„Kupte, no kupte..." (Reportaža s trga) Celjski živilski trg, vsak dan do enajste ure, sicer pa tega dne med deseto in enajsto uro. Noč trudna zbeži, nezamudna sfrli na mestni trg vsa zelenjava, ki zruši takoj denarju pokoj — s potrošnikom se poigrava. (Po Ketteju) Kdaj je prvi človek začel uži­ vati zelenjavo, ni znano. Kdaj je spoznal vrednost klorofila, tudi ni znano. Kdaj je bil rojen prvi vegetarijanec, pa sploh ne bo ni­ koli znano. Te tri nepojasnjene skrivnosti bodo bržkone ostale nepojasnjene, moč vitaminov pa bo ostala, morda še celo potem, ko bo moderna prehrana ugono­ bila krožnike, servise in sploh ves kuhinjski pribor in uveljavi­ la tako imenovane tablete. Pra­ vijo, da bodo ljudje imeli takrat izredno velike glave in zelo slabe okončine — kar bo potemtakem pač posledica — preparatov. To­ da zaradi nas — lahko. Mi smo zaenkrat še normalni, takrat pa, ko bodo ljudje nosili izredno velike glave, bodo naše že mikroskopsko majhne. Tedaj je izza »vitaminoznega« kupa zaslišati glas branjevke: »Kupte japke, no, po pet kova­ čev, glejte, same lepe.« »Koliko ste jih pa že prodali?< »Kar dojst. Vam jih zvagam?« »Ne,« ji pravim, »pet kovačev ni mnogo, ampak je vseeno kar dovolj. Se vam ne zdi, da so drage?« »Drajge? Pocejni so, pocejni!« »Od kod ste jih pa prinesli?« »Pet kilometrov dauč.« »Kdo vam pa določa ceno?« »To je že tak narejen.« Dva koraka dalje stoji branjev- ka, ki sortira jajca v dve kate­ goriji — v debelejša po petin­ dvajset in manjša po štiriindvaj­ set. Njena soseda počne podobno z breskvami, pri čemer bi najbrž kar vse najraje postavila na dražji kup. »Kupte,« pravi tudi ta. »So do­ bre, komaj po devetdeset.« »Ne,« rečem, »so predrage. Ne verjamem, da jih boste prodali.« »O, ja. Zdaj sem jih še zme­ rom.« »Pa če ne? Znižate ceno ali jih odnesete domov?« »Ne vem « »Recimo, da vam ostanejo, saj bo že kmalu enajst!« »Ne bojo ostale ... gospa, kup­ te jih!« In tako gre pot dalje. Mimo stojnic, obloženih s sadovi, ki jim je bila to leto priroda posebej naklonjena. Priroda njim, ti pro­ dajalcem, prodajalci cenam, cene potrošniku. Nekakšen začarani »vitaminozni« krog, čigar izhodi­ šče je v spoznanju: kolikor več je sadja, toliko dražje je, kajti — kolikor več ga je, toliko več ga potrošniki uživajo in prodajalci prodajajo. Zaslužek je namreč modrost, ki ji ne gre odrekati njene praktične veljave. Potem se zopet zasliši: »Kup­ te.« Tržni dan gre h koncu. Med­ tem ko nekatere branjevke pre­ števajo denar, nekatere druge še kličejo na pomoč »kupte«. Neka potrošnica želi kupiti rože. »Po štiri kovače,« pravi cvetli- čarka. »Po štiri kovače? So ja tako o vele?« Prodajalka pribije: »Tak ko vi.« Tudi ženica, ki je še zmerom prodajala breskve, gleda okrog sebe in išče odjemalca. Nekaj jih je vendarle ostalo. »Kupte,« pravi. »Po koliko?« vprašam. »Vse tole za sto dinarjev.« »Koliko pa jih je?« »Sigurno čez dve kile.« »Dobro,« rečem, »to je poceni.« »Veste, da jih ne bi nosila do­ mov.« Stojnice so prazne, obračun je zaključen, vitamini so »odrajža- li« v kuhinje. Jutri bo nov tržni dan, zelen in sočen. dhr „Mlinarjev Janez" poiitniJki • dom V soboto je bil s skromno sve­ čanostjo »Mlinarjev Janez« na Tehiarju ponovno izročen name­ nu, ki mu je pred leti že služil. Nekaj let sem je ta lepa stavba služila koristnemu namenu — šoli delavskega samoupravljanja in za ostale družbeno-politične izobra­ ževalne akcije. »Mlinarjev Janez« tokrat ni bil vključen v okvir čistih gostinskih podjetij. S pomočjo nekaterih ko­ lektivov, občine in obrtne zbor­ nice je postal »Mlinarjev Janez« počitniški dom pod upravo počit­ niške skupnosti. Spada torej v vrsto rekreacijskih središč, ka­ kršnih imamo v Celju že nekaj, toda še vedno premalo. Tu bodo delovni ljudje našli počitek v svo­ jem rednem dopustu, v prostem času in praznikih pa prijetno iz­ letniško točko. Počitniški dom ima lepo urejene sobe, stalno ku­ hinjo in gostinske prostore z vr­ tom, kjer je bilo zgrajeno tudi plesišče. »Mlinarjev Janez« je bil pred leti kamen spotike in predmet večkratnih razprav ter reorgani­ zacij. Ponovna izročitev te stavbe z prekrasnim parkom javnosti pa tokrat pada v čas, ko je tudi mo- torizacija naredila velik napre­ dek. V soboto in nedeljo je bilo pri »Mlinarjevem Janezu« vse preveč obiskovalcev, da bi zmogljivost doma bila tej množici kos. To je pač posledica, ki se pojavi ob vsa­ ki ponovni otvoritvi podobnega objekta. Svečani soboti je sledila tudi nevšečna nedelja, ko so ne­ kateri gosti že razgrajali, motili spodobno občinstvo in povzročali škodo na stavbi. To je seveda ne­ ljub pojav, ki se naj ne bi po­ novil. Objestnost ali koj? Tovariš urednik! Morda ne boste verjeli, toda zgodilo se je resnično, in sicer ob koncu prejšnjega meseca. Moj »prijatelj« je namreč z vprežnim vozom zapeljal po sre­ di moje njive, na kateri je zoril ječmen; ko je prišel do polovice, kakih 80 metrov daleč, je voz obrnil in ga zapeljal na bujno rastočo koruzo in se vzdolž nje vrnil na mesto, od koder je bil pripeljal. Voz je usmeril proti bližnjemu kolovozu, toda name­ sto da bi peljal po njem, jo je raje mahnil po njivi krompirja. Lansko leto pa mi je nekdo za­ peljal na njivo pšenice do vrha naložen voz lesa in ko so se ko­ lesa udrla in ni mogel speljati, ga je kratkomalo zvrnil na njivo. Medtem ko nekateri kmetovalci prepovedujejo drugim voziti po že skoraj sto let starem kolovozu, nekateri meni nič tebi nič vozijo sredi cvetočih njiv. Kaj pravite, zakaj ? A; Goršek, Kasaze, Petrovce Pripomba: Morda zato, ker ni nikogar, ki bi jih prijel! kwUUa RIBNIK, 2ABJAK ALI KAJ Namreč v celjskem parku, kjer so svojo vodo našle okrasne ri­ bice, lokvanji in — žabe. Ker je vodomet usahnil, voda od niko­ der ne priteka in zatorej tudi ne odteka. Na ta način so počasi do­ zoreli pogoji za žabe, ki so tu na­ šle primerno smrdljivo brozgo, ki je postala ravno toliko smrdlji­ va, da jo zazna tudi človeški nos. Kaj bodo ob tem rekli lokvanji in ribice, se ne ve, res je nam­ reč, da so žabe že »pogruntale« svoje skakanje na obod ribnika in nazaj v mlakužo, kar očitno zabava tudi nekatere priložnost­ ne prebivalce parka. ZA PRIJETNE VONJAVE pa je v parku preskrbljeno še na nekem drugem mestu — v bližini prostora pod skakalnico. Tu so izročili organskemu razpa­ du cel gromozanski kup trave, ki ga kemični proces gloda ob spro­ ščanju posebno smrdljivega vo­ nja, kar ima za posledico, da se človek hočeš nočeš prime za nos, če slučajno pride v primerno bli­ žino. Morda proizvajajo tu kak­ šna posebna gnojila ? PrVSKO-PEVSKI KARNEVAL Pitje in petje je v navadi. Zato tudi pivci in pevci niso izjemni. Običajno najprej pri veže j o dušo za flašo močnega vina, potem pa, ko vidijo dvojno ali celo trojno, jo spet odvežejo. Seveda — bolj na mestni periferiji — na primer na cesti proti Golovcu skozi Dol­ go polje. Tu so namreč v nedeljo zvečer (in običajno vsako nedeljo zvečer) med deveto uro in pol­ nočjo tri močne pivsko-pevske skupine ugnale v kozji rog celo armado žab in preglasile celo sa­ me sebe z nekakšnimi glasovi, ki • so bili še najbolj podobni krav­ jemu mukanju. Da je bil pro­ gram popolnejši, je druga skupi­ na izbrala neke nemške napeve — zato je velika škoda, da je ni­ so slišali Nemci, še večja škoda pa, da se med prebivalci ni na­ šel nekdo, ki bi jim izrekel pri­ znanje s kakšno pošiljko vode. TO SE PRIPETI... na primer v Samopostrežbi. Na hladilniku je maslo, potrošnik ga kupi, ko pa pride domov, ugo­ tovi, da se mu je »med potjo« pokvarilo in da je torej dobilo nekakšen znani priokus. Zaradi ljubega miru in zaradi strahu pred želodčnimi neprijetnostmi ga vrže v smetnjak in pravi: adijo sto pet dinarjev! LIRA ZA DINAR ali dvajset lir za deset dinar­ jev. Kar dobra menjava, mar ne? Menjalnica sicer ni uradna, tudi ne stalna, pač pa po vsej priliki samo priložnostna in za manjše vsote. Kje? boste rekli. No, na celjskem živilskem trgu pri neki stojnici, slučajno, ker sta si namreč kovanca zelo podobna. oh Nove obitne delavnice v »Hartmanovem bloku« v no­ vem Velenju so že začeli z adap­ tacijo prostorov za modemi frizer­ ski salon, ki bo lahko zadovoljil potrebe naraščajočega prebival­ stva. Poleg tega bodo uredili kro­ jaško delavnico. V sosednem bloku pa bo do jeseni adaptiran prostor za mali bife. Tako bo novi center še bolj zaživel. Nedavno so tu od­ prli trgovino za avtomobilske po­ trebščine, kolesa in motorje. POZDRAVLJENI BRIGADIRJI! Pred dnevi so se v Celje vrnili brigadirji brigade »Dušana Finž- garja«, ki so pred mesecem dni odšli v Kranj, Tam so sodelovali pri gradnji osrednjega športnega stadiona. Brigada je dosegla lepe uspehe: plaketo mesta Kranja, priznanje ob tekmovanju 20. obletnice re­ volucije itd. Sodelovali so na šte­ vilnih prireditvah in so se zdaj zasluženo ponosni vrnili domov. Komandant brigade je bil Boris Rosina. Skrb za oskrbovance Žalska občina vzdržuje v raz­ nih domovih oddiha za stare ose­ be skupaj 69 oskrbovancev. Od teh je 64 v domačem domu oddi­ ha na Gomilskem, ostali pa so v domovih drugje. Za 25 oskrbo­ vancev plačuje ObLO Žalec delno, za 44 pa v celoti. Poleg tega pa plačujejo za 3 oskrbovan­ ce druge občine, 3 pa plačujejo sami. V te namene je bilo v prora­ čunu predvideno, odštevši obvez­ no rezervo, pet nulijonov din za leto 1961. Od tega pa je bilo že v prvem polletju porabljeno nad 3 milijone din, tako da je na raz­ polago le še nekaj nad 2 milijo­ na in bo znašal primanjkljaj bli­ zu milijon din. Kje dobiti ta fi­ nančna sredstva za kritje letoš­ njih obveznosti, še ni znano. O tem so razpravljali tudi odborni­ ki na svoji zadnji seji, ko jim je svet za socialno varstvo predlo­ žil v razpravo ta vprašanja. Planirana sredstva bi zado­ ščala ob enakih cenah storitev, kakor so bile lansko jesen. Med­ tem pa so se oskrbni stroški v domovih dvignili za nad 25 "/o. Dom oskrbovancev na Gomil­ skem je moral zvišati že s 1. jan. letos oskrbnino od 10.260 din na 13.000 din mesečno. Ali ne bodo te socialne usta­ nove, v primeru, da bi njihove terjatve ostale neporavnane za določeno obdobje proti koncu te­ ga proračunskega leta, zabredle v velike finančne težave? To bi bil korak nazaj v socialni službi, ki si je leto za letom prizadeva­ la, da utrdi svoje ustanove, zau­ panje in ugled? Jemati ljudi iz domov oddiha tudi ni mogoče, ker so v njih običajno brezdom­ ci, odnosno osebe brez oskrbe. Kje je torej rešitev? Morda jo bo ObLO le našel pred koncem tega leta. Tudi v Matkah spomenik Na levi se vzpenja Hom, desno dolga Golava, zadaj sta skalnati Kamnik in košata, do vrha po­ rasla gora Mrzlica, stisnjena v ozko kotlinico pa leži vas Matke. Nemci so ji pravili — banditen- dorf. Zakaj Matke so bile varno pribežališče in zatočišče partiza­ nov. Pa tudi same so dale precej borcev in tudi žrtev. Res je, Mat­ ke so majhna vas, tod ni veliko ljudi, a večina je veliko prispe- va,la v boju za svobodo domo­ vine. Matke so preživele več hudih nemških hajk. A najhujša je bila hajka spomladi 1944. Takrat je izgubilo življenje šest mladih borcev. Letos, ko proslavljamo po vsej domovini dvajsetletnico ljudske vstaje, so se tudi v Mat­ kah pripravili na velik dogodek: pod Mrzlico padlim žrtvam so postavil lep spomenik. Organiza­ cijo je prevzel krajevni odbor ZB Prebold, z denarjem pa je priskočil na pomoč občinski od­ bor Žalec. Zdaj, po vojni se je tudi v Mat­ kah kar precej spremenilo. Imajo lepo urejeno cesto, po kateri la­ hko pripeljejo v Matke tudi avto­ mobili. Pod Mrzlico in v Zahom- ju je posvetila električna luč, v vasi je nova hmeljska sušilnica in bodo nekatere prostore preu­ redili za dvorazredno šolo in tr­ govino. Nad Matkami je lepo ure­ jena lovska koča. Dvigajo se nove stanovanjske hiše. Skratka, v Matkah se je veliko spremenilo in se še bo, zakaj v Matkah žive složni ljudje, ki nesebično skrbe za raze vit svoje vasi. D. K. Iz Konjic Pred kratkim se je v Konjicah začelo taiborenje obveznikov pred- vojaške vzgoje za območje iko- njiške občine- Mladinci imajo vsak dan po osem ux vojaških vaij in predavanj. Poleg tega pa gle­ dajo še razne filme in ipodobno. Po nepolnih podatkih je v ko­ njiški občini okoli 450 različn'iih motornih vozil, kar pomeni, da pride na eno vozilo okoli 40 pre­ bivalcev. Od sikupnega števila vozil odpade okoli 150 na kami­ one, osebne avtomobile, avtobuse in traktorje, ostalo pa na motoma kolesa. Število motornih vozil je zlasti naraslo v zadnjih dveh le­ tih. Hitlerjev konec (Nadaljevanje in konec) Fiihrer je sprejel to novico z viharjem nepopisnega ogorčenja. Goring ga je vsaij prosil za pri­ voljenje, predan je kaj storil, Himmler, ki je toliko leit užival njegovo 2^UIP>anje, pa si je drznil ukrepati na svojo pest! Ta dogo- deik je bil povod za dokončno od- ločiitev O samomoru. Ze dan po­ prej SO na sestanku prebivalcev zaiklonišča razprarvljaU o kolek­ tivni 'smrti in prisegli zvesitobo Fiihrerju in Reiohu. Na posvetu ob Reuiterjevem SIPOROČILU so Hitler, Barmamn in Goobbels sklenili, da Himmlerja IN Goringa kaznujejo s 'smrtjo, še preden se tretji rajh zruši v prah. Tisiti dan SO aretirali tudi Him- mlerjevega zastopnika pri Fiih- rerj