol, kakor tudi pit^iarandij, ali le take, a kterimi se hoče kaka nietoda pokazati (od vsake šole in od vsacega se bo nainreč le po en primerek nprejemal); 21. raznoverstni inodeli gospodarskih aparatov; 22. ženska ročna dela, tudi le tal:a, s kterimi se kaže metoda. V. r a z r e d. Ilervaiki in serbski šolski spisi ssa mladosl in učitelje s 3 podrazredi. 23. Spisi za mladost, pobožnega, podučnega in kratkočasnega zapopadka; 24. pedagogijska, didaktična in metodična dela; 15. rokopim, ki so nanienjeni mladosti, ali pa učiteljem Ijudskih šol. VI. razred. Pedagogijsko-didaktični spisi drugih narodov * 4 podrazredi. *) 26. Pedagogijska, didaktična in metodična dela; 27. pedagogijski čaeopisi; 28. nolske bukve in važnejši spisi in casopisi za mladost; 29. popularno-znanstvcne bukvo za daljne izubraževanje Ijudskih učiteljev. Za razstavni odbor 1. splošnega hervaškega uciteljskega zbora: Ljudevit Modec, Ljudevit Tomšič, predsednik. ' tajnik. Iz Notranjskega. (UčHeljski zbor v Planini.^ Na prijazno vabilo okrajnega šolskega nadzornika, g. F. Stegnarja smo sc 2. marca t. I. zbrali učitelji logaškega okraja v Planini k prav važnemu zboru. Nazočih *) V tem razredu so tedaj tudi Slovcncem predalčki odperti.Dop. je bilo 14 učiteljev tega okraja; nianjkalo jih je tedaj jako malo, kar prlča o njih veselji do družabnega zborovanja. Bil je nas tudi počastil gospod Kovšca, šolski prijatelj iu piedsednik krajnega šolskega sveta v Planini, ki je ves čas —• 5 ur je Irajalo razgovarjanje — prav pazljivo poslušal naše šolske razprave. Tudi gosp. učitelj K. Dennelj iz bližnje Postojne je prišel k svojim (ovaišem, kar nas je prav serčno veselilo. Zborovanje je pričel g. nadzornik, ki je v svojem vvodnem govoru goreče pozdravljal zbraue učitelje in zahvaljeval se jim, da so njegovi pervi želji, to je, pervemu povabilu radi vstregli, ter tako obilo prišli k tej skupščini. IVa dalje je povdarjal važnost učiteljskega zborovanja in druženja rekoč: Vsi stanovi se dan danes shajajo v zbore in skupščine, vsi spoznavajo korist družabnega živijenja, in tudi veliko jih že vživa materijalen in duševen dobiček, ki ga jim prinatia praktično porabljenje važnega reka: nV ždružbi je moč in napredek." Še naj več je pa nam Ijudskitn učiteljem treba pogostnega zborovanja. Mi, ki se smcmo ponosno prištevati k naj iiiieiiitiiejšini stanovom, ki srao poklicani, da Ijudstvo, zlasti mladino, vzrejamo in podučujemo, mi, ki so nas do sedaj v splošnem življenju se tolikanj prezirali, mi se moramo povzdigniti do tiste veljavnosti pred svetom, po kteri nam bode mogoče, z resničnim vspehom delati za Ijndsko omiko ia ljudski blagor! Da pa dospemo do tc nam dostojne stopnje, skerbeti moramo, da si zboljšamo svoj duševni in materijalni stan. Kako bodemo pa to storili, pomeukovali se bodenio v učiteljskih zborili, h kteriin se bodemo še večkrat shajali. Pri zborih razodenite, dragi gospodje, prav odkritoserčno svoje želje. Kar kterega teži, naj pove in naznaui. Le odkritoserčnost in Ijubezen naj nas uavdaja! Za danes sino postavili na dnevni red novi učni in šolski red. Ta je toda preobširen, da bi ga inogli že danes vsega razložiti in o vseh njegovih točkah na tanko dogovoriti se, kako bi se jih dalo naj primernejse v djansko rabo vpeljati. Vsak stavek, še vsaka beaedica je 'v njem tako važna, da bi potrebovali cel teden,1 ako bi hotli vse odstavke le malo razjasniti. Zatorej bodemo danes le k nekterim §§. potrebne opombe dostavljali. V 1. oddelku je govorjenje o šolskem obiskovanji ali o hoji v šolo. Da so otroci pridno v «olo hodili, v lo so jih pred uoviini šolskimi postavami duhovni prav zel6 spodbujal'. Sedaj so nektcri duhovni, žalibog, merzli do sole. Diufti se pa ae dalje za šolske zadeve zanimivajo, (er še dalje delajo na pospeh šolstva. Ti bodo, zlasti če so tudi predsedniki v krajnem solskem svelu, šc zanaprej slarše in otroke spodbujali k pridnemu solskeniu obiHkovanjn. Kjer pa ni tako blagega duhovnega gospoda, tamkej mora učitelj ponioči iskali pii krajnein bolskem svetovalstvu, in ako to ne inore neopravičenega in nerednega šolskega obiskovanja odpraviti, oberne naj se učitelj na okrajni eolski svet. Na to popraža g. nadzornik učitelje, kako je šolsko obiskovanje v posamesnib krajih. Ti so se večidel v (ej zadevi moeiio pritoževali. V §. 4. nč. reda so našteli 4 vzroki, ki šolnke zainude opravičujejo. G. nadzornik vpraša dalje, ali so po njihovih krajih še drugi zaderžki, ki ovirajo reduo hojo v solo. Imenovali so: daljavo do šole, pašo, revščino iu šolski denar ali šolnino. 0 poslednji so se zlasti britke pritožbe sli.šale. Povedali so, da jim Ijudje ta denar nikakor odrajtali riočejo, da rajše otroka v šolo ne pošiljajo, da jim le ^olnine plačevali ni (rcba. Zopet so učitelji tega okraja prescrčno žcljo ia ptomijo izrekli, da bi deželui zbor kranjski prl poavetovanji o vzderžavanji Ijudskih učitcljev vendar le odpravil neprijetno solnino. Tudi druge prežalnstne jeremijade o svojem Rlabem materijalnem stanu so pri tej priložnosti učitclji pripovedovali, pa tukaj jih uočem ponavljati; vsaj me je pri zboru zavoljo tega že dovelj serce bolelo. Kot velik zaderžek redni hoji v šolo so imenovali učitelji tndi tako imenovano spraševanje v kerščanskem nauku, ker so duhovni, ki imajo namreč navado, da v zimsketn in pomladanskem času po več inesecev razun solskih ur šolsko mladino podučujejo v veroznanstvu za prejeinanje zakramenta sv. pokore in sv. obhajila. Učitelji so rekli tako-le: Do desetih dopoldne imamo šolo; potem pride duhoven v šolo in uči še dve uri keršeanski nauk. Otroci, ki so daleč doma, pridejo iz šole pozno domii \n ne raorejo popoldne v solo. Tako se tedaj prigodi, da je potem popoldne naj večkrat prazna sola. Kdo je tega kriv? Otroci gotovo ne! Tudi bi uekteri učitelj , ki imajo poldnevni nauk, veče učence radi po tri ure dopoldne podučevali; ali ravno omenjeni zaderžek jim je na poti. Da bi se ta nepriličnost odpravila, nasvetovalo se je, da bi se okrajni šolski svet do gg. duhovnov s prošnjo obernil, da bi ti šolsko mladino ne priderževali toliko časa v šoli. §. 8. učn. reda veli, da solsko leto traja 46 tednov. Učitelji pa so rekli, da na deželi včasi po več tednov zavoljo raznih velikih opovir šole ni, tedaj na kmetih se bode v tem oziru težko postavi zadostovalo. K §. 22. je g. nadzornik povdarjal, da naj učitelji pri svojih učencih posebno gledajo ua snažnost, o kteri se je prav veliko govorilo, kar pa tukej ne utegnem ponavijati. K §. 24. se je opomnilo, da naj učitelj pri kaznovanji učencev zastran večih pregreskev pmnoči prosi krajnega šolskega predsednika, ker nčiteljeva avtoriteta ne izda vsikdar dovelj in da se mu ne bode očitala prevelika ojslrost, pristranost ali celo krivica. Razguvarjaje se o dolžnostih učiteljevih priporoča g. nadzornik učiteljem, da naj si omislijo svnjo šolsko krouiko, kamor naj pridno zapisujejo važne svoje šolske dogodjaje. Tudi druge zapi.snikc šolske, p. inventar, naj imajo nčitelji v lepcm redu. Pri §. 30. jih opominja, da naj do časa v šolo dohajajo, da ne puščajo nič časa otrok samih; kajti otroci morajo v družbi biti vedno pod paznim nadzorništvom. , Pri §. 42. se je govorilo o razdelHvi učencev v razrede in oddelke. Za načelo je obveljalo: Poleg poslave se ravna število razredov po številu učiteljev; v razredih pa naj se več oddelkov brez djanskc potrebe ne napravlja. Vsi oddelki naj bodo hkrati pri šolskcm nauka, to je: naj bode celodnevno podučevanje. Le tam, kjer vsi učenci ne niorejo biti hkrati v ioli, naj velja le poldnevni nauk. Pri §. 47. se je omenilo, da nekterim učiteljem zastran raznih ovir nikakor ni mogoče, da bi se na teden toliko ur podučevalo, kolikor postava zahteva. G. nadzornik jih navdušuje, da naj store, kar je le v njih moči, da spolnujejo postavo, ki mcri le na napredek in povzdigo šolstva. G. nadzornik je na dalje razlagal o mctodi pri podučevanji raznih uenih predmetov v Ijudski šoli. Pri nauku v niaterneni jeziku je priporočal, da bi ei učitelji prizadevali v šoli knjižcvni jezik govoriti in bi tudi svoje učence polagoma k temu napeljevali. Tako ravnanje bode naj boljši sad prinašalo. S tem se bode učencem naj lože pripomoglo, da se na lahck natin izurijo v spisji in pravopisji; s tem se tndi vadijo v razumevanji glovenskih knjig, kterih branje naj se zlasti priporoča večim učencem in nčenkam. Pri nauku v slovenskem jeziku naj se pa tudi elovnica slovenska pridno goji; ta naj se že v pervem razredu po mogočnosti obdelnje. Ravno tako dobre opombe je podajal g. nadzornik za podučevanje v lepem in gladkem branji. Zastran nauka v steviljenji se je določilo, da naj bi bile dr. Močnikove stevilske kujižice vodilo za ljudske šole učeucem in učiteljem. Naprava teh knjižic naj bode tedaj šolam logaškega okraja pcrva skerb, zlasti potem, kedar se bodo poslovenile, kar se prihodnje šolsko leto za gotovo pričakuje. Ker 7 šol v tem okraji še nima ruskega stroja za računstvo, obljubi g. nadzornik, da jim ga hoče v kratkem preskerbeti. Kar zadeva nauk v oMikonlovji jn risanji, izreklo se je, da v Ijudskih solah tega okraja ne bode mogoče teinu nauku veliko šolskih ur na teden odmeriti; gojiti ga bode treba Ie pri priložnosti v zvezi z drugimi predmeti p. pri pisanji, zemljepiaji itd. Vendar pa bode treba učence seznaniti s pojemi nekterih naj poglavitnejših teles, plaui, čert itd., ter jim razjasniti razne kote, vogelnike, krog; jim povedati o štirjaški in kubiški meri in se več druzega, ako bode čas pripuščal. Ako se bode risanje vpeIjalo kot satnostojin prediuet, kazal je g. nadzornik, kako bode treba velike šolske table in tablice učencev v ta nainen pripraviti, da se bode podučevalo po stigmografični metodi, ktero je g. nadzornik naj bolj priporočal. Zastran nauka v pisanji je g. nadzornik živo povdarjal korist ,,podkladkov za lego". Razložil je njih rabo, in potem jih je več razdelil med zbrane učitelje, ki naj jih v svoji šoli rabijo. Podačevanje v rečnih naukih je le mogoče, ako ima sola potrebne nčne pomočke. Za tega del naj bode perva skerb učiteljev, da pri srenji na to delajo, da jih jini koj napravi. Za prirodopis je bil g. ogleda več velikih wSchubertovihu podob seboj princscl. Na teh so živali v veliki ineri naslikane, da jih lahko vsak učenec že od daleč dovelj razloči. Prodajajo se po nizki ceni — po 10 kr. — pri gosp. Giontiniju v Ljubljani. Za zemljepisje so se omenili wHandketovi" stenski zemljovidi in Ratzovi fotolitograiični. Ker je bila že nra tri odbila, je g. nadzornik prenehal svoje temeljito in umevno razlaganje in poročal je še knjižničar okrajne učiteljske bukvarnice v Idriji o njenem stanu. 0 tem pa še prihodnjič kaj; za danes naj bi bilo ,,Tovaršu" in njegovim č. bralcem s tem vstreženo! Iz Ljllbljane. [Javna pohvala.) Dcželni solski svet kranjski izreka z oglasom dne 9. marca t. 1. naslednjhn pospeševalcem šolstva hvalo in pripoznanje: 1) Osebno so opravljali in oskerbovali prostovoljne šole: Župni oskerbuik Lorenc Mencinger na Golem; Janez Ankerst v Javorji; Ignacij Tavčar v Želimljah; Jauez Teran v Zlatem Polji; Janez Kapus v Pečah; France Zaveišnik pri sv. Gothardu; Jauez Podgoršek na Ubelskem; Janez Dolničar v Planini nad Jesenicami, Jernej Ramoveš v Spodnji Idriji in Ivan Zagorjan v Rovtah. 2) Posebno marljhro so s svojim upljivom pripomogli šolstvu: okrajni glavarji v Postojui, Černomlji in Planini; dekana Jože Rozman in Anton Aleš; župniki Janez Vovk v Šent-Jerneju; Šinion Zadnik v Verhu; Antnn Krašovec v Adlešičah; Gašper Gašperlin na Bučki; Matija Marolt v Dobernuah; Andrej Skrabec v Toplicah; Janez Burger na Berdu; Jože Lomberger v Tujnicah; Florijan Prelesnik v Špitalicah; Janez Kapel pri sv. Jakobu; Anton Namre v Šmartnem pod Smarno goro; Janez Dolinar v Kopajni; Anton Anžur v Šenčarji; Janez Kaplenck naB|okah; Janez Knavs, vikarij v Kerškem; župna opravnika Janez Kramar v Cemšeniku in Juže Razboršek v Vodicah; duhovščina v Horjula in Št. Vidu nad Ljabljano; Jurij Jarc v Št. Mihaelu; Anton Hočevar v Doberničah ; Janez Kobilica pri sv. Petru in Valentin Skulj v Dolu. Izmej učiteljev: Jakob Mencinger v Ternovem;' Petcr Cebin v Kranji; šolski ravnatelji: Janez Juvan, Miha Lazar in Lorenc Sadar; učitelji: Jože Tnma, Janez Mandelc, France Mercina, France Kenda, Nikolaj Stannuik, France Muhič, Luka Kožuh, France Lunder, Gregorij Koželj, Valentin Krek, France Golmajer, France Gros, Anton Bezeg, Matija Bernik, Jože Jerom, France Dubnar, Gregorij Arko, Alojzij Jerše, France Černilec, Jurij Adlešič in učiteljica Marija Jakl. 3) Gmotno so podpirali šolstvo: Deželni zbor kranjski, ki je v porazumljenji z deželno vlado iz preostankov dež. kulturnega zaklada odločil 1000 gld., iz kterih ee je šolam omislilo vertnega oiodja in učiteljem, ki so bili glede poduka o poljedelstvu poaebno vspešni, dala nagrada. Enaki zuesek je odločila Ijubljanska hranilnica v (a namen, da se revnišim učencem oskeibe šolske potrebščine in učne potrebščine za šole. Dalje grajščak France Viktor Langer pl. s Podgore v Pogancih, Edvard Schaffer v Vinski Gorici pii Trebnem; fužinski vodje Fiiderik Langer v Zagorji in Dobner na Fužinah pri Zužemberku; fužinski in gi-ajščinski lastnik Viktor Ruard.na Savi; fužinski lastnik Karul Pibrovec v Kropi; župan Janez Prctner na Koroški Beli; župnik Janez Brodnik in Leopold Albrecht v Dobu; lastnik zavnda Alojzij Waldherr v Ljubljani; društvo čitalnica v Ljubljani; mestjani v Kamniku; nune v LjubIjani in Škofji Loki, frančiškani v Ljubljani, Novem mesta in Kamuiku in kapucini v Skofji Loki. — Društvo v. pomoč učiteljem, njihoviin vdovam in eirotam na Kranjskem. Pristopila sta gg.: Lunder Fr. z Berda pri Podpeči z 13 gl. 50 kr. vpisnine in z letnino 6 gl. za I. 1871.; Praprotnik Fr. iz I.esec na Gorenskem z 10 gl. vpisnine in z letnino 4 gl. za 1. 1871. Plačali so gg.: Gogala Ant. iz Begunj za I. 1870. — 5 gl. in za 1. 1871. — 6 gl.; Borštnik Janez iz Šmarije za 1. 1871. — 0 gl.; Suhadobnik Leop. iz Šmartna za 1. 1871. — 6 gl.; Bezeg Ant. od Sostra za 1. 1871. — 6 gl. in Zore Fr. iz Spodnjega Tuhinja za I. 1871. — 6 gl.; Jevšček Jakob s Prema na račun 10 gl.; Novak Janez s Prečne dulga 12 gl.; Saje Janez a Predoselj 6 gl. za 1. 1871.*) — Učiteljsko društvo za Kranjsko. Vnovič so pristopili gg.: Šolar Janez, gimn. profesor in ud c. k. dež. aolskega avetovalslva z 1 gl. vpiniiiiie in 1 gl. podpornine iu z 2 gl. letnine za I. 1871.; Iliti Luka, c. k. okrajni šnlski nadzornik za postonjski šolski okraj vpisnine 1 gl. in letnine t gl ; Zarnik Martin s Krope na Gorenskem z 1 gl. vpisnine in z 1 gl. letnine za 1. 1871.; Razlag Radoslav, dr , odvetnik, kot podpornik z I gl. vpisnine; Tuma Janez, učitelj v Mengišu z I gl. vpisnine. Plačali ao gg.: Rozman Janez, duhoven v Ljubljani, 1 gl. podpornine; Ramoveš Jernej, duhoven v Spodnji Idviji, 1 gl. za 1. 1871.; Borštnik Janez iz Šinarije 1 gl. za 1. 1871.; Gogala Anton iz Begunj na Gorenskcm 1 gl. za 1. 1871. in 1 gl. za 1. 1873.; Sadar Lovro, ravnatelj v Škofjiloki 1 gl. za 1. 1871.; Božič Leopold iz Planine za 1. 1870. iii Pavčič Jožef z Vel. Lasč za 1. 1869. po 1 gl.; Gorjanec Janez iz Škofjcloke, Buhm Ignaci, Dovžan Lovro in Santnar Januar s Kočevja vsi po 1 gl. za 1. 1870.; Saje Janez s Piedoselj iu Uišič Janez iz Zgoinj. Tuhinja oba po 1 gl. za 1. 1871. *) Druge že prejete doneske poterdimo pozncje.M. IU.