NOVOTEHM CENEJŠI NAKUPI V VSEH NOVOTEHNINIH PRODAJALNAH OD 5% DO 20% POPUSTA DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * Ul Žlahtna dediščina stoletij Razstavo dragotin kapiteljske cerkve odprl nadškof dr. Alojzij Šuštar - Slavnostni govornik kulturni minister Sergej Pelhan - Akademija in slovesna maša DOLENJSKI LIST i DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST NOVO MESTO - Otvoritev razstave v petek zvečer je bil dogodek, ki ga bodo mnogi prisotni Novonieščani pomnili. Lepo vreme je namreč omogočilo prireditev na prostem, na razgibani parkovni površini Dolenjskega muzeja pod mogočno naravno kuliso novomeške kapiteljske cerkve. Prav tako imenitna kot scena sama pa je bila tudi zasedba gostov, ki jih je uvodoma pozdravil novomeški župan Franci Koncilija: minister za kulturo Sergej Pelhan, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, upokojeni beograjski nadškof monsig. Alojzij Turk, stiški opat Anton Nadrah, akademik Ciril Zlobec, prošt Jožef Ut p, častni občani Novega mesta in Trdinovi nagrajenci, člani občinske skupščine in vlade ter mnogi predstavniki kulturnega, znanstvenega in gospodarskega življa. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST SINDIKALNA PRIZNANJA NA DEBENCU NOVO MESTO - Letošnja priznanja Območne organizacije ZSSS za Dolenjsko bodo podelili 1. maja na delavskem srečanju na Dcbencu pri Mirni. Priznanja bodo dobili: sindikat novomeškega podjetja Labod, Živojin Brkič, predsednik sindikata novomeške Komunale, Mojca Vovk, sindikalna zaupnica v mi ruski Dani, Janez Bračko, predsednik sindikata KPD Dob, Zvone Pavlin, predsednik sindikata v Adrii Caravan, ter Brane Bambič, predsednik sindikata Tovarne zdravil Ktka. Prvomajskega srečanja na Dcbencu sc bo udeležil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. “Trdno sem prepričan, da praznovanje tako lepega in visokega jubileja ni pomembno samo za naše mesto, ampak tudi za našo svobodno, demokratično in samostojno Slovenijo. Naši prijatelji bodo o leh doživetjih govorili v tujini in to je tisto najlepše in najbolj učinkovito zagotovilo za uveljavitev naše domovine v svetu, našega mesta in Kapitlja v Evropi, je uvodoma dejal župan Franci Koncilija. Za njim je o pomenu in vsebini razstave spregovoril ravnatelj Dolenjskega muzeja Bojan Božič in med drugim povedal: “Bližina razstavnega prostora in kapiteljske cerkve jc narekovala v koncept razstave vključiti celoten prostor med muzejem in kapiteljsko cerkvijo in neprenosljive umetnine v cerkvi in proštiji. Razstava jc zasnovana po muzejskih principih tako, da popelje obiskovalca kronološko od ustanovitve do današnjih dni. Je umeščena v čas in prostor, je izziv in spodbuda za strokovno delo v prihodnje. Razstava jc eden izmed letošnjih večjih slovenskih muzejskih projektov in po daljšem času reprezentativna zgodovinska razstava v Novem mestu.” V imenu pripravljalnega odbora za proslavo 500-letnicc Kolcgiatncga kapitlja v Novem mestu je navzoče pozdravil predsednik odbora Marjan Dvornik, za njim pa jc spregovoril slavnostni govornik, minister za kulturo Sergej Pelhan. Poudaril jc, da jc kultura tista, ki daje temeljno I Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Za siliranje nikoli prepozno na 4. strani: • Črna gradnja že obratuje na 5 strani: • Regijsko smetišče? Ne, It* na 6. strani: • Vaški spori zapirajo vodo na 7. strani: • Gospodarstvo bo šlo k hudiču na 8. strani: • Režun in Orač na krilih domišljije na 9. strani: • »Ti kriviš ugled naše družine!«^ na II. strani: I • Samozvani Odrešenik končal v ognj na 13. strani: Tj /i{* i>ii W • Našli skoraj kilogram heroina 'V///////////////////////////////////W V DOLENJSKIH SE ŽE KOPAJO - V petek so v Dolenjskih Toplicah odprli vrata svojega olimpijskega bazena in so že pn e dni kar zadovoljni z obiskom. V nedeljo se je na spomladanskem soncu grelo in kopalo kar precej kopalcev. Na upravi smo pogledali tudi letošnje cene za celodnevno namakanje. To bo odrasle osebe ob sobotah in nedeljah veljalo 300, med tednom pa 250 tolarjev. Otroci do 10. leta bodo za bazenske vstopnice odšteli 150 tolarjev. Zvedeli smo tudi to, da so v torek v Dolenjskih Toplicah odprli tudi štiri tenis igrišča. (Foto: J. Pavlin) vsebino naši samobitnosti, zato moramo slovenski državljani posebej preveriti tudi naš zgodovinski spomin. “Vprašanje časa jc trenutek, • Na slavnostni akademiji v čast petstoletnice Kolegiatnega kapitlja, ki je bila v soboto dopoldne v novomeškem Domu kulture, so si obiskovalci najprej ogledali zanimiv in umetniško dovršen mul-tivizijski prikaz zgodovine kapitlja, ki ga je pripravil studio Visio iz Ljubljane, potem pa so jih pozdravili novomeški župan Franci Konciljja, prošt Jožef Lap in kot slavnostni govornik dr. Korut Košir, profesor cerkvenega prava in ravnatelj Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. V kulturnem programu sta nastopala instrumentalni trio Mirka Bi/jaka in kapiteljski cerkveni zbor. Predsednik pripravljalnega odbora Marjan Dvornik in prošt Jožef Ijip sta na slovesmosti podelila priznanja najzaslužnejšim sponzorjem in sodelavcem prireditve. Prejeli so jih Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Tovarna zdravil Krka, gradbeno podjetje Pionir, novomeška Komunala, Dolenjski muzej in Smelt iz Ljubljane. ko bomo znali na našo preteklost gledati uravnoteženo in kritično. Nocojšnja razstava naj bo prispevek k takšnemu odnosu do naše zgodovine,” jc med drugim dejal. Pesnik Ciril Zlobec je spregovoril v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter izročil proštu Jožefu Lapu darilo, ki ga jc novomeškemu Kapitlju iz svoje zasebne zbirke podaril nekdanji predsednik akademije dr. Janez Milčinski. Darilo jc vredno jubilanta, saj jc dragocena knjiga, ki jo je dobil prošt Lap, iz leta 1525, torej le nekaj mlajša od Kapitlja. Po vseh pozdravnih govorih in kulturnem programu na katerem • V torek, 27. aprila, na dan, ko jc cesar Friderik III leta 1493 ustanovil Kolcgiatni kapitelj, je bila v kapiteljski cerki slovesna maša, na kateri je somaševal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. S tem so glavne slovesnosti ob 500-letnici, o katerih pišemo še na kulturni strani končane, razstava v Dolenjski galeriji pa bo odprta do 15. septembra. jc igral Slovenski kvintet trobil, je razstavo odprl nadškof dr. Alojzij Šuštar in si z drugimi uglednimi gosti prvi ogledal razstavo. T. JAKŠE Zlato priznanje Forma-tool 93 za Iskro Prons Sentjernejski orodjarji navdušili z izdelki ŠENTJERNEJ - Orodjarji šentjernejskega podjetja Iskra Prons so na nedavnem mednarodnem sejmu orodjarstva Forma - tool 93 v Mariboru dokazali, da je orodjarstvo močno razvito in kakovostno tudi v lem koncu Slovenije. V hudi konkurenci 230 proizvajalcev orodij, ki so prišli razstavljat v Maribor iz šestih držav, jc bil komplet orodij za izdelovanje telefonskih konektorjev Iskre Prons ocenjen kot najboljši od vseli eksponatov in jc prejel enega od treh zlatih priznanj. Iskra Prons je nastala pred dvema letoma kot hčerka šent-jernejske Iskre Hipot. V podjetju, ki sc ukvarja z izdelavo orodij in avtomatizacijo, je 54 zaposlenih. Direktor Andrej Košak pravi, da so dosegli tako kakovost, da so s svojimi izdelki prodrli tudi na zahtevna evropska tržišča. na otvoritvi DARILO JUBILANTU - Kapiteljski prošt Jožef Lap prejema m razstave o kapiteljskih dragotinah jubilantu, 500 letnemu Kapitlju, primemo darilo - knjigo iz leta 1525. Daroval jo je akademik dr. Janez Milčinski, izročil pa pesnik Ciril Zlobec. (Foto: T. Jakše) Novomeški clio za vso Evropo Po mesecu dni serijske proizvodnje naredijo v Revozu 20 cliov dnevno - Začetek ob-ratovanja nove lakirnice, ki naj bi za petkrat zmanjšala vpliv tovarne na okolico NOVO MESTO - 5. maja bo novomeški Revoz na slovenskem in hrvaškem trgu začel prodajati avtomobil renault clio, ki je poleg forda fieste trenutno najbolje prodajani evropski avtomobil tega razreda. Serjjska proizvodnja clia teče v Novem mestu od srede marca in že letos naj bi jih naredili 24.570, od tega 80 odst. za izvoz. V projekt Clio je Revoz vložil 630 milijonov francoskih frankov, od tega 340 milijonov v novo lakirnico, ki začenja obratovati ta teden, čeprav je še brez gradbenega dovoljenja. V okviru projekta Clio je Revoz, poskrbel predvsem za obrate montaže, karoscrnicc in lakirnice. Na stari liniji montaže je bilo 53 delovnih mest za sestavo vozil R 5, nova pa jih ima 94 za sestavo vozil R 5 in clio. Na 4.500 m2 karoscrnicc bodo dnevno lahko poskrbeli za 360 cliov. Sestaviti bodo morali 190 delov in na cliu s peterimi vrati narediti 2.137 zvarov. V karoscrnici je tudi že stekla proizvodnja karoserij, ki so jih doslej v celoti vozili v Novo. mesto iz Renaultove tovarne v Flinsu v Franciji. Nova lakirnica je povečala proizvodno zmogljivost tovarne na 450 vozil dnevno, od tega bo 360 cliov, letno pa lahko v tovarni naredijo 100 tisoč vozil. Nova lakirnica jc bila nujno potrebna za doseganje ravni kakovosti, kakršno zahtevajo države severne Evrope, za zmanjšanje stroškov in za zmanjšanje vpliva tovarne na okolico. Površinsko pred-obdclavo in zaščito karoserij s ka-taforezo bodo še naprej opravljali v stari lakirnici, v novi pa bodo nanašali prcdlakc, lake in prozorne lake. naredili. Več o tem še na 4. strani. Z. LIND1Č-DRAGAŠ ŠTRAJK V NOVOLESOVJ ŽAGI - Delavci žage tudi v prihodnost zrejo z negotovostjo. Pravijo, da je bil njihov obral vedno donosen, sedaj pa je kar naenkrat izgubljen. (Foto: J. P.) Dajte nam delo! Delavcem obrata Lignus iz Straže je prekipelo - Naenkrat prazen žiro račun STRAŽA - 44 delavcem obrata Lignus žage v Novolcsu je prikipclo. V torek, 22. aprila, zjutraj so ustavili pogonska kolesa žage, sc posedli po delavnici in pričeli pisati transparente. Izvršni odbor sindikata tega obrata jc ustanovil stavkovni odbor, ki jc iz svoje srede izvolil za predsednika Andreja Ravnohriba. V svojih zahtevah so zapisali, da želijo svojo plačo. Na enem od transparentov smo lahko prebrali: “Hočemo delo in pošteno plačilo!” Delavci so prepričani, da ob tako slabem vodstvu ne kaže nič dobrega in da obrat tone v izgubah.'’ Kriza v Novolcsu ni od včeraj, saj traja i.c najmanj osent let. Direktorji prihajajo, in ko si naberejo dovolj denarja, mas zapustc. Nihče nas ni obvestil, da ic naš žiro račun prazen. Še dan predtem, ko bi morali dobili plačo, je bilo na tej številki dovolj denarja. Kam je izginil čez noč?” sc sprašujejo stavkajoči delavci.Vodstvo podjetja do petka, ko smo sc z delavci pogovarjali, še niso našli rešitve, kako bi delavcem izplačali zaslužek. Obiskal jih jc tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija za Dolenjsko, Igor Vizjak, in jim zagotovil podporo. “Najbolj žalostno jc to, da je vodstvu podjetja kaj malo mar, da žage stojijo, mi pa sedimo in čakamo. V štirih dneh so nas Ic enkrat obiskali”, pove eden od delavcev, drugi pa v imenu vseh pove, da mnogi med njimi nimajo niti za malico, kaj še za avtobus, s katerim sc sedaj vozijo na nedelo. J. PAVLIN • V Revozu so že doslej dosegli pri izdelavi clia največjo kakovost od vseh Renaultovih tovarn, v katerih tudi izdelujejo ta model. Za prvo polletje 1993 so načrtovali, da bodo dosegli 143 kakovostnih točk, vendar jih imajo doslej izdelani clii v povprečju 148. V Novem mestu bodo izdelovali vse modele avta clio razen baccare in športa s 16 ventili, model (vingo že junija. Odgovorni v Revozu zatrjujejo, da so vse naprave v novi lakirnici take in montirane tako, da bo onesnaževanje okolice neznatno. Pravijo, da ne vidijo razloga, zakaj gradbenega dovoljenja zanjo še vedno nimajo, češ da so oni svoje p čestitamo za 1. maj, praznik dela! kfTi’rLi5Ita sevniški Žagi: “Pri nas je neumestno govorili o reviziji lastninjenja, saj je dvotretjinski delež Žag v pričakovanju nove zakonodaje na licitaciji kupil TOK našega GG. Tudi to zdaj čaka na lastninjenje. Mislim, da bi morali pohiteti tako z zakonodajo o gozdovih kot o lastninjenju, da ne bi prihajalo do divjega lastninjenja.” DRAGAN GAJIČ, učitelj na osnovni šoli Center v Novem mestu: “To, kar sc sedaj dogaja s skupno ustvarjenim premoženjem, je navadna svinjarija. Hitovci sc zgovarjajo na Markovičev zakon in so opravili vse legalno, a kje je njihova morala? Kaže, da smo sc dokončno poslovili od idealizma. Prihaja kapitalizem, kakršnega sc starejše generacije spominjajo z gnusom. Že bogati bodo nakradli še več, drugi bodo pozabljeni na robu družbe.” ("l 3 a® ■ \ ROMAN PANJAN, dipl. inž. strojništva iz Dragovanje vasi pri Črnomlju: “Menim, da so bili tisti, ki so sc divje olastninili, povezani s politiko, zato so tudi odlašali s sprejetjem zakona, ki bi jasno določal, kako in kaj. Mislim pa, da še ni prepozno, da bi tako pridobljeno lastnino dobili nazaj. Seveda je veliko odvisno od uspešnosti in učinkovitosti dela parlamenta ter od tega, ali bo znale stopiti na prste “divjim” lastnikom.” JANEZ KOMPARE, poslovodja v trgovini Kios v Metliki: “Pri vseh, ki so se divje lastninili pred sprejetjem zakona, bi morali narediti revizijo. Sicer pa je država prepočasna. Pravila in natančne zakone, po katerih bi se pravično lastninili vsi, bi morala sprejeti prej. Ker je bilo veliko nejasnega, so tisti, ki so imeli priložnost, lastninili. Lastninjenje so si seveda razlagali po svoje in seveda v prid.” ig Za siliranje nikoli prezgodaj Najpomembnejša strokovna navodila za siliranje, ki je najbolj priporočan način spravila krme na naših kmetijah - Potrebna samo dva dneva lepega vremena Spomladi rasle trava izredno hitro in pogosto pride čas spravila krme bolj zgodaj, kot smo načrtovali. Spravilo krme naj poteka čim hitreje, s kar najmanj truda in s čim manj izgubami hranilnih snovi. Zato se poslužujemo siliranja trave kot najhitrejšega, najcenejšega in tudi glede izgub najugodnejšega načina spravila prvega odkosa. Tak način spravila krme bi morali uvesti na vseh kmetijah, ki imajo možnosti za pridelovanje travne silaže, tudi zato, ker potrebujemo za izvedo siliranja le dva dni lepega vremena. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE S prihajajočimi toplimi dnevi'sc je tudi ponudba zelenjave na tržnici povečala. Vedno več je velikih prodajalcev, ki zasedajo kar po več miz in jih obložijo z južnim sadjem, solato in podobnim. Za branjevke s smetano ostaja vedno manj prostora. Tokrat smo izpisali petkovo ponudbo: radič 300 tolarjev, suho sadje 200, jajca 13, jabolka 40, semenski krompir 100, fižol 120, sirček 300, skodelica smetane 200 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so prodajali: paradižnik po 269, cvetačo po 219, kivi 123, banane 126, pomaranče 76, mladi krompir 100, zeleni gomolj 159, solato 199 in zelje po 109 tolarjev. Dcladini je ponujal: banane po 100, pomaranče po 60, fižol 160, suhe slive 250, grozdje 450, orehe 800, čebulo 40. Siliramo lahko le mlado travo v fazi bilčenja do začetka latenja. Da dosežemo večjo koncentracijo hranilnih snovi in s tem boljšo mlcč-nokislinsko vrenje, moramo travo delno posušiti, tako da vsebuje 30 - 40 odst. suhe snovi. V koritastc silose lahko siliramo travo, ki vsebuje do 40 odst. ali več suhe snovi, če so izpolnjene naslednje zahteve; da je dovolj velik dnevni odvzem silaže, da je možno temeljito tlačenje in brezhibno pokrivanje s folijo, da silos napolnimo v enem dnevu, da je vreme ob siliranju lepo in travo lahko dovolj hitro posušimo. Kmetom, ki imajo s siliranjem manj izkušenj, priporočamo, da travo sušijo na 30 - 35 odst. suhe snovi. Travo, ki ima 30 - 35 odst. suhe snovi, bomo spoznali po naslednji značilnosti: od šopka trave, ki ga z rokami močno zvijemo, ne sme kapljati, med prsti pa čutimo vlažnost. Takšno ovelost trave dosežemo pri nas ob enkratnem obračanju trave v enem dnevu ali tudi prej. Najkvalitetnejšo travno silažo pridelamo iz primerno ovelc dovolj mlade trave brez kakšnih dodatkov. Zgodi pa se, da imamo pokošene vse travnike in v naslednjem dnevu Juijevo slavje na Grčevju Domačini iz vasi okoli Otočca za jurjevo s konji in veliko procesijo počastijo svetnika v cerkvi v Grčevju PREDAVANJE SEMIČ - V torek, 4. maja, ob 18. uri bo v hotelu Smuk v Semiču strokovno predavanje o obnovi vinogradov, kletarjenju ter o možnostih prodaje domačih vin. Sodelovala bosta predsednik skupščinskega odbora za kmetijstvo mag. Jože Protner in kmetijski minister dr. Jože Osterc. GRČEVJE - Sv. Jurij je poleg Miklavža in Martina najbolj priljubljen svetnik. Zagotovo pa je med poljedelci in vinogradniki spomladi najbolj čislan, saj je borce proti zlu. Na slikah je upodobljen na konju s sulico v roki v boju z zmajem. Na še starejših slikah se bori s krokodilom, saj so sv. Jurija prvi začeli častiti ob Nilu. Pri 600 let stari cerkvici sv. Jurija v Srednjem Grčevju je že tradicija; da v nedeljo, ki je bližja datumu 24. aprilu - pripravijo procesijo in mašo. Tako je bilo tudi to nedeljo. Procesija tisoč ljudi na čelu z zastavo in konji je tudi letos pričela pot proti cerkvici pri dober kilometer oddaljeni kapelici sv. Barbare, zaščitnicc pred povodnijo na Pahi. Starejši ljudje vedo povedati, tla so Razdrobljena, na njivice (ne njive) razparcelirana zemljiška posest je najbolj pogubna za slovensko kmetijstvo in poglaviten vzrok za njegovo nekonkurenčnost, ima pa v sebi tudi eno dobro plat. Ob taki kmetijski sestavi, kakršno imamo, je lažji prehod' k tako imenovanemu integriranemu, ekološko sprejemljivejšemu pridelovanju hrane. Tako vsaj lahko sklepamo po tem, kar se ta čas dogaja v intenzivnem evropskem kmetijstvu, ki je doslej zaupalo le kemiji, zdaj pa ie vnovič prisiljeno iskati naravne poti za bolj zdravo pridelavo hrane. Zanimivo je, kaj piše nemški strokovni tisk, ki spet v mnogo večji meri priporoča naravne zakonitosti in naravno ravnovesje. Porabo insekticidov je mogoče zmanjšati ob spodbujanju razmnoževanja naravnih sovražnikov, ki jih imajo kulturnim rastlinam škodljive žuželke. “Z živo mejo nad škodljivce!”, priporoča Pflanzenschutz-Praxis in navaja, česa vsega so sposobni plenilci insektov, predvsem za letenje nesposobni hrošči krešiči, pikapolonica, ki je najvažnejši naravni sovražnik listnih uši, zlasti sedempikčasta, muhe trepetalke, tcnčičarica, katere ličinka požre do 500 listnih uši, preden sc zabubi, itd. Toda na velikih poljih, obdelanih do zadnje pedi, za te naravne sovražnike škodljivih žuželk ni prostora, bi pa bil v živih mejah, ki bi te parcele obdajale-in prepredale. V njih bi našli naravno okolje in skrivališča tudi ptici in druge koristne živali. Pa ne samo nasaditev živih mej, naravovarstveno bolj sprejemljivo biološko kmetovanje priporoča celo umetno zasaditev cvetnic (lahko bi rekli tudi plevelov) ne le ob robovih obdelanih njiv, temveč tudi v pasovih znotraj parcel. Na velikih ameriških in zahodnoevropskih njivah preprosto ni več prostora za koristne živali, ki se hranijo s škodljivci in vzdržujejo naravno ravnovesje. Tak življenjski prostor jim je potrebno umetno ustvariti z zasejanjem pasov različnih cvetnic, ki velike njivske parcele razdelijo na več manjših, koristnim živalim bolj dostopnih. Kot poroča Landvvirtschaft-Schvvciz, je najbolj smiselna in ekonomična razdalja med pasovi 24 m, kar pomeni, da naj bi bila obdelana njiva široka največ toliko. Pridelek se zaradi tega za malenkost zmanjša, so pa koristi neprimerno večje. To ic tudi pot, ki jo bodo verjetno izbrali za omejevanje pridelkov m obliko subvencioniranja kmetijstva. Inž. M. LEGAN kapelico postavili pred mnogimi leti v spomin na veliko neurje. Med jahači na čelu povorke je bil tudi najstarejši, 80-lctni Jože Vrtačič iz Žihovei spomni, ga sela, ki kdaj je p sc niti več ne prvič jahal v procesiji v čast sv. Jurija, zagotovo pa ni izpustil nobeno leto niti takrat, ko je bilo potrebno k cerkvici jahati po skrivnih poteh. Dirke okoli cerkvice sc ni udeležil, saj je ocenil, da je zanj takšno postavljanje prenevarno. “Ko smo bili še mladi, smo se prav na Jurjevo slovesnost radi s konji pobahali pred dekleti. Jaz sem večkrat dirjal stoje na konju,” se spominja Jože. J. P. VRTAČ1ČEVATA NIKOLI NI MANJKAL - Z osmimi križi je prijahal kobilo Ledi tudi na nedeljsko Jurjevo slavje k cerkvici svetaga Jurija. Župnik Jože Tori, ki je imel tokrat s seboj tudi mlada bogoslovca, je vsem konjenikom podelil podobico in svečo. (Foto: J. Pavlin) Kmetijski nasveti Zakaj nazaj k naravi V modi so noji Reja te ptice se širi tudi k nam - Prvi Jože Zakšek iz Sremiča Prav nič prepovedanega, kaj šfile bogokletnega, ni v iskanju dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, pa četudi imajo prizvok modnosti. Spomnimo se toliko opevane lumbrikulturc, to je gojenja kalifornijskih deževnikov, pa reje japonskih prepelic ali polžev, ki Italiji prinašajo tolikšne dohodke. Kdor je sposoben in zna, pač uspe tudi v ekonomskem smislu, in tako bo tudi z novo, lahko bi tudi rekli modno rejo afriških nojev, ptic, ki smo jih nekdaj poznali Ic iz živalskih vrtov in otroških risank, zdaj pa so sc reje lotili ne Ic varčni Gorenci, marveč tudi naši ljudje, prvi Jože Zakšek iz Sremiča nad Krškim. Noje gojijo zaradi mesa in jajc. Odrasla žival, stara vsaj 14 mesecev, da do 70 kg perutninskega mesa, kar je za ptico res zajetna količina. Še večji vtis naredijo nojeva jajca, saj tehtajo od 1100 do 1600 gramov, samica pa jih znese do 80 na leto. Za primerjavo naj navedemo, da tehta kurje jajce okrog 60 gramov in da dobra nesnica znese blizu 300 jajc na leto. Preračunano v skupno težo, no-jevka nekajkrat pretehta kokoš, ne pa tolikokrat kot jo po svoji telesni teži. Temu primerne so tudi potrebe po hrani. Odrasel noj potrebuje na dan do 2 kg piče, pri čemer ni izbirčen. Je vse od kraja, od trave, brstičja, žuželk in različnih sadežev do zrnja in majhnih živali, denimo žab. V farmski reji krmijo noje tako kot drugo perutnino, z briketirano lucerno in koruzo ter drugimi škrobnimi in beljakovinskimi hranili. O krmljenju in nasploh o reji nojev je mogoče najti strokovne napotke zaenkrat le v tuji literaturi, predvsem v posebnem časopisu, ki izhaja’ v Ameriki, v reviji Tite Ostrich News (Nojeve novice). - n m m sejmisca BREŽICE - 24. aprila so pripeljali prodajalci na sejmišče 265 do tri mesece starih in 23 starejših prašičev. Prvih so prodali 182 po 280 do 300 tolarjev, dnigih pa 16 po 160 do 180 tolarjev kilogram žive teže. In še to: v soboto zaradi praznika dela sejma ne bo. obstaja nevarnost slabega vremena. Kaj storiti? Vemo,da se siliranje sveže trave ne obnese, mi pa trave ne moremo dovolj posušiti. V takem primeru lahko izvedemo siliranje s silirnimi dodatki. Za najbolj neugodne pogoje siliranja (vlažna silirna masa, veliko detelj, močno gnojena trava z dušikom) lahko uporabimo organske kisline. To so mravljinčna kislina in pripravka Ensimax in Alfamax. Za silimo maso, ki je manj neugodna za siliranje, lahko uporabimo silirnc dodatke na osnovi mlečnokislinskih bakterij, kot so Plantanaze, Sil-All in druge. Priporočljivo je, da damo poleg pripravkov, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije, še nekaj sladkorja, ki je prava hrana bakterijam. Na našem • Priporočamo, da posilirate travo že oh prvem lepem vremenu, kajti za silirapje trave ni nikoli prezgodaj. Celoletni pridelek ne bo na zgodaj košenih površinah nič manjši, ker bo več naslednjih odkosov. Vedno silirajte mlado travo, ki jo primerno posušite, dobro stlačite v silos in natančno pokrijte s folijo! Če bo trava res mlada, bo krma kvalitetna in ne boste imeli težav z gretjem in plcsnenjem silaže. Dobro travno silažo krave z veseljem jedo in tudi dobro molzejo. trgu je še pripravek Mold-Zap, ki sc uporablja tudi za preprečevanje gretja silaže. Ti dodatki še daleč ne omogočajo izvedbe siliranja v kakršnih koli pogojih. Zato naj velja, da je uporaba silirnih dodatkov na naših kmetijah le izhod v sili, ne pa tehnologija, ki bi dajala odlično silažo. V praksi imamo lahko tako neugodne razmere, da nam noben silirni dodatek ne more zagotoviti niti zadovoljive silaže, zato je bil že marsikateri kmet neupravičeno razočaran nad njim. V primeru, da moramo silirati svežo travo, nimamo pa silirnega dodatka, si lahko pomagamo s koruznim zdrobom ali pesnimi rezanci. Inž. STANISLAV BEVC strokovni sodelavec za živinorejo EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Ogledi vinogradov Nadaljevanje iz prejšnje številke Dol. lista Svetovalna služba posreduje navodila o delu v vinogradu na več načinov: v tej rubriki, ob vašem obisku v pisarni, lahko pokličete po telefonu, kjer dobite bodisi svetovalca ali odzivnik. V nujnih primerih in če je splošna potreba, bodo obvestila posredovala tudi radio. Da bi se izognili nesporazumom, je najboljše posvetovati se ob terenskih ogledih v vinogradu. Pregled časovnega razporeda terenskih ogledov Občina Brežice Dnevi: 3. maj, 31. maj in 5. julij. Štajersko območje na krajih po dogovoru od 8. do 15. ure. Dolenjsko območje na krajih po dogovoru od 15. do 19. ure. Dogovor na tel. (0608)61-165 in 68-103. Občina Krško Dnevi: 5. maj, 2. junij in 7. julij. Dolenjsko območje na krajih po dogovoru od 8. do t3. ure. Štajersko območje na krajih po dogovoru od 13. do 19. ure. Dogovor na tel. (0608)22-352. Občina Metlika Dnevi: 10. maj, 7. junij in 12. julij. Kjerkoli po dogovoru od 8. do 14. ure. Dogovor na tel. 58-585. Občina Črnonie(j Dnevi: 10. maj, 7. junij in 12. julij. Semič in okolica na krajih po dogovoru od 14. do 18. ure. Dogovor na tel. 51-265. Dnevi: 14. maj, 11. junij in 16. julij. Ostala območja na krajih po dogovoru od 10. do 16. ure. Dogovor na tel. 51-265. Občina Trebnje Dnevi: 19. maj, 16. junij in 21. jvHij. Šentrupert in okolica na krajih po dogovora od 8. do 12. ure. Ostala območja na krajih po dogovoru od 12. do 16. ure. Dogovor na tel. 44-942. Občina Sevnica Dnevi: 24. maj, 21. junij in 26. kjerkoli po dogovora od 10. do 17. ure. Dogovor na tel. 82-725. Občina Novo mesto Dnevi: 12. maj, 9. junij in 14. julij. Šentjernej z okolico na krajih po dogovoru med 8. in 12. uro. Dogovor na tel. 42-169. Škocjan z okolico na krajih po dogovoru med 12. in 16. uro. Dogovor na tel. 76-234. Dnevi: 17. maj, 14. junij in 19. julij. Okolica Novega mesta na krajih po dogovoru med 8. in 13. uro. Mirna Peč z okolico na krajih po dogovoru med 13. in 17. uro. Dogovor na tel. 21-480. Dnevi: 26. maj, 23. junij in 28. julij. Straža z okolico na krajih po dogovoru med 11. in 16. uro. Dogovor na tel. 84-602. Žužemberk in okolica na krajih po dogovoru med 16. in 19. uro. Dogovor na tel. 87-610. Za dodatna pojasnila in nasvete sc obračajte na območne svetovalce osebno ali na zgoraj navedene telefonske številke, ob četrtkih pa tudi name osebno na kmetijski šoli pod Trško Goro ali na tel. 28-063 med 8. in 13. uro. Izključno za varstvo trte pred boleznimi in škodljivcih pa tudi na inž. Smiljano Tomše, svetovalna služba Krško, tel. (0608)22-352. Dogovorjeni kraji ogleda bodo objavljeni na telefonskem odzivniku. J’cl. št. odzivnika v Metliki je 58-151. Inž. JOŽE MAUEVIČ V Ce niso za zadrugo, gre v stečaj Občni zbor članov KZ Brežice - Je potreba po organiziranosti močnejša od zamer iz preteklosti? - Premoženja dovolj za pokritje dolgov BREŽICE - Brežiški kmetje so ravno v času, ko sta jih kriza in vladna politika pritisnila k tleni, ostali brez vsakršne opore v pristojnih ustanovah. Po dolgih mesecih agonije je zadruga prišla do novega vodstva in do izrednega sklica zbora zadružnikov. Na občnem zboru, ki je bil minuli teden, naj bi se dokončno pokazalo, kakšno zadrugo člani želijo, če jo sploh žel(jo. Novi v. d. direktorja KZ Brežice Bojan Jevševar je prepričan, da je to treba ugotoviti še pred kakršnimkoli drugim ukrepom. Zadruga je že dalj časa v popolni poslovni blokadi, saj sc utaplja v dolgovih do kmetov in do dobaviteljev. • Zaradi neposredne povezanosti z zadrugo je v težavah tudi Hra-nilno-kreditna služba. Kmetje ji niso sposobni odplačali kreditov, ki so jih vlagali proizvodnjo, saj še danes nimajo plačanih pridelkov, ki sojih oddali zadrugi. Ker se ustanoviteljice med sabo niso mogle dogovoriti, čigava je HKS, ta služba ni mogla dobro služiti nobeni: niti KZ ne Agrarii in tudi ne kmetom. Pretekli petek so na upravnem odboru HKS spregovorili o nadaljnji usodi in perspektivah te ustanove. Že dolgo več ne opravlja svojega osnovnega poslanstva - ne prodaja za kmete, saj blago le prevzema, ne da bi ga tudi plačala, poleg tega pa jih zaradi slabega imena pri dobaviteljih ni sposobna oskrbovati niti z repromaterialom po ugodnejših cenah. Trenutno združuje samo 150 kmetov, ki so zaradi preteklih slabih odnosov z zadrugo zelo pasivni. Pred zadružniki sta dve osnovni možnosti bodoče organiziranosti sedanje zadruge. Lahko se povezujejo po kraju bivanja ali pa po dejavnosti. Posamezne zadruge sc bi lahko povezovale v eno skupno zadrugo, s tem da bi imela vsaka svoj žiro račun in samostojno poslovanje, možne pa so tudi povsem samostojne zadruge, ki bi se pozneje povezale v neko krovno organizacijo. Vsekakor bo neke vrste povezava manjših zadrug na ravni občine nujna, če bodo kmetje želeli preživeti na nestabilnem trgu. Če tudi zdaj kmetje ne bodo jasno povedali, kaj želijo, bo po mnenju v. d. dircktoija Jcvšcvaija sledil stečajni postopek, v katerem bo KZ Brežice s svojim premoženjem poplačala dolgove. “Prepričan pa sem, da stečaj ni potreben, če kmetje zadrugo zares še hočejo imeti,” trdi Jevševar. Ostaja pa vprašanje, ali okleščeno članstvo zadruge res lahko zastopa interese večine brežiških kmetov in ali so glasovi tistih, ki se zavedajo prednosti dobre organiziranosti, že dovolj močni. B. DUŠIČ-GORNIK HELENA MR/UKAR gospodinjski kotiček Več kuhajmo s sirom _ Pri pripravi sirov imajo največji pomen mlečne bakterije, ki spremenijo mlečni sladkor iz mleka ali smetane v mlečno kislino. Mleko pa lahko sesirimo tudi z dodanim umetnim fermentom ali sirilom. Takšno mikrobno sirilo omogoča hitro in kakovostno širjenje mleka že v tridesetih minutah. V 10 litrov mleka, segretega na 35° C, dodamo 2 žlički z vodo razredčenega sirila, dobro premešamo in pustimo stati 30 do 40 minut. Za ovčje, kozje in prekuhano mleko moramo dodati dvojno količino mikrobnega sirila. Prvotno so vse sire delali iz surovega mleka, danes pa sc uporablja pasterizirano mleko predvsem za mehke sire, ki so bolj dovzetni za škodljivce bakterije. Vse vrste trdih sirov pa tudi danes še pripravljajo samo iz surovega mleka. Za mnoge narode je sir obvezen dodatek hladnim in toplim jedem ter kot samostojna predjed ali poobedek. Pri nas ima potrošnik na voljo dokaj dobro izbiro. Za zdravo prehrano pa so pomembni tudi dietni siri, to so nemastni in neslani. Osnovna začimba za sir je sol, lahko pa so dodane še zeliščne začimbe, kot so žajbelj, peteršilj, kumina, koprc, šampijom, paprika, orehi, grozdje in podobno. Pri izbiri sira upoštevamo poleg videza tudi vonj, okus in skorjo. Sveži sir mora imeti sladkast vonj in blag okus. Sir, ki je preveč ohlajen ali globoko zamrznjen, nima vonja in izrazitega okusa. Tudi skorja je znamenje kakovosti. Vsi siri, ki imajo obarvano sintetično skorjo, so slabše kakovosti, ker je dihanje sira med zorenjem onemogočeno. Pogosto opazimo pri sirih tudi plesen, vendar zdravju ni škodljiva, pač pa vpliva na okus. Plesnivi del izrežemo do 2 cm globoko in zavržemo. Kako sir shranjujemo? Za zrel sir je potrebno, da je shranjen pri 10° C, ki mu onemogoča nadaljnje zorenje. Narezan sir ohlapno zavijemo in za tri dni shranimo v hladilnik. Sveže sire tesno zavijemo, predvsem sveži sirček, ki ga hranimo v dobro zaprti posodi v hladilniku. Cel trdi sir zavijemo v vlažno krpo, posamezne kose pa v prozorno folijo. Nespremenjeni ostanejo do teden dni. Sir zamrznemo največ za mesec dni, sicer izgubi značilen okus in postane zrnat. Uporabljamo ga Ic za kuho. 1 IZ NtiŠIH OBČIN pr^ir5i IZ NKŠIH OBČIN Črna gradnja že obratuje Revozova lakirnica dela brez gradbenega dovoljenja -Kako to, da novinarji vedo več od upravnih organov? NOVO MESTO - “Za lakirnico dejansko nimamo gradbenega dovoljenja. Vsakič, ko smo prinesli papirje, so zahtevali še kaj. Mi smo svoje naredili in ne vidimo razloga, da gradbenega- dovoljenja ne bi dobili. Dokumenti so vložcnj tn čakamo, da bo novomeški sekrefariat za varstvo okolja in urejabje. prostora dal kaj od sebe.” To Sp na petkovi tiskovni konferenci povedali predstavniki novomeškega Revoza v zvezi s trenutno največjo črno gradnjo v Sloveniji. Čeprav je še brez gradbenega dovoljenja, nova Revozova lakirnica že stoji in v teli dneh je začela tudi obratovati. V Revozu zagotavljajo, da bo močno zmanjšala negativne vplive na okolje, saj bodo zaradi uporabe sodobnejših tehnologij samo izgube lakov v proizvodnji petkrat manjše kot doslej. V naprave za varovanje okolja pa so vložili 23 odst. od 340 milijonov francoskih frankov, kolikor je v celoti stala nova lakirnica. Da bi šlo za “odpisano” tehnologijo, ki bi v Franciji ali kje drugje v razvitem svetu, kjer so ekološke zahteve vse strožje, ne mogla dobiti dovoljenja za obratovanje, v Revozu zanikajo. Kako na (nc)izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo lakirnice v Revozu gledajo v sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora novomeške občine, pa smo zvedeli iz odgovora na delegatsko vprašanje Andreja Hartlja, poslanca v novomeški skupščini. Pred dobrim letom, natanko 26. marca 1992, je bilo Revozu izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo lakirnice, 14. maja lani pa gradbeno dovoljenje za postavitev temeljev in ogrodja jeklene konstrukcije za novo lakirnico. Hkrati mu je bilo povedano, da si mora za dokončanje objekta, za vgraditev opreme in za zunanjo ureditev pridobili posebno gradbeno dovoljenje. Revoz je zanj zaprosil 26. avgusta. V sekretariatu pravijo, da je bila vloga nepopolna, in ker je Revoz ni dopolnil, so jo 9. novembra zavrgli. Da je bila gradnja ves ta čas in vsem na očeh v polnem teku, seveda ni treba posebej poudarjati. Treba pa je povedati, kar je povedano tudi v delegatskem odgovoru, da je urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto 24. februarja 1992 izdala odločbo o ustavitvi gradnje lakirnice. Revoz je ponovno zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja 17. februarja letos. Ker je bjja spet-nepopolna, so ga p (Snovno pozvali, naj jo dopolni z manjkajočo dokumentacijo. Kar sc tiče pristojnega občinskega upravnega organa, je zadeva očitno obstala na tej točki. “Podatki o začetku obratovanja nove lakirnice nam niso znani. Cilcde na veljavne predpise si mora investitor najprej pridobiti gradbeno dovoljenje za dokončanje objekta ter potem zaprositi za tehnični pregled objekta z vgrajenimi napravami, nakar bo Revoz šele lahko začel s poskusnim obratovanjem,” sporoča njegov delegatski odgovor. L.e kje živi in kakšna je njegova vloga, če celo novinarji spet vedo več? Vsekakor ni jasno, česa Revoz nikakor ne da na mizo, da bi bila dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja popolna. V pristojnem občinskem sekretariatu vedo, da je bila y Inštitutu Jožef Štefan narejena analiza vplivov lakirnice na okolje. Iz nje izhaja, da je ta investicija ena redkih v Sloveniji, ki dosledno uvaja tehnološke in druge ukrepe varstva okolja. Podobno oceno je dal Inštitut za varstvo okolja mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo. Upravičeno sc torej sprašujemo le, ali so vsi naredili vse, da bi Revoz, ki v Novem mestu je in skoraj gotovo bo - naj nam je všeč ali ne - čim manj negativno vplival na svojo okolico. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Novoles ne more brez zaupanja Novi v. d. generalnega direktorja Andrej Kosec kot osnovo za zagon omenja zaupanje zaposlenih in poslovnega okolja ter spremembo terjatev v lastniške vložke STRAŽA - Posebno po odhodu direktorja Milana Bajžlja je bilo marsikaj slišati o položaju v Novolesu, med drugim to, da je dejanska lanska izguba več kot dvakrat večja od prikazane. V Novolesu, kjer je s 15. aprilom kot vršilec dolžnosti prevzel posle generalnega direktorja Andrej Kosec, vztrajajo, da njihov podatek o (le) 238 milijonih tolarjev izgube povsem drži, kar bo vidno tudi iz otvoritvene bilance, ki jo bodo pripravili za postopek lastninjenja. Andrej Kosec napoveduje tudi programsko utrditev Novolcsa. Firma naj bi sc močneje usmerila v program pohištvenih polizdelkov, ki naj bi jih prodajala v zahodni Evropi, finalne izdelke (masivni pro- SENTJERNEJSKA CVIČKARIJA ŠENTJERNEJ - To soboto bo na hipodromu Šentjernejska cvič-karija, ki jo bodo pričeli ob 15. uri s povorko vinogradnikov po mestu. Predstavitvi vinogradništva bo ob 15.30 sledila uradna otvoritev, kjer bo slavnostni govornik dr. Dušan Terčelj iz Kmetijskega inštituta iz Ljubljane. Cvičkarijo bodo matlaljeTnli z pokušnjo najbolje ocenjenih vin in z zabavo ob sodelovanju ansambla Spomin. V nedeljo bo vinogradniški zajtrk, ob 10. uri bodo predstavili vinogradniško in kletarsko opremo, temu pa bo sledila nova pokušnja vin in zabava z ansamblom Slavček. Cvičkarijo organizira Društvo vinogradnikov Šentjernej. Z izgubo je Novoles lani posloval kljub temu, da je proizvodnjo povečal za eno, produktivnost za dve in izvoz za tri petine, neposredne fiksne stroške pa zmanjšal za 15 odst. Udarile so jih dražje surovine in visoke obresti. Letos sc težave v Novolesu ne zmanjšujejo. V prvih treh mesecih so sicer izvozili že tri četrtine proizvodnje in s tem zaslužili 8,5 milijona mark, medtem ko so uvozili le za 8 odst. svojega izvoza.'Ta podatek je pomemben, saj v Novolesu ocenjujejo, da je večji del izgube, ki je je bilo za 2 milijona mark, nastal zaradi precenjenega tolarja. Pesti jih tudi pomanjkanje lastnih obratnih sredstev. Obresti za posojila so bile tako v Novolesu v prvem četrtletju večje od izgube in od plač zaposlenih. Te v Novolesu izplačujejo redno in v skladu s kolektivnimi pogodbami, vendar Andrej Kosec napoveduje spremembe pri njih. “Izražene v markah povprečne plače v Novolesu še niso bile tako visoke. Tega ni mogoče zdržati, če hočemo biti konkurenčni na tujih trgih,” je dejal Kosec na nedavni tiskovni konferenci v Novolesu v Straži. Hkrati Kosec napoveduje, da bo ena prednostnih nalog v njegovem delu v Novolesu prizadevanje za večjo pripadnost zaposlenih kolektivu in povrnitev zaupanja v sposobnost Novolcsa, kar je nujno potrebno za nov zagon. "Po treh letih je Novoles zelo spremenjen. Pozna se mu, da gre iz ene krize v drugo in da na tej poti izgublja vse od kadrov do notranje moči. Prav tu bo treba marsikaj narediti. Novoles ima sicer ugoden strateški položaj, vendar je Najbolj sporna stanovanja Novomeška komisija je lani reševala 23 pritožb občanov okolja in urejanje prostora. Precej vlog se je nanašalo tudi na pridobitev gradbene dokumentacije. Ker sc ta pr<>blcmatika pojavlja kot zelo pereča iz leta v leto, komisija meni, tla je treba temu področju posvetiti večjo pozornost in predvsem hitreje urejati občinski prostor. Komisija za vloge in pritožbe sc je srečevala tudi z vlogami zaradi medsebojnih sporov. Ker ni pristojna za reševanje takih zadev, je stranke napotila na ustrezne organe, sodišče, Upravo inšpekcijskih služb itd. Prav tako je pristojnim organom odstopala zadeve, za katere niso bili niti začeti ali pa ne končani postopki po sodni ali upravni poti. NOVO MESTO - Občinska komisija za vloge in pritožbe sc lani ni ravno pretegnila od dela. Skupno je obravnavala 23 vlog občanov. Med njimi so bile tudi vloge, ki so jih ljudje naslovili na predsednika skupščine ali celo neposredno na republiško službo za vloge in pritožbe, ker so verjetno pričakovali, da bodo tako izsilili pozitivno rešitev svojega problema. Največ vlog in pritožb je bilo s stanovanjskega, komunalnega in gradbenega področja. Vloge so se nanašale predvsem na reševanje stanovanjskih problemov socialno ogroženih, ki jih je komisija poskušala reševati v sodelovanju z za to pristojnim sekretariatom za varstvo Zavore za vračanje premoženja Ker še ni slovenskega odškodninskega sklada, je denacionalizacija počasnejša, kot so upravičenci pričakovali - V občini pravnomočno rešenih 91 od 410 zahtevkov NOVO MKSTO - Upravičenci do vračila nacionaliziranega preniož.ei\ja so doslej v novomeški občini vložili 410 zahtevkov za vračilo. Največ zahtevkov, 313, se nanaša na vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in zasebnih kmetijskih gospodarstev, 89 na vračilo hiš, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, 8 pa na vračilo podjetij oz. kapitalskih deležev v nekdanjih kapitalskih družbah. Zaenkrat je pravnomočno rešenih 91 zahtevkov. Upravičenci do vračila nacionaliziranega premoženja so seveda nestrpni in nemalokrat nezadovoljni z delom upravnih organov, ki pa hitijo, kolikor morejo. V sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo so doslej opravili 149 ustnih obravnav in izdali 102 poročili o ugotovljenem dejanskem stanju ter 83 odločb o vračilu premoženja. Pravnomočnih je 76 odločb, od tega pa je 67 že izpeljanih v zemljiški knjigi. Sekretariat je prejel 9 pritožb na odločbe. Večinoma gre za pritožbe zavezanca za vračilo premoženja. Drugostopenjski organ je doslej rešil pet pritožb in v vseh primerih potrdil odločbo iz Novega mesta. Doslej je bilo po zakonu o denacionalizaciji v novomeški občini vrnjenih 382,4 hektara gozdov in 217 hektarov kmetijskih zemljišč. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je dobil v reševanje 89 zahtevkov za vračilo odvzetih hiš, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Zavezanci za vračilo so sc doslej strinjali le s petimi zahtevki upravičencev za vračilo podržavljenih nepremičnin, v vseh ostalih primerih pa se z vračilom ne strinjajo. Poravnava je bila sklenjena v treh primerih. Denacionalizacija poteka nemoteno le, ko s podržavljenimi nepremičninami razpolaga občina. Komisija je izdala 17 odločb o denacionalizaciji, od katerih je 14 pravnomočnih. Izdane so bile tudi tri odločbe o začasni prepovedi razpolaganja z nepremičninami in 10 odločb za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Oviro za denacionalizacijo predstavlja tudi zakon o odškodninskem skladu, ki še ni zaživel, zaradi česar ni možno odločiti o odškodnini upravičencem. Težave so tudi pri ocenjevanju povečanja vrednosti nepremičnin. Upravičenci za denacionalizacijo ocenjujejo tovrstno metodologijo za neustrezno. Sekretariat za družbeni razvoj obravnava osem popolnih vlog za vračilo podjetja ali kapitalskega deleža. Deloma je zaključena ena vloga. V drugem delu je njena rešitev povezana s slovenskim odškodninskim skladom, ki ga še ni, prav tako pa tudi večina ostalih vlog. V začetku aprila je bila izdana ena začasna odločba o prepovedi razpolaganja z nepremičninami, ki naj bi bile vrnjene. Podobne zahteve so tudi v zvezi z ostalimi vlogami, vendar morajo najprej razčistiti, kdo je dolžan vrnili podržavljeno premoženje. Sekretariat je bil tudi obveščen, da je bila vložena ena zahteva za revizijo postopka lastninskega preoblikovanja podjetja, ki bo moralo vrniti premoženje. Ugotovitve revizijskega organa bodo odločujoče za postopek denacionalizacije. Z. L.-D. zaradi odločitev izpred desetih let zainvestiran in brez kapitala, tako da ne more izkoristiti prednosti, ki jih ima,” pravi Kosec, ki mu je Novoles poznan, saj je v njem delal deset let, ob odhodu pred tremi Icti_ pa je bil v njem direktor razvoja. • Preživetje Novolesa pa bo v veliki meri odvisno tudi od tega, ali jim bo uspelo prepričati upnike, da bi terjatve spremenili v lastniške vložke v posamezni Novolesovi tovarni. To gotovo ne bo šlo zlahka, saj je bankam kot največjim upnikom bolj pogodu zdajšnji položaj, ko za svoj denar pobirajo visoke dobičke, kakršnih od lastniških vložkov nikakor ne hi mogle dobiti. gram) pa naj bi še naprej prodajala v ZDA in v državah srednje Evrope. Ali bo poslovni sistem Novoles, ki se je že preoblikoval v več manjših in prilagodljivejših tovarn, preživel ali ne, bo po Koščcvih ocenah odvisno predvsem od tega, ali bo imel zaupanje poslovnega okolja in ali bo notranje zaupanje zaposlenih v Novoles. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Andrej Kosec, novi v. d. generalnega direktorja Novolesa Studio D še vedno v ustanavljanju NOVO MESTO - Čeprav oddaja že nekaj let, novomeški radio oz. regionalni radio Studio D še vedno dela kot firma v ustanavljanju. Novomeška občina kot ena od ustanoviteljic, ki je za začetek delovanja radia zagotovila 317 tisoč mark, ugotavlja, da radio iz različnih razlogov ni bil nikoli v celoti oblikovan v skladu z zakonom o združenem djlu, kasneje pa ne preoblikovan v družbeno podjetje. Izvršni sveti štirih občin ustanoviteljic so vodstvu radia pred dobrim letom naložili, da spelje preoblikovanje radia v družbo z omejeno odgovornostjo v družbeni lasti. To sc ni zgodilo, saj vodstvo radia ustanoviteljicam odreka pravico sourejanja statustnih vprašanj radia. V občinah seveda ne mislijo tako. V novomeški so zato sedaj pripravili predlog preoblikovanja radia v javni zavod v lasti občin. Osnutek odloka o preoblikovanju Radia Novo mesto v ustanavljanju v javni zavod sedaj proučujejo in usklajujejo v izvršnih svetih ostalih občin ustanoviteljic. Ko bo to opravljeno, ga bodo posredovali v sprejem občinskim skupščinam. Ali bo potem le uspela ureditev statusa novomeškega radia, kot si to predstavljajo in želijo v občinskem vodstvu, pa bomo še videli. Da posluje na pol nelegalno, pa sc v vsakdanjem delu radiu niti ne vidi. Z. L.-D. V času od 31.marca do 14. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Šiško iz Rebri - Jožico, Mojca Šuštarič iz Primostka -Mojco, Mojca Kranjc s Sel - Jerico, Terezija Muhič iz Orkljcvca - Majo, Marjeta Gabrijel iz Trebnjega -Veroniko, Vida Vraničar iz Rosal-nic - Petro, Zlata Guštin iz Drašičcv - Moniko, Stanka Dvojmoč iz Ledcče vasi - Roka, Ružiča Ladika iz Kamanja - Ano, Irena Pucihar iz Trebnjega - Urha, Jožica Renko iz Tržišča - Katjo, Vilma Muhič iz Smolcnjc vasi - Jurija, Stanka Tramtc iz Dol. Globodola - Aleša, Jožica Piškur iz Rakovnika - Jožico, Smiljka Vlašič iz Metlike - Mateja, Martina Slobodnik iz Slamnc vasi - Rudija, Ncvja Črnič iz Grabrovca - Mateja, Jožica Kralj iz Trebnjega - Luka, Marija Pckolj iz Šcvnicc -Mitjo, Ilijana Pavlin iz Semiča Petro in Heleno, Dragica Pejič iz Straže - Luka, Zdenka Kočman iz Družinske vasi - Simona, Ivica Hcrak iz Metlike - Ano, Anka Davidovič iz Krškega - Mateja, Amalija Vjdmar iz. Sadinjc vasi - Tino, Vanda Žugelj iz Čuril - Mateja, Bojtina Zagorjan-Ravnikar iz Žagoricc pri Veliki Loki - Marušo, Vera Rupar iz Štrita # Katjo, Mojca Gorenc s Sel -Vi Šentjerneju - Sento, Dušanka Falc-skini iz Straže - Mašo, Nada Štukelj iz Črnomlja - Sabino, Martina Kastelic iz Gorenje vasi pri Šmarjcti - deklico, Martina Skrjanc iz Kostanjevice - deklico, Stanislava Kapele z Malih sel - deklico, Teja Klemenčič iz Šentjerneja - Miha. IZ NOVEGA MESTA: Vanja Pergar iz Kristanove 30 - Nejca, Apolonija Glavan iz Cesarjeve ulice r18 a - Marka, Mateja Želič, Ob potoku 7 - Davida, Jadranka Marinič, Nad mlini 21 - Ano, Maja Mišjak, Ob Težki vodi 58 - Mašo, Elizabeta Bojane z Ljubljanske ceste 32 - Teo, Marjanca Rozman, Ob Težki vodi'58 a - Eriko. Čestitamo! ROMSKI PREDVOLILNI ROJI - Prebudili so se tudi Romi v novomeški občini in se pričeli bolj zanimati zase in za svojo usodo. Zaradi izvolitve predstavnikov Romov v> komisijo za zaščito romske etnične skupnosti pri vladi Republike Slovenije so popravili prave predvolilne bitke. Društvo Rom je določilo dva kandidata: Rajka Šajnoviča in Rojana Tudija. Slednji je tik pred volitvami v sredo pred stavbo občinske skupščine skorajda izzval pretep med Romi, saj je nekaj več kot petdeset Romov hotel prepričati, da je njega občina že določila za predstavnika in da volitve niso potrebne. To seveda ni bilo res in Romi so prvič v svoji zgodovini pripravili volitve ter jili s pomočjo delavcev občine in svojih predstavnikov tudi pravično izpeljali. Ko so prešteli glasove, je Rojan Tudija le zmagal. (Foto: J. Pavlin) (Novomeška kronika) KULTURA - V soboti? je bila v novomeški športni dvorani pod Marofom veleprireditev “Boš videl, kaj dela Dolenc”, ki jo je prenašala celo osrednja slovenska televizija. Organizatorji so zadevo pripravili kot največjo dolenjsko ohcct, ki pa se je na koncu skoraj izkazala tudi za največji kulturni dogodek. Nabito polna dvorana je uživala in sc zabavala do zgodnjih jutranjih ur, čeprav je bila očitno povsem trezna. Prodali so le okrog 300 litrov vina, kar so za novomeške razmere zanemarljive količine, v celem dolgem večeru pa ni šel v črepinje en sam samcat kozarec. Brez dela so bili tudi redarji in možje postave. Slednji so posredovali le enkrat. Še takrat so imeli opravka z. gospodom - vztrajal je, da je njihov upokojeni kolega - ki je v bližnjem grmu omagal že na poti na prireditev. KULTURA II - Kultura gor ali dol, marsikdo od tistih, ki so sc jo šli n:t slavnostni akademiji ob 5IX)-lctnici Kolcgiatncga kapitlja v Novem mestu, bi sc gotovo počutil mnogo bolje v športni dvorani. Tam vsaj ni bilo nobenega dvoma, kdaj je treba zaploskati izvajalcem poskočnih viž. V domu kulture zadeva z manj poskočnimi vižami očitno ni bila tako preprosta. Tako se je spet zgodilo, da so umetniki na odru - instrumentalni trio Mirka Bizjaka - ravno hoteli spet oziroma še potegniti po strunah, ko se je iz. dvorane razlegel aplavz. Morda bi bilo zaradi takih nerodnosti v prihodnje dobro na vidno mesto postaviti uradnega ploskača, katerega obnašanje bi bilo znak za publiko, ali je skladbe že konec ali še ne. GOLF - Kapiteljski prošt Jožef Lap kar naprej dokazuje, da zasluži neskromno darilo, novega golfa, ki so mu ga ob nedavnem srečanju z Abrahamom na pol kupili njegovi farani. Gospod Lap si je v soboto, sredi prireditev ob 500-lctnici Kolcgiatncga kapitlja, vzel čas in bil celo uro z. dolenjskimi in belokranjskimi šolarji, udeleženci tradicionalnega srečanja mladih likovnikov, ki ga organizira LB Dolenjska banka. Je pa res, da so mladi slikali Kapitelj. GAULOISES - Veliki reklamni panoji so sc v večjem številu pojavili pred decembrskimi volitvami, da bi nam kajpak vtisnili v zavest in podzavest tiste, ki so najboljši, najlepši, najpametnejši in jih je zato treba nujno voliti. Potem nam je dedek Mraz z njih voščil llappy New Ycar, sedaj pa nam ponujajo naj pijače, avtomobile in celo najboljšo družbo. Katera je to? Tista vendar, ki “danes počne, kar sc ji ljubi - nič” in ki med tem naj početjem kajpak kadi - cigarete Gauloiscs Blondcs. Tisti, ki naj bi reklamirali škodljivost takega početja, verjetno za to nimajo denarja. Tako krasna gesla niso poceni. Ena gospa je rekla, da so revoz.ovci ponosno pokazali novinarjem novo lakirnico. Tako bo občinska oblast vsaj iz druge roke zvedela, da tisto, kar ne bi smelo niti stati, ker tega ni dovolila, že obratuje. ZVONILO BO BREZ MEŽNARJA TRŠKA GORA - Danes bo na tej slavni gorici pričel peti elektrificiran zvon. Oglasil se bo vsak dan natančno ob sedmi, dvanajsti in 19. uri, ob petkih tudi ob petnajstih, v soboto pa uro kasneje. Otoški župnik za to modernizacijo potrebuje pomoč. Denarne prispevke bodo pobirali od vseh, ki poslušajo zvonjenje (tudi vikendarji). Iz te cerkve pa še ena novica: pred dnevi so odpeljali orgle v mariborsko škofijo, kjer jih bodo o orgelski delavnici dodobra obnovili. DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo, 2. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 8. do 11. ure: M-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg 4 od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Sentpetru Črnomaljski drobir) JEZIKI - Otroci iz črnomaljskega begunskega centra obiskujejo tečaje tujih jezikov. Vodja centra, ki ji je postalo dovolj, da se mora v svobodni in neodvisni Sloveniji pogovarjali z gosti v srbohrvaščini, če hoče, da jo sploh razumejo, je predlagala, naj bi med učenje tujih jezikov uvedli tudi slovenščino. Reakcija je bila zelo burna. A ne med begunci, temveč med tistimi “na vrhu”. Predlagateljici so dali brez ovinkarjenja vedeti, da sc begunci lahko učijo vseh jezikov, samo slovenščine ne. SMETI - Včasih ima človek občutek, da črnomaljsko občino občasno obiskujejo bitja iz vesolja. Ta najbrž tudi puščajo vsepovsod smeti. In ko jih čez čas zemljani opazijo (smeti namreč), sprašujejo na občini, kdo jih bo odstranil: ali delavci v okviru javnih del ali bo to morebiti breme krajevnih skupnosti? Zato vesoljčkom predlagamo, naj drugič spustijo smeti na Zemljo o pravem času, da bodo krajevne skupnosti še lahko sporočile na občino, naj nesnago počistijo v okviru javnih del. Lanskega I. decembra so namreč pošiljali z občine dopis, v katerem so prosili za podatke o črnih odlagališčih, da bi lahko pripravili letošnji program javnih del. A so od vseh KS in štirih turističnih društev v občini dobili podatke in hkrati sporočilo o pripravljenosti za sodelovanje le od KS Dobliče in Stari trg ter turističnih društev Adlešiči in Stari trg - Poljanska dolina. PLAKATI - Nekatere v Črnomlju tako motijo ostanki plakatov, ki so propagirali minule volitve, da so predlagali, naj stranke do takrat, dokler jih ne odstranijo, ne dobijo denarja, do katerega so sicer upravičene. Najbrž bi bila takšna poteza tudi edina, ki bi bila učinkovita. (Sprehod po Metliki) V OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJ je bilo belokranjsko tekmovanje iz matematike za učence šestih, sedmih in osmih razredov. Prijavilo sc je 64 tekmovalcev, največ priznanj, kar sedem, pa so prejeli učenci Osnovne Sole Podzemelj, priznanje manj so odnesli v Osnovno šolo Loka, Metličani in učenci črnomaljske Osnovne šole Mirana Jarca pa so sc morali zadovoljiti s štirimi srebrnimi Vegovimi priznanji. Med Sešlarji je bil najboljši Andrej Pavlišič, Loka Črnomelj, meri sedmarji sta sc odlikovali Tina Kobe in Gabi Kočevar, OŠ Podzemelj, najboljši osmar - matematik pa je bila Vanja Tomc iz metliške Osnovne šole. Prvi trije iz sedmega in osmega razreda se bodo udeležili državnega tekmovanja, ki bo v Ljubljani. MEH.IŠKA FOLKLORNA SKUPINA Ivan Navratil je uspešno nastopila na travniku Arboretuma v Volčjem Potoku pri Domžalah. Med drugim je bil namen nastopa tudi ta, da povabijo številne gledalce na Vinsko vigred, ki bo v Metliki 21., 22. in 23. maja. Metliška Vinska klet pa je predstavila, res samo z besedami in brez ozvočitve, svoja vina. Nedeljske obiskovalec Arboretuma je prijetno presenetil jugorski gostilničar Peter Badovinac. Mnogim gledalcem je postregel s kozarčkom karampampo-lija, pijače, ki jo varijo v tej l>c-lokranjski gostilni že več desetletij. ( Trebanjske iveri ) IGNORANCA - Predsednikom 49 slovenskih občinskih skupščin in vlad (med temi so bili tudi Trcbanjci), ki so sc zbrali v Škofji Loki, da bi sc dogovorili, kako pritisniti na gospode v Ljubljani, da bi sc manj mačehovsko obnašali do slovenskega podeželja pri delitvi proračunskega denarja, sc je zdelo silno zamalo, da sc nihče od republikancev ni upal ali smel prikazati na vročem srečanju najvišjih predstavnikov “drugorazrednih Slovencev”. PREIMENOVANJE - Krajani z ulice 15. divizije v Trebnjem so zbrali podpise, da bi njihovo ulico preimenovali v Kresno ulico. Radi pa bi, da bi pristojni pohiteli s postopkom, ker bi’radi novo ime ulice imeli v novih listinah. Za to so pripravljeni nositi tudi vse stroške. Krajevna skupnost je z. občinsko geodetsko upravo že uredila vse potrebno. Toda na skupščini KS so menili, da ne kaže preveč hiteti s preimenovanjem, predvsem pa kaže zbrati čim več predlogov, da bi jih KS uskladila in uveljavila brez. zbiranja podpisov krajanov. Dejstvo je namreč, da ponekod preimenovanja ne bi bila tako preprosta. Zlasti krajani Ulice 2. grupe odredov se niso “uskladili”. Stanc Sitar zatrjuje, da že kakšno leto ljudje govorijo, da je to Jurčkova pot. BESEDE - Obrtnik Nace Škoda velja za človeka brez dlake na jeziku. Zato dostikrat njegovi nastopi v javnosti sprožajo polemike, kjer pa Nace redkokdaj ostane brez. odgovora. Morda je bilo nekoliko drugače na skupščini KS, kjer je Škoda vneto zagovarjal, da je treba začeti graditi dom starejših občanov. Župan Ciril Pungartnik je Nacetu hladnokrvno odgovoril, da je nekaj drugega besedno zavzemanje pri punci kot pri gradnji. IZ NKŠIH OBČIN lllt.ll IZ NKŠIH OBČIN E Nekateri namenoma zavlačujejo Denacionalizacija ČRNOMELJ - Do 10. aprila je bilo v črnomaljski občini vloženih 161 zahtevkov za denacionalizacijo, od tega 73 letos. Pozitivno je bilo rešenih 6 zahtev za vrnitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču in prav toliko za vrnitev poslovnih prostorov, en zahtevek za vrnitev stanovanjske hiše ter 18 zahtevkov za vrnitev kmetijskih in gozdnih zemljišč. Vrnjenih je bilo 173 hektarov gozdnih zemljišč ter dobrih 44 hektarov kmetijskih. Prav tako so zaključili z obravnavo 10 zadev in bodo kmalu izdane odločbe o vrnitvi nepremičnin. Nekdanji lastniki bodo dobili poslovni lokal, poslovni objekt, dobrih 10 hektarov kmetijskih in skoraj 30 hektarov gozdnih zemljišč. 14 zahtevkov so v črnomaljski občini rešili z delnimi odločbami. Za pet zahtev za vrnitev arondiranih zemljišč v okolici Dragatuša so razpisane obravnave, medtem ko so jih prav toliko zavrnili, ker niso bile v skladu z zakonom. V komisiji za denacionalizacijo težko rečejo, kdaj bodo rešene posamezne zahteve za vrnitev premoženja, saj je to v veliki meri odvisno od skladov, ki še ne delajo, ter od odgovorov zavezancev za vrnitev nepremičnin. V črnomaljski občini opozarjajo, da ti zavezanci velikokrat z. odgovori zavlačujejo postopke ali pa so njihova mnenja negativna. Med takšnimi je bila najpogosteje Kmetijska zadruga Črnomelj, nobenega odgovora še niso dobili od Gozdnega gospodarstva Kočevje, medtem ko GG Novo mesto redno odgovarja na dopise komisije. Pogosti so tudi primeri, da uporabniki poslovnih prostorov zavlačujejo postopke, ker so negativno nastrojeni do vrnitve premoženja. Na izvršnem svetu so sklenili, da bodo našli strokovno usposobljene ljudi, ki bodo priskočili na pomoč. M.B.-J. DOLENJSKI LIST Dražji vrtec, a prekratek proračun Ekonomska cena se ni spremenila že leto dni ČRNOMELJ - Črnomaljski Vzgojno-varstveni zavod Otona Župančiča z enotami v Loki, na Čardaku iu v Semiču je pred kratkim dal občinskemu izvršnemu svetu predlog za povišanje ekonomske cene v vrtcu in jaslih, ki se ni spremenila že od lanskega aprila. Od L maja naprej naj bi torej po njihovem predlogu znašal največji prispevek staršev 9.895 tolaijcv za otroka do treh let starosti ter 7.640 tolarjev za starejše otroke. Res je sicer, da sc tako najvišji prispevek staršev poveča glede na dosedanjega kar za 50 odst., vendar - kot že rečeno - zaradi zaostajanja cene, ki so jo zaračunavali staršem v preteklem letu in s katero niso sledili povečevanju stroškov v vrtcu. Občinski izvršni svet je takšno povišanje ekonomske cene sicer sprejel, a hkrati dodal, da denar v občinskem proračunu še ni zagotovljen, saj tudi republiški proračun še ni sprejet. Polno ceno oskrbe namreč plačujejo starši le za okrog 40 otrok ali za približno 8 odst. varovancev, ostalo razliko pa mora pokriti občina iz svojega proračuna. Sicer pa so že izračunali, da bi skupni stroški tekočega poslovanja treh enot vrtca v letošnjem letu po ceni, kakršno je sprejel izvršni svet, znašali 85 milijonov tolarjev. Če bodo starši s svojim prispevkom pokrili enak delež stroškov kot lani, torej 20 odst., bi v občinskem proračunu potrebovali 68 milijonov tolarjev ali 9 milijonov tolarjev več, kot je v proračunu za ta namen predvideno sedaj. Poleg tega v preteklem letu zaradi pomanjkanja denarja niso vzdrževali stavb in obnavljali opreme, zato sc letos ne bodo mogli izogniti vsaj trem milijonom tolarjem stroškov za obnovo opreme, in sicer kombija za vse tri enote ter peči za centralno ogrevanje v vrtcu na Čardaku. M.B.-J. Regijsko smetišče? Ne, hvala! Takšno je mnei\je metliške vlade o belokranjskem odlagališču smeti v Bučki -Črnomaljska vlada meni, da bi se o predlogu obeh Komunal morali še dogovarjati METLIKA, ČRNOMELJ - Direktor metliške Komunale Jože Mihelčič in črnomaljske Bojan Košir sta marca na sestanku, da je podan skupni interes obeh javnih podjetij za gradnjo regijske, torej belokranjske deponije komunalnih odpadkov. O njunih zaključkih sta razpravljala tudi oba občinska izvršna sveta, ki pa sta imela precej različno mnenje. Direktorja sta ugotovila, da bodo morali črnomaljsko deponijo (tomu-milnih odpadkov pri Vranovičih v skladu s sklepom občinske skupščine konec letošnjega leta zapreti, toda lokacija za novo deponijo v rudniški kadunji še ni potrjena. Vendar pričakujejo predlog spremembe sklepa skupščine občine, in sicer naj bi bilo vranoviško odlagališče odprto še najmanj 10 let. Metliško odlagališče v Bočki pa je s sanacijo, ki pravkar SINDIKALNA PRIZNANJA OB PRAZNIKU DELA ČRNOMELJ - Jutri, 30. aprila, bo ob 12. uri v Črnomlju v skupščinski dvorani seja sveta Območne organizacije ZSSS za Belo krajino. Po končani seji bodo podelili sindikalna priznanja za letošnje leto in počastili praznik dela. IZLET UPOKOJENCEV IN INVALIDOV TREBNJE - Društvo invalidov občine Trebnje organizira 4. maja z odhodom iz Trebnjega ob 6. uri izlet Celje - Ptuj - Maribor - Gor. Radgona - Avstrija. Izleta sc lahko udeležijo upokojenci in invalidi. Prijavite sc na tel. 44-251 ali 44-093! GASILSKA VESELICA V MOKRONOGU MOKRONOG - Gasilsko društvo Mokronog priredi v soboto, 1. maja, ob 19. uri gasilsko veselico z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel bijzcta Slaka. Vabljeni! • Revolucije ne nastanejo takrat, kadar gre ljudem slabo, ampak kadar so pričakovanja izjalovljena. (Rupel) Nič več niso imuni na izgube Primanjkljaj v metliškem gospodarstvu sicer ni velik, a tudi nepomemben ne - Vse več zasebnih podjetij - Plače za četrtino pod republiškim povprečjem METLIKA - Medtem ko so v mnogih občinah izgube v gospodarstvu tako rekoč vsakdanja stvar, pa se v metliški leta niso srečevali z njimi. Lmsko leto pa je s primanjkljajem zaključilo 12 podjetij. Na občinski vladi sicer pravijo, da izguba ni katastrofalna, ni pa za tako majhno občino nepomembna. Zalo bo izvršni svet z večjimi izgubarji pripravil sestanek, da bodo natančneje ugotovili, kakšni so vzniki za težave in kako se je moč izvleči iz njih. V preteklem letu je metliško gospodarstvo pridelalo za 178,6 milijona tolarjev izgub, od tega štiri družbena podjetja 177 milijonov tolarjev, medtem ko je bilo dober poldragi milijon tolarjev primanjkljaja v sedmih zasebnih in enem mešanem podjetju. Kar 55 podjetij pa je imelo bruto dobiček, in sicer skupaj 157 milijonov tolaijcv. Med njimi je devet dnižbcnih podjetij, dve mešani, eno zadružno ter 43 zasebnih podjetij. Za uspešno poslovanje so jih pohvalili tudi na izvršnem svetu. Zanimivo je, da se je število zaposlenih v preteklem letu v primerjavi z letom poprej v metliški občini povečalo kar za 8,9 odst., in sicer v družbenih podjetjih za 257 delavcev ter v zasebnih s 104 na 187 delavcev. Nasploh sc je precej povečalo tudi število zasebnih podjetij, saj jih Pot do doma ostarelih in bazena Na trebanjski skupščini krajevne skupnosti o naložbi v dom starejših - Kako zbrati vsaj pol denarja za prvo fazo gradnje doma? - Izvolili tudi novo vodstvo KS TREBNJE - Ne le trebanjska, marveč tudi druge krajevne skupnosti v občini hi potrebovale dom za ostarele. To je po mnenju trebanjskega župana Cirila Pungartnika verjetno tudi edina naložba, ki bi na morebitnem občinskem referendumu za samoprispevek še dobila ustrezno podporo. Brez samoprispevka pa se, kot kaže, ne bo nič spremenilo, ostalo bo le tarnai\jc o nesposobnosti in zamujenih priložnostih. Gotovo pa tudi tako zbran denar še zdaleč ne hi pomenil čudodelne paličice, da bi Trehanjci zlahka prišli do toliko željgne pridobitve. Po besedah predsednika Pun- potrebnega denarja, kot je bilo to gartnika na četrtkovi seji skupščine KS Trebnje bi z enoodstotnim občinskim samoprispevkom zbrali kvečjemu okrog 3,5 milijona mark, z denarjem od prodaje stanovanj in še z nekaterimi potezami bi Trcbanjci prišli kvečjemu do polovice potrebnega zneska za prvo fazo izgradnje doma za 100 tk> 110 ljudi, za kar bi potrebovali 8 do 9 milijonov mark. S tem, da bi od republike dobili 20 do 30 odst. svojčas normalno za podobne naložbe po Sloveniji, si v Trebnjem ne delajo utvar. V vodstvu krajevne skupnosti Trebnje so mnogi prepričani, da bi morali razpisati najprej nov samoprispevek prav v najmlajšem slovenskem mestu in da bi njihov zgled gotovo potegnil za sabo še drage krajevne skupnosti. Menijo, da so z zbranim denarjem (17,3 milijona tolarjev) zadnjega 4-letnega krajev- poteka, predvideno kot občinsko do leta 2.0 lOt Glede na vse to sta direktorja ugotovila, da sc deponija v Bočki lahko razširi v regijsko. Vendar bi se o regijski deponiji morala dogovoriti oba izvršna sveta. Direktorja pa sc zavedata, da brez soglasij obeh skupščin in krajanov ne bo šlo. Direktorja sta prav tako predvidela, kakšen bi bil delež vlaganj obeh občin pri gradnji deponije. Odločilna bi bila količina zbranih in deponiranih odpadkov. Seveda bi v skupna vlaganja šteli tudi osnovna sredstva, kot so kompaktor, buldožer in še kaj. Po njunih ocenah bi bila vrednost naložbe 1,5 milijona DEM za hektar deponijskega prostora, a potrebovali bi ga pet hektarov. Regijsko deponijo bi vzdrževala in z njo upravljala Komunala iz tiste občine, v kateri bi bilo odlagališče. Sicer pa sta menila, da bi projektant moral predvideti takšen način deponiranja, da bi predvidena površina zadostovala za odlaganje smeti za najmanj 20 let, da pa bi jo lahko tudi razširili in izkoriščali stranske produkte, kot je na primer deponijski plin. Mihelčič in Košir sta navedla vrsto prednosti regijske deponije; poleg že omenjenih še delitev stroškov pri KRVODAJALSKA AKCIJA V TREBANJSKI OBČINI TREBNJE - Občinska organizacija RK Trebnje organizira krvodajalsko akcijo v občini, in sicer: 12. maja od 7. do 13. ure v OŠ Mirna, 13. maja od 7. do 13.30 v Zdravstvenem domu Trebnje in 14. maja od 7. do 12. ure v Kulturnem domu v Mokronogu. Vabljeni so vsi krvodajalci kot tudi ostali občani. Kri lahko daruje vsak zdrav človek od 18. leta starosti naprej; moški vsake tri mesece, ženska pa vsake štiri mesece do pol litra. Pred odvzemom krvodajalca pregleda zdravnik. Kr( vodajalcc sc ne more okužili pri darovanju, ker se uporabljajo igle za enkratno uporabo. Na odvzem darovalev ne pride tešč, ampak zajtrkuje nemastno hrano. gradnji in vzdrževanju odlagališča ter deponiranju smeti, boljšo izkoriščenost prostora, smotrnejšo uporabo osnovnih sredstev, manjše onesnaževanje okolja ter možnost pridobitve republiškega denarja za ureditev deponije in vključitev v nacionalni program. Zaključila sta z ugotovitvijo, da je glede na znane težave pri odlaganju odpadkov gradnja regijske deponije v Bočki najbolj realna. Na črnomaljskem izvršnem svetu so se s pobudo obeh Komunal seznanili, menili pa, da bo potrebno glede na občutljivost to problematiko pred dokončno odločitvijo še obravnavati v obeh občinah tako s strokovne kot s politične plati. Povsem drugače je bilo na metliškem izvršnem svetu, ki sc je “ogradil” od ponudbe obeh javnih podjetij o regijski deponiji v Bočki. Navedel je več tehtnih razlogov: nevarnost ogrožanja podtalnice, bližino mesta, prostorsko omejenost. Člani so podvomili tudi, da bi krajani dali soglasje. Res je, so menili, da mora pač vsak za seboj pospraviti smeli, toda tako, kot ne morejo zahtevati od Črnomaljcev, da bi bila pri njih regijska deponija, tudi ne morejo dovoliti, da bi drugi vozili smeti v Metliko. Zlasti pa slovenski projekt o regijskih deponijah gotovo še precej let ne bo uresničen in v tem času bodo pač še naprej občinska odlagališča. Problem je tudi v tem, da metliško odlagališče še vedno nima uporabnega dovoljenja, ker nima urejenega odtoka izcednih vod. Smelt sicer pripravlja projekt, ki naj bi ga predstavil v teh dneh. Na Komunali sc zavedajo, da bo potrebno deponijo, če jo bodo že urejali - pa četudi le za občinske potrebe - urediti do konca. To pomeni odvodnjavanjc izcednih in meteornih voda, postaviti ograjo, nabaviti kompaktor in odpadke reciklirati. Smeti so že analizirali in zaključujejo s pripravami programa za reciklažo, a je problem, ker razen polivinila nihče v Sloveniji noče reciklažnih surovin. Prav zaradi tega bodo morali Metličani še nekaj časa vse odpadke odlagati na deponijo, zato bi potrebovali kompaktor, s pomočjo katerega bi zmanjšali količino smeti za desetkrat. S tern bi sedanja deponija zadostovala za desetletno odlaganje smeti iz vse občine. Zalo so sc na metliškem izvršnem svetu odločili, da bodo nadaljevali z urejanjem občinskega odlagališča, dokupili bližnje zemljišče in kompaktor. M. BEZEK-JAKŠE je bilo leta 1991 60, lani pa že 85. Vendar jih je zaključni račun oddalo le 53. Medtem ko jih je 12 predložilo izjave, da niso imeli prometa, pa jih 20 ni oddalo ne izjav ne zaključnih računov. Glede na število letnih obračunov je delež zasebnih podjetij v metliškem gospodarstvu kar 77 odst., po ustvarjenem dohodku je delež 10 odst., po številu zaposlenih pa le dobrih 5 odst. 28 zasebnih podjetij namreč sploh nima zaposlenih. M. BEZEK-JAKŠE • • Imeli bomo uspešno gospodarstvo, ampak to ne bo slovensko gospodarstvo. (Bajt) 58-letni Ignac Zajc iz Biča pri •liki KROMPIR ZA DOMAČO PORABO Velikem Galmt je pretekli četrtek takole sadil krompir na 30 arov veliki njivi. Pravi, da bo zase in za očeta, ki navkljub 84 letom in po nedavni prometni nesreči še močno opešanem zdravju noče zapisati kmetije otrokom, posadil krompir na 40 arih zemlje. Čeprav je v bližnji Pristavici kar nekaj velikih pridelovalcev semenskega krompirja. Zajčevi sadijo ;aj vetiKUi pridelovalcev semenskega krompirja, Zajčevi sadijo zavoljo ekstenzivne pridelave le merkantilni krompir zase. (Foto: P. Perc) nega samoprispevka, ki se je iztekel konec januarja letos, umno gospodarili in uresničili vse zastavljene cilje. Brez tega denarja bi razvoj v KŠ Trebnje zastal. Že na zbora krajanov decembra lani sc je večina razpravljalccv opredeljevala zn podaljšanje samoprispevka. Polovico zbranega denarja s tem samoprispevkom naj bi porabili za sofinanciranje doma starejših občanov, drago polovico pa za gradnjo plavalnega bazena. Tega pogrešajo zlasti mladi, ki se žal ne morejo niti. ohladiti v onesnaženi Temenici, kot so to še ne tako davno z veseljem počeli njihovi roditelji. Če bi se odločili za referendum, naj bi bila stopnja samoprispevka spet 2-odstotna. P. PERC NOVO VODSTVO - Na konstitutivni seji skupščine KS Trebnje so pretekli četrtek pozno zvečer s tajnim glasovanjem le izvolili novo vodstvo KS: za predsednika skupščine Milana Rmana, za njegovega namestnika Bogdan Breznika in za mandatarja za sestavo sveta KS Cirila Pungartnika (na posnetku od desne proti levi). Pa še to: udeležba na volitvah v skupščino KS (za mandat štirih let) 28. mar- ca je bila 66,9-odstotna. Najboljša udeležba je bila v Dolu (100 odst.) in Vini Gorici (96 odst.), najslabša pa na voliščih Trebnje 1 (35,2 odst.) in Stari Trg I (43 odst.) n liti IZ NtkŠIH OBČIN M IZ NtkŠIH OBČIN Hi Srečanje štirih Z občnega zbora kočevskih gasilcev - Sodelovanje s štirimi društvi KOČEVJE - Člani kočevskega gasilskega društva so minulo soboto ocenili svoje delo v preteklem štiriletnem obdobju, v katerem so sodelovali na 165 gasilskih in drugih intervencijah. Značilno za vse akcije je, da jih izvajajo brez vključevanja sirene, ker sc operativni člani odzovejo na akcije prek posebnega signala. To omogoča, da prebivalcev ne vznemirjajo toliko kot v preteklosti. Ocenili so tudi stroške gasilskih akcij in ob tem ugotovili, da so precejšnji, čeravno operativni člani kakor tudi ostali člani vsa dela izvajajo prostovoljno. V društvu so nadvse zadovoljni, ker jim je uspelo v svoje vrste vključiti precejšnje število mladih članov. Na zboru, ki je bil zelo dobro obiskan, so sklenili, da bodo v bodočem mandatnem obdobju: predsednik Vilko Ilc, poveljnik Anton Komat in predsednik nadzornega odbora Anton Žu-ran. Sestanku .so prisostvovali predstavniki GD Škofja Loka, Žannica in Šalka vas. Načelno so sc z njimi dogovorili o srečanju štirih gasilskih društev, ki ga bodo priredili pred gasilskim kongresom, ki bo konec junija v Slovenj Gradcu. V. D. OPOREKANJE PRAVILNIKU KOČEVJE - Na predlog sekretarke kočevske občinske skupščine, Slavke Janša, je kočevski izvršni svet na svoji nedavni seji dal mnenje k pravilniku o dodeljevanju občinskih službenih stanovanj, ki ga je pripravila posebna skupščinska komisija. Člani izvršnega sveta so menili, da je pravilnik pripravljen zelo nestrokovno. Označili so ga za “navadno skrpucalo, ki sc norčuje iz izvršnega sveta”. Poudarili so, da ne omogoča prehajanja na čim večje število profitnih stanovanj, ki so edina, ki bi omogočala, da bi občina lahko vzdrževala obstoječi stanovanjski fond in morda zgradila še kakšno novo stanovanjc. Menili so, da pravilnik ni v skladu z zakonom in stanovanjsko politiko občinske vlade, ter poudarili, da zato ne želijo, da bi bil izvršni svet z njim kakorkoli povezan. Za celovitejšo pomoč zasebnikom Center za razvoj Kočevske bo nudil obrtnikom, podjetnikom in kmetom različne oblike pomoči - Vse na enem mestu - Zavod se bo le delno financiral iz proračuna KOČEVJE - V kočevski občini so pripravili že skoraj vse potrebno za ustanovitev posebnega centra, ki bo nudil zasebnikom raziične oblike pomoči. Če bodo poslanci na majskem zasedanju občinske skupščine sprejeli odlok o ustanovitvi Centra za razvoj Kočevske, ki ga predlaga izvršni svet, ho pričel z delom še letos. KONCERT GODBE IN ZBOROV ZA PRAZNIKE SEVNICA - V počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, in 1. maja, mednarodnega praznika dela, priredi sevniška Zveza kulturnih organizacij v petek, 30. aprila, ob 19.30 na sevniškem gradu in grajskem dvorišču najprej promenadni koncert Delavske godbe na pihala pri GD Sevnica, ob 20. uri pa bo v Lutrovi kleti še koncert Mešanega pevskega zbora Jutranjke in Mešanega pevskega zbora župnije Boštanj, ki ju uspešno vodi Ciril Udovč. PONOVITEV RAZSTAVE KOČEVJE - Jutri ob 20.uri bodo v kočevskem muzeju odprli razstavo z naslovom “Idejno arhitekturne rešitve nove cerkve v Kočevski Reki”. Gre za ponovitev razstave, ki je bila že pred časom v Kočevski Reki. Med šestimi razstavljenimi idejnimi projekti in maketami cerkva si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi na anonimnem natečaju za najboljšo idejno arhitekturno rešitev nove cerkve v Kočevski Reki izbrani projekt Domus ccclesiac, delo arhitekta Janeza Gomboca. NOVA TRGOVINA KOČEVJE - Minuli četrtek, 22. aprila, je Kočevje dobilo novo trgovino. Delikateso in mesnico je odprl na Trgu Zbora odposlancev domačin Peter Movrin. Otvoritev so izpeljali zelo svečano in udeležence pogostili. Pred leti je Kočevje imelo le dve mesnici ZKGP, nato so jo odprli še v Nami, zdaj pa sta v centru Kočevja še dve zasebni. Za ustanovitev samostojnega centra sc je kočevski izvršni svet odločil v okviru prizadevanj za pospeševanje razvoja Kočevske. Gre za izboljšanje nudenja tistih oblik pomoči, ki jih je obrtnikom, podjetnikom in kmetom v zadnjih nekaj letih nudila služba za revitalizacijo pri kočevskih upravnih organih. Ta svojega dela ne more več dovolj učinkovito opravljati. Pomanjkljivosti je čutiti predvsem na področju svetovanja, kar pa je ena od pomembnih nalog novega centra. Pri iskanju najprimernejše organizacijske oblike novega podjetniškega oz. razvojnega centra se je posebna komisija, ki jo je imenoval izvršni svet, po temeljitem premisleku odločila za ustanovitev centra kot javnega zavoda, ki ga ustanovi skupščina občine Kočevje. “Občina bo kot ustanoviteljica zagotovila denar za pričetek dela centra, kasneje pa na podlagi letnega programa del in razvojne politike, ki jo bo zavod moral določiti že do konca letošnjega leta, le denar za izvedbo določenih delov programov, za katere bo občina zainteresirana,” pojasnujc način Marta Jiriški financiranja centra načelnica kočevskega oddelka za gospodarstvo Marta Briški. “Občina bo denimo zasebnikom omogočila brezplačno svetovanje pri njihovem prvem obisku centru, pri drugem bodo polovico že morali prispevati sami, pri tretjem še več, pri vseli nadaljnjih pa liodo usluge centra morali sami plačati. Tako bomo iz proračuna na podlagi pogodbe, ki jo bomo s centrom podpisali, financirali tudi nekatere druge programe centra,” pravi Briškijcva in pove, da sc bo moral novi zavod, ki bo zasebnikom pomagal pri ustanavljanju in preoblikovanju podjetij, pripravi podjetniških programov in pridobivanju kreditov, v veliki meri financirati sam. Med pomembnejšimi nalogami centra, ki bo sodeloval tudi pri pripravljanju programov usposabljanja in izobraževanja, bo tudi organiziranje promocijske dejavnosti v okviru skupnega nastopa kočevskega gospodarstva. Vse to bo center sprva opravljal le z dvema zaposlenima. M. LESKOVŠEK-SVETE Po pomoč, ker ne dobivajo plač Na ribniški center za socialno delo se obrača vse več Rikovih in Konfektinih delavcev in delavk, ki že več mesecev niso prejeli plač RIBNICA - Od februarja, ko so bile izplačane prve pomoči po novem zakonu o socialnem varstvu, se v ribniški občini število upravičencev nenehno povečuje. l*o mnenju delavcev ribniškega centra za socialno delo bo njihovo število še naraščalo, siy je novi zakon, ki je sicer prizadel nekatere kategorije prebivalstva, po drugi strani razširil krog upravičencev za pridobitev denarne pomoči, svoje pa k temu prispevajo tudi obstoječe gospodarske in s tem nastale socialne razmere. Po določilih novega zakona o Med tistimi, ki so že na zavodu, socialnem varstvu so na ribniškem je izredno malo takšnih, ki so BURI NEIZDELANA ZAKONODAJA O LASTNINJENJU - Na razgovoru med člani sevniške vlade in sevniškimi gospodarstveniki (sodelovali so tudi direktor Posavske Iranke dr. Dejan Avsec, direktor krške zavarovalnice Triglav Zoran Šoln in v.d. direktorja območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Anton Koren) so kritično ocenili poslovanje v preteklem letu in gibanja v letošnjih prvih mesecih. Direktorji (na posnetku) so poudarili, da jih moti neizdelana lastninska zakonodaja, ki zlasti spričo afere Hit buri delavce. Mlada slovenska država je doslej bore malo storila, da bi spremenila in poenostavila jugoslovanske predpise, ki urejajo uvoz in izvoz. Gospodarstvenike je z zagatami požarnega varstva, posebej še z nesprejemljivim ukinjanjem čuvajskih obdobje, in ne polnili Sest ni služb, seznanil medobčinski požarni inšpektor Alojz Fon. (Foto: P. Perc) kolikor je najdaljše obdobje centru za socialno delo pri pregledu vseh dotedanjih upravičencev sedmim ukinili denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja, saj te pravice po novi zakonodaji ni več. Zaradi številnih novih upravičencev do denarnega dodatka pa imajo delavci centra skoraj iz dneva v dan več dela. Trenutno imajo že okoli 100 upravičencev do denarne pomoči, kar je več, kot jih je bilo v preteklih letih skozi vse leto. Po pomoč pa prihaja tudi vse več delavcev, ki že nekaj mesecev niso prejeli plač. “Problematična sta predvsem Riko in Konfekta. Mnogi njihovi delavci, ki so sedaj prisiljeni zaprositi za denarno pomoč, pomoči ne bi potrebovali ali pa bi bili upravičeni do nižjega dodatka, če bi plače dobivali redno izplačane,” pojasnjuje delavka ribniškega centra za socialno delo Nuša Andoljšck. Prav zaradi tega delavcem, ki že nekaj mesecev niso prejeli plač, dodeljujejo družbeno pomoč le za krajše obdobje, in ne polnih šest mesecev, . ... • •. . y . ... za upravičeni tudi do denarne pomoči. Zaradi nizkih zneskov, ki jih prejemajo, mnogi mislijo, da bi morali dobiti tudi denarno pomoč, zato skušajo uveljavljali obe pravici. Čeprav bi morali najprej uveljavljati pravico na zavodu in šele nato do denarne pomoči oz. dodatka, jo mnogi skušajo uveljavljati istočasno. V takšnih primerih center za socialno delo dodeljuje denarni dodatek le izjemoma. M. LESKOVŠEK-SVETE dcljcvanjc pomoči. Premalo cenimo napore delavcev Polemika s sklepi oz. stališči odbora za gospodarjenje v sevniški skupščini SEVNICA - Obrtna zbornica Sevnica je pozvala sevniško občinsko skupščino, naj da pobudo republiki, da ustvari možnosti za nov investicijski ciklus. Država bi za to morala sprostiti del deviznih rezerv, ta ciklus pa bi moral zajeti tudi nekatera javna dela, sicer bo ob koncu tega leta podoba gospodarjenja veliko bolj klavrna kot v letu 1992. Predsednik sevniške obrtne zbornice Slavko Vilčnik je iz poslanskih klopi na zadnjem skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine, ko so obravnavali lanskoletno poslovanje sevniškega gospodarstva, polemiziral s sklepi odbora za gospcalarstvo pri občinski skupščini in menil, da bi moral odbor bolj spremljati pereče gospodarske razmere in naslavljati pobude na naslove, kjer stvarno lahko kaj spremenijo. Poslanec Karel Vehovar je ponazoril, da sc bodo slovenski otroci lahko čez 10 let le pasli, če se bodo sedanja gibanja nadaljevala. Slovensko gospodarstvo sc je 45 let razvijalo za jugoslovanski trg in nc za Evropo, je poudaril poslanec Drago Perc in izrazil prepričanje, da bi morali napore delavcev v sedanjem kriznem času bolj ceniti. Perc je dejal, da sc nc strinja s sklepi oz. stališči odbora za gospodarstvo, katerega član je, ker po njegovem ti nc odražajo smisla razprave. Opozoril je, da bi morali plače zamrzniti januarja 1992, ko je bilo slovensko povprečje 377 mark, in ne šele marca letos, saj so se že decembra lani povzpele na 651) mark. Ob tem je vprašal, katera država je sposobna dvigniti storilnost v tako kratkem času za 40 odst. Perc je še menil, da mnoga sevniška zasebna podjetja nc bodo preživela niti treh let, saj so, denimo, le zaradi ugodnega tečaja izvozila samo za 330.445 dolarjev, uvozila pa kar za 2,071.000 dolarjev. Predsednik zbora združenega dela Štefan Teraž jc v prispodobi orisal pomen ter soodvisnost malega in velikega gospodarstva, rekoč, da jc-še premalo podrastja, malih dreves bo erozija vse pobrala. Poslanec Albin Ješclnik seje tudi obregnil ob poročilo omenjenega odbora, češ da to diši preveč po represiji. Vprašal je, kje jc denar, ki so ga dobila zasebna podjetja iz občinskih virov • Poslance Alojz Zalašček jc opozoril, da je predsednik vlade Marjan Kurnik uvodoma spregovoril o težavah krmejjske Metalne, nič pa o Tehnoloških sistemih Sevnica. Povedal je, da so se pri njem oglasili delavci TSS in so ga prosili, naj zastavi besedo zanje, saj se počutijo, kot da ni zanje nikomur mar. Zalašček je vprašal Kurnika, ali misli, da jr sedanji v.d. direktorja TSS Milan Senica sposoben za vodenje te tovarne. Predsednik Kurnik je spomnil, da je od oktobra lani lastnik TSS republiški sklad za razvoj, ki je tudi postavil Senico za krmilo TSS. Kurnik pa se je ogradil od ocenjevanja, kdo je boljši (ponudnik) kot morebitni novi lastnik TSS. Mimogrede: neuradno je znano, da sta se prijavila na natečaj dva sevniška podjetnika, že omenjeni Senica in Jure Šlogar iz Itoštanja. Jasna Bačac iz Koržetovcga sklada pa je povedala, da bo dokončna odločitev o izboru najboljšega ponudnika za TSS znana v začetku maja, da pa ima prednost Senica. oz. skladov in komu je bil namenjen. P. P. Vaški spori zapirajo vodo Zakaj so bili Mencinovi teden dni brez vode? STRAŽBERK - “Nc morem razumeti, kako si nekateri vaški veljaki pri nas lahko dovolijo toliko samovolje, da nam popolnoma neupravičeno zapirajo pitno vodo. In to sc ni zgodilo prvič! Dobro, če sem že predsedniku vaškega vodovodnega odbora Ladislavu Kovaču nektič zabrusila, da so tukajšnji moški dostikrat slabši kot kakšne tcrcialke, ker vtikajo nos povsod, to še ne bi smel biti razlog, da nam vzamejo vodo. Kovaču sem tisto rekla tudi zato, ker jc na primer nedavno morala naša dnižina požreti očitek, čemu pošiljamo na sestanek zaradi asfaltiranja vaške ceste sina “dolgolasca!” Za ta asfalt Gabrijele -Stražberk, ki ga ni od nikoder, so honorar za prečrpavanje, ne bosta več pobirala vodarine. In res je sosed Anton Brlogar, ki sc nc razume najbolje z Močnikovima, nesel denar kar sam h Kovaču in zaradi tistih približno 500 tolarjev Močnikova nista prišla pobrat niti k nam. Kadar pride še mož iz Nemčije, je v naši hiši 10 ljudi, med temi sta tudi dojenčka. Sama sem ob gradnji vodovoda in ob 5 otrocih naredila vse potrebno, mož pa je veliko prispeval. Zdaj, ko nc trosimo več mark po hribu, jc pa narobe! Redimo tudi 3 govedi in nc moremo živeti brez vode," je gosi ipodinjstva že prispe' 00 mark, za tclcfoi uvala mark. Zanimivo jc, da nekateri nočejo telefona za 3.(KM) mark, raje imajo mobitel, ki stanc 6JHM) mark. Za letošnje polletje smo že plačali 5.500 tolarjev vodarine, medtem ko marsikdo še celo za lani ni plačal vode, pa mu je niso zaprli. Spornih naj bi bilo 7 mark v tolarski protivrednosti, kolikor naj bi clobil Kovač za prečrpavanje vode iz krmcljskcga v naš, vaški vodovod, vsake pol leta; nekateri so jih namreč plačevali Kovaču kar na roke, mi pa hočemo to Marija Mencin plačevati urejeno in dobiti za to ustrezno potrdilo. Tako sta zahtevala tudi zakonca Pavla in Viktor Močnik, ki sta pobirala vodarino v 48 gospodinjstvih dela Gabrijel in za Stražberk. Zagrozila sta: če sc bo še dogajalo, da bo kdo plačeval Kovaču na roke Simona Mencin ogorčeno pripovedovala Marija Mencin, njeno zgodbo pa je dopolnjevala snaha Simona s Stražberka 53, kjer so bili Mencinovi skoraj ves teden brez vode. O tem so Mencinovi obvestili tudi medobčinsko tržno inšpekcijo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Knez nam je pojasnil, da ima vaški vodovod Stražberk premalo svoje vode, zato so ga priključili na osrednji krnicljski vodovod, od koder po potrebi prečrpavajo vodo. Uredili so črpališče v zgornjem in spodnjem delti Stražberka, sredi hriba pa vodohrani. Pri črjianju pa so imeli težave, ker noče nihče tega delati zastonj. Zato so sc Stražbcrčani sami dogovorili, naj bi poleg vodarine pobirali še 7 mark za prečrpavanje. Predsednik Knez. jc povedal, da bo svetu KS predlagal, naj bi poslej uradno s strani KS Krmelj določili osebo za pobiranje vodarine in prispevka 7 mark. P. P. (Drobne iz Kočevja) STANOVANJA ZA VSE - Posebna strokovna služba pri kočevskem izvršnem svetu za stanovanjsko gospodarstvo meni, da bi bilo potrebno vsa stanovanja, ki so v lasti kočevske občine, prekategorizirati v socialna stanovanja, vsa boljša stanovanja pa določiti za profitna ali službena. Predlog utemeljujejo s tem, da mora občina vsem občanom kočevske občine omogočiti, da bodo lahko prišli do stanovanj. Ker so razmere takšne, da velika večina ljudi nc more sama reševati svojih stanovanjskih problemov, menijo, da bi bilo potrebno zagotoviti zadostno število socialnih stanovanj, tistim, ki bi si to lahko privoščili, pa bi bila namenjena profitna stanovanja. Za profitna predlagajo, da bi najemniki plačevali zanje najmanj 4 marke za kvadratni meter. ZAKLONIŠČA - Po novem občinskem odloku o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ki bo, za razliko od predhodnega, ki jc veljal za zelo široko območje mesta Kočevje, zadeval le vse na novo zgrajene objekte na najožjem delu mesta, bo gradnja zaklonišč obvezna za šole in vrtce, za vse druge gradnje pa bo obvezno ojačanje prve gradbene plošče. To bo veljalo tudi za gradnjo stanovanjskih hiš, ki bodo zaradi tega dražje, kot bi bile sicer. Za koliko, pove približno podatek, da bi bila, denimo, gradnja nove šole zaradi določil novega odloka dražja za četrtino. (Ribniški zobotrebci! ŠPORTNA TRGOVINA - Od sobote je Ribnica bogatejša še za eno trgovino s športno opremo. Ponudba Mista, ki jc sicer v Kočevju že uveljavljeno ime trgovine s športno opremo, bo odslej na voljo tudi Ribničanom. Trgovina jc v centru mesta, tik ob Vidcoccntru in kava baru Riba. PREVIDNEJŠA VOŽNJA - Pom-ladanska poljska dela so že v polnem (eku. Zaradi tega je na cestah v ribniški občini ponovno veliko traktorjev pa tudi vozov s konjsko vprego. Na magistralni cesti Ljubljana-Kočevjc, še posebno na njenem odseku od Prigorice do Jasnicc, bo zato potrebna previdnejša vožnja. SKLEPČNOST - Prihodnjo sredo ob 9.uri sc bodo v domu TVI) Partizan v Ribnici ponovno zbrali poslanci vseh treh zborov ribniške občinske skupščine. Osrednja točka dnevnega reda lx> obravnava odloka o občinskem proračunu za letošnje leto. Sklepčnost je zaradi tega zelo zažcljcna, veseli pa je ne bodo samo občinski možje, ampak tudi ribniški krščanski demokrati. Poleg stališča, ki naj bi ga zavzeli do spominskega obeležja v Hrovači in predvidene obravnave osnutka odloka o poslovnem času naj bi poslanci v sredo razpravljali tudi o preimenovanju Trga Veljka Vlahoviča in nekaterih drugih ulic v Ribnici. Preimenovanje je predlagala ribniška SKD, razprava o tem pa je bila že nekajkrat preložena. ( Sevniški paberki) ZAPLANKANGST? - Nekateri stanovalci “Rdeče kapice”, bloka, kjer so tudi pisarne območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, so ogorčeni, ker jc vodstvo zavoda ogradilo “svojo” zelenico z visokim plotom, da nc bi otroci, ki po tej bližnjici največkrat hitijo v bližnjo osnovno šolo, pomendrali posajenega rastlinja. Starši otrok, ki ne morejo več po nekajletnih stečinah, dajejo zavodu za zgled ravno sevniško šolo. Tam so učencem, ko so opazili, da ubirajo bližnjico čez zelenico, to pot celo tlakovali. Seveda so tudi v tem primeru popolnoma različni pogledi na isto stvar. Toda tisti, ki zatrjujejo, da jim jc do lepše podobe Sevnice, menijo, da bi morali podobno zaščititi tudi lepo vzdrževane zelenice pri sevniški pošti, kjer jih ljudje vedno znova uničujejo, predvsem starejši. Hudo zagreti varuhi narave predlagajo celo zaščito z električnim tokom. AVTOMOBIL - Predsednica upravnega odbora Tehnoloških sistemov Sevnica Jasna Bačac, zaposlena na republiškem skladu za razvoj, jc sredi aprila obvestila boštanjsko podjetje Zagorec, da so “na osnovi dopolnjenih ponudb za nakup podjetja TSS dali prednost drugemu ponudniku. Ge nc bi prišlo do ustreznega dogovora in sklenitve pogodbe z g. Senico, smo še vedno pripravljeni nadaljevati pogajanja z vami”. Tak odgovor poraja številna vprašanja, tudi moralna, če se seveda na skladu sploh utegnejo vprašati, kaj je moralno. Jasna Bačac zanika, da bi imel Milan Senica prednost, ker sc jc na pogovore v Ljubljano pripeljal v veliki limuzini, ki si jo jc sposodil pri podjetniku v Radečah. ( Krške novice ) PEPEL - Tisti pepel, ki ga vozijo iz Vidina na Krško polje, malce smrdi. Ko so zbirali ponudbe ljudi, ki bi zadevo tovorili iz tovarne nekam v čistp naravo, se je javilo kar nekaj avtomobilskih prevoznikov. Vidmovi šefi so posel dali najdražjemu. Nič zato, če so se ponudili mnogo cenejši, in nič zato, če ima celo Videm tovornjake, ki bi lahko vozili pepel, saj nimajo delati kaj drugega. Pepe-laste vožnje so odstopili Malusu iz druge države. Če je kdo v Vidmu pri tem kaj postrani zaslužil, sc ne ve. Sicer pa Vidmovi šefi niso bili nikoli pretirano varčni z denarjem, in to ne samo pri prevažanju pepela. Na to prisegajo celo natakarice v Saint Tropczu in okolici. USPEHI - Gospodarska zbornica je dala priznanja za izjemen prispevek k razvoju krškega gospodarstva. Kaj torej nagrajuje? Krško gospodarstvo je namreč popolnoma na kolcnili. V BRESTANICI, NA SENOVEM - Tovarno embalaže TES so preimenovali v Tcspack. Odkar jo imajo v rokah Evropejci, ni tudi čisto nič več senovška. Reče sc ji namreč Tovarna embalaže Brestanica. Scnovčani so čisto gotovo slutili tak razplet. Zakaj bi sicer ob otvoritvi tovarne že pred mnogo leti direktor senovškega rudnika kot glavni investitor raje užaljeno ostal doma, kakor da bi šel v Brestanico pozdravit slavnostni dogodek? NI ŠLO KOT PO OLJU - Agrokombinatov direktor je po neuspešni kandidaturi za župana dobil za tolažbo vsaj zbornično priznanje. Iz vrst kmetov so ga seveda takoj naskočili. Rekli so takole: direktor Agrokombinata dobiva priznanja za dobro delo, njegove trgovine pa nimajo niti olja folidol, ki ga vsi tako potrebujemo. VRTEC - Otroci v določenih vrtcih so menda zelo zainteresirani za spi-ritistične seanse, saj včasih prižigajo sveče. Bolj stvarni, ki na duhove ne dajo dosti, pa pravijo, da bodo sveče menda kmalu sploh prenehali prižigati, češ da sc namen lahko doseže že z razpelom v kotu ali s priročnim oltarjem. VEŽICA IN KAPELICA - Na Senovem pospešeno gradijo pokopališki objekt, v katerem bo našla prostor mrliška vežica in kapelica. Po naročilu krajevne skupnosti Senovo jo je projektiral Savaprojekt. Z deli sc precej mudi, kajti zdaj na Senovem ni mrliške vežice. Zato ležijo pokojni do pogreba v Brestanici, potem ko mrtvaškega odra krajanom ne smejo več postavljati v senovškem Domu 14. divizije. (Foto: M. L) ( Novo v Brežicah V.........i________ V KROGU - Ko bo HKS samostojna bančna ustanova (in ne bo več prepletena z zadrugo kot sedaj), bo pošteno premislila, preden bo dala kredit posameznemu Kmetu. Danes sc zgodba s krediti vrti v krogu. Kmet najame kredit za nakup koruznega semena. Koruzo poseje in pobere ter z njo hrani prašiče. Prašiče odda zadrugi in zanje ne dobi plačila. Tako ne more vrniti kredita HKS in HKS ne more dajati novih kreditov. DRUGI LJUDJE - Najmanj tri ženske duše na Zavodu za zaposlovanje v Brežicah sc bodo oddahnile, ko bo mimo september. Takrat se bo iztekla pravica do nadomestila za brezposelnost še zadnjim delavcem nekdanjega Tchnično-rcmontnega zavoda. Trenutno jih nadomestila prejema še okrog 350, a glede na to, kako hrupni in zahtevni so, koliko pojasnil vedno znova iščejo, bi človek rekel, da jih je najmanj dva tisoč. Medtem ko so slovenski delavci zadovoljni, če so sploh upravičeni do nadomestila, sosedom Hrvatom ni nikoli dovolj. In to kljub dejstvu, da za brezposelnost dobivajo tako visoko nadomestilo, da ga s svoio plačo ne doseže noben hrvaški direktor. TEŽKO - V Velikih Malencah so morali nekdaj, kakor govori ljudsko izročilo, kar dobro paziti, koga zaposlijo za grobarja. Menda je bilo zelo težko izkopavati luknje za grobove, kar je samo dokaz več, da so stari Rimljani znali dobro graditi. V gričku, na katerem je namreč danes cerkev sv. Martina s pokopališčem, je nekdaj stala podeželska vila. Tisti, ki str kdaj kopali po pokopališču pravijo, da so oboki rimske centralne kurjave še trdni in so se dobro ohranili skozi stoletja. Do prvih pokopov na griču, seveda. fj IZ NkŠIH OBČIN IZNHŠIHOBČ1N H Ob Kostanjevici po severni strani Kostanjevica je zdaj že bliže obvoznici - Meščani so enoglasno zavrnili južno različico, češ da bi ogrožala šolarje - Most kot sporen objekt KOSTANJEVICA - V krški občini je v javni razpravi osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine krško, drugače rečeno, družbenega plana. O tem načrtu, zlasti o prostorskih sestavinah tega plana, so se precej pogovarjali tudi Kostanjevičani, ki so imeli priložnost za pohvale in kritike na nedavni javni razpravi. Mesto na Krki bo s sprejemom krškega občinskega družbenega načrta naposled dobilo pravi odgovor, kje bodo cestarji speljali kostanjeviško obvoznico. Doslej je namreč samo nemočno poslušalo, kako se različni načrtovalci brezuspešno menijo o najprimernejši trasi omenjene ceste, ki naj bi mesto, predvsem pa lesena mostova, razbremenila prometa, zlasti tranzitnega kamionskega. Pri tem je bila Kostanjevica zaradi predlaganih tras včasih tudi vznemirjena. Tovrstno razpoloženje meščanov, ki je občasno prešlo v odkrit odpor načrtovalskim predlogom, je doseglo vrhunec ravno v zadnjih dneh, ko so v Kostanjevici razgrnili grafični del družbenega načrta in ko se je začela javna razprava o planu kot celoti. Kostanjevičani so bili vznemirjeni predvsem zaradi predlagane južne obvoznice, ki so jo načrtovalci iz Ljubljane predvideli kot možnost poleg severne. Južna obvoznica bi potekala po mnenju domačinov preblizu šole in domačini so jo v skrbi za svoj naraščaj, a tudi za odrasle meščane zato gladko zavrnili. Namesto te je obveljala, tako nesporno kaže lokalno javno mne-. Bo načelnik Mikeln vztrajal pri odstopu Sedem suhih let za medobčinsko inšpekcijo SEVNICA - Načelnik Medobčinskega inšpektorata Krško mag. Miroslav Mikeln, ki je poslancem sevnifke občinske skupščine pojasnjeval razloge, zakaj se je odločil, da zaprosi za razrešitev s funkcije in nadaljuje delo v inšpektoratu kot veterinarski inšpektor, je močno improviziral, zato ga marsikdo ni najbolje razumel. Poglavitni razlog njegovega odstopa naj bi bilo neurejeno fuiancimnje M! (medobčinske inšpekcije), to pa je utemeljeval s tem, da se je 7 suhih tet za to službo začelo s slabo stailno osnovo. Po Mikelnovih besedah je premalo denarja celo za potne stroške inšpektorjev, da bi se pogosteje strokovno izobraževali oz. izmenjavali izkušnje s kolegi v Ljubljani. Ker ni skoraj nihče verjel, da bi lahko sama zamenjava na krmilu kaj prispevala k razrešitvi zagate, načelnik Mikeln na sev-niški občinski skupščini ni dobit razrešnice in je ne bo vse dotlej, dokler občinske vlade v Brežicah, • Zn tlobnr petino manj inšpektorjev MI Krško, kjer je zdaj 17 redno zaposlenih, naredi več kot poprej. Po besedah načelnika inšpektorata mag. Mira Mikelna meja z Hrvaško zahteva “pol” tržnega in “četrt" veterinarskega inšpektorja. V klavnicah so potolkli okrog 360 prašičev, ki so jih zajeli na “zeleni meji”. Krškem in Sevnici ne pripravijo poročila o financiranju Ml za pet let nazaj in o tekočem financiranju. Mikeln je očital, da se jzvršnim svetom v zadnjih treh letih ni uspelo sestati oz. presekali prosjačenje z rednim dotokom denarja, podobno kot poskrbijo zase drugj državni organi. Delo inšpektorjev zavoljo uveljavitve nekakšne pravne države je po Mikelnovih besedah marsikdaj le pesek v oči. To farizejstvo in hkrati sila nehvaležno delo inšpekcije kaže ponazoriti s primerom inšpektorja, ki v Krškem skoraj ni dobil soglasja, ker je stopil na “žulj" bivšemu predsedniku vlade, ki je gradil vikend na črno. Sicer pa je Mikeln, ki je postal načelnik februarja 1988, zatrdil, da je to čisto njegova odločitev in da “zadaj ne stoji nobena stranka oz. politika." I\ PERC nje, severna obvoznica, ki naj bi pred mestom prečkala Krko, potekala po njenem levem bregu in sc blizu bodoče industrijske cone priključila k sedanji cesti. Obvoznica je bila v obeh različicah za arhitekte trd oreh. Po besedah prof. Brača Mušiča iz Ljubljane so pri načrtovanju arhitekti obravnavali DVA DOGODKA V POSAVSKEM MUZEJU BREŽICE - V prostorih Posavskega muzeja sta praznično vzdušje na predvečer dneva upora proti okupatorju ustvarila kar dva dogodka. Posavski muzej. Muzej za novejšo zgodovino iz Ljubljane ter brežiška organizacija borcev in udeležencev vojne so pripravili predstavitev monografije mag. Tomaža Teropšiča Kozjanski odred I-II, obenem pa še otvoritev razstave “Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem”, ki je gostovala že tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Za kulturni program ob tem dvojnem dogodku je poskrbel Oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice. Kostanjevico, zlasti otok z obrežjem in mostovi, kot izjemno vrednoto. Zato so s predvidenima obvoznicama izključili iz mesta tranzitni promet in speljali lokalni promet blizu, vendar ne preblizu otoka. Pri tem • Na obvoznici bo zaradi Krke tudi most. Verjetno so se načrtovalci motovilili toliko, časa prav zaradi mostu, saj menda dolgo časa ni bilo enotnega mnenja o tem, kako premostiti Krko, da bo most dovolj visok tudi za naraslo Krko in dovolj nizek, da ne bo skazil lepe ravninske kostanjeviške krajine. so tudi južno obvoznico predlagali tako, da je “kljub lokalnim pomislekom strokovno dobra rešitev”. L. M. PRVOMAJSKO SREČANJE KRŠKO - Krajevna skupnost in lovska družina Krško bosta organizirala v petek, 30. aprila, pri lovski koči na Trški gori tradicionalno prvomajsko praznično srečanje s kresovanjem. Ob 17. uri bodo postavljali mlaj, nakar bodo ob 20.30 prižgali kres. Za praznično razpoloženje bosta skrbela pihalni orkester Videm in ansambel Brodniki. Skladje še zadeva zase Skupščinsko (ne)zanimanje za delovanje občinskega sklada stavbnih zemljišč - Vporeden proračun? KRŠKO - Javnosti vse do danes ni uspelo ugotoviti, kako priteka in odteka občinski proračunski denar. To sc ji najbrž ne lxi posrečilo kmalu, saj nekateri iz občinskega vrha verjetno želijo prikriti podrobnosti o tcm» kako deluje občinska blagajna. Zadnji dokaz za to domnevo so skladovi ljudje ob podpori vodstva larlamenta ponudili javnosti pred iasom na zasedanju občinske skup- £ ščinc. Tedaj je delegat Jože Stibrič dejal, da delegati ne morejo obravnavati predlaganega osnutka odloka o občinskem proračunu, če nimajo vpogleda v delovni načrt občinskega sklada stavbnih zemljišč. Z drugimi besedami povedano: parlament mora istočasno razpravljati o denarju v proračunu in o financah, s katerimi razmeroma samostojno razpolaga sklad, da si ne bi kdo dovolil nenadzorovane porabe javnega denarja. Slibrič sc je skliceval na navodila državnega finančnega ministrstva, vendar je pobudo skupščina zavrnila, in to na malce čuden način. Po tej parlamentarni debati je ostalo brez odgovora vprašanje, zakaj v ' pro-' skladu irivz, i Krškem želijo ločeno načrtovati pri računsko porabo in porabo v sklai stavbnih zemljišč. Ali je odgovor ta, da politiki sklada stavbnih zemljišč nihče ne sme gledati pod prste? Toda kaj naj bi ljudje, ki vodijo sklad, sploh delali takega, za kar sc ne bi smelo vedeti? Zakonodaja, ki govori o lem, ali je denar sklada stavbnih zemljišč samo eden od proračunskih finančnih virov ali pa je lahko shranjen v posebni skladovi blagajni, je sicer deloma nejasna. Zaradi tega nihče v Krškem ne more izteči odločilnega mnenja o teh zadevah. Kot javna skrivnost pa sc pojavlja domneva, da sklad razpolaga z velikimi denarji, ki jih poljubno daje v občinski proračun, pri čemer izvršnik pravzaprav prosi v imenu proračuna za skladov denar. Sklad sc napaja večji del iz rente, ki jo Krškemu, ne celemu Posavju, plačuje Nuklearna elektrarna Krško. Vprašanje, ki je bilo tudi v ozadju Stibričevc pobude, je, kolikšen delež prabivalstva ima korist od nemajhne nuklcarkinc odškodnine, ali z drugimi besedami, kje sc izgublja krški proračunski denar. Pri tem sploh ne gre za namigovanja, da si kilo polni zasebne žepe. Dovolj bi bilo že, če bi skladov menedžment po lastni izbiri določal, kdo naj izvaja dela, ki jih občina plača iz skladovih financ. M. LUZAR DOBllA SO PRIZNANJA - Območna gospodarska zbornica je za vidnejše dosežke izročila zaslužnim gospodarstvenikom Merkurjeve palice. Na sliki (z leve) dobitniki: Milan Senica, Ivan Vučajnk, direktor zavarovalnice Triglav Zoran Šoln in Ivan Kozole. (Foto: L. M.) Priznanja gospodarstvenikom Za uspehe jih podeljuje gospodarska zbornica SREMIČ - Območna Gospodarska zbornica Posavja je 20. aprila na priložnostni slovesnosti v gostišču Tri lučke podelila priznanja za izjemne gospodarske dosežke v letu 1992. Veliko priznanje so dodelili zavarovalnici Triglav, enoti Krško. Ta finančna hiša je v 45 letih delovanja jromagala zgraditi prcnckatero cesto, šolo in druge objekte, k zavarovalnici so se obračali po pomoč tudi gasilci. Marsikje je pomagala z ugodnimi posojili. Mala priznanja gospodarske zbornice so prejeli sevniško trgovsko podjetje Lucija, Ivan Kozole iz Krškega in Ivan Vučajnk iz Brežic. V obrazložitvi so poudar rili, da predstavlja Lucija sodobno trgovsko podjetje. Lastnik Milan Senica je znal poiskati pot ne samo na domači trg, na katerem posluje že nekaj Lucijinih trgovin, ampak sodeluje tudi s tujimi partnerji. Ivan Kozole je dobil priznanje kot direktor krškega Mercatorja-Agrokombina-ta. Kot so navedli v obrazložitvi, gre za strokovnjaka, ki je v marsičem zagotovil razvoj M-Agrokombinata in ki si uspešno prizadeva za ustreznejše vrednotenje kmetijstva. Podobno so ob podelitvi spofbčili o Ivanu Vu-čajnku, direktorju Brežiške Agra-ric-Proizvodnjc in trgovine. Vučajnk je med drugim izpeljal ohitovo sadovnjakov in hmeljišč ter gradnjo namakalno-orošc-valnega sistema. ■ lili -■ * III Tf" fta >•(•»«4*. ... ........ SREČANJE KOZJANSKIH BORCEV - Minulo nedeljo je bilo v vasi Sromlje, kjer je bil 27. aprila 1944 ustanovljen Kozjanski odred, srečanje borcev in aktivistov te pomembne partizanske enote. Obenem so proslavili tudi dan upora proti okupatorju. Slavnostni govornik na prireditvi, ki jo je popestril Pihalni orkester Videm in s priložnostnim kulturnim programom še artiški šolarji in domači pevci, je bil brežiški župan Teodor Oršanič. 'Tamkajšnji aktiv Društva kmečkih žena je pripravil tudi prodajno razstavo domačih dobrot. (Foto: B. D.-G.) RAZŠIRJENA PONUDBA V TERMAH ČATEŽ _ ČATEŽ OB SAVI - V Termah Čatež so že uresničili prvi del planiranih naložb za letošnje leto. Danes ob 12. 30 bodo svečano odprli razširjeno termalno riviero, v katero so vložili milijon mark. Tako bodo že na začetku nove kopalne sezone ponudili svojim gostom dodatno razvedrilo v novem bazenu, na igriščih za tenis ter v umetnem jezeru z drsalnicami, hitrimi rekami, vodometi, plažo in pristaniščem za čolne. Gospodarstvo bo šlo k hudiču Na potezi poleg občine še država - Kmalu polovica nekdanjih delavcev v gospodarstvu na borzi - Kritično še pri dveh izgubarjih s 500 delavci BREŽICE - Večno tarnanje nad izgubo jugoslovanskega trga ne bo kaj dosti pomagalo brežiški občini, saj je že jasno, da ne seže državi do srca. Čeprav bi morala po nenapisanih pravilih za razvoj gospodarstva skrbeli država, se na njih ne gre preveč zanašati. Brežičani bodo še naprej živeli v svoji občini daleč stran od Ljubljane in bodo imeli le toliko, kolikor si bodo sami ustvarili in izborili. MATURANTSKI PLES BREŽIŠKE GIMNAZIJE ČATEŽ - Na maturantskem plesu brežiške gimnazije v hotelu Terme Čatež je 74 maturantom izrekel besede zahvale in sjrodbude na poti do zrelostnega izpita in na nadaljnji življenjski poti direktor šole prof. Jože Antolovič, v imenu pokrovitelja prireditve, sevniške občinske skupščine, pa še njen podpredsednik Anton Koren. Maturanti so pripravili prejeten družabno-zabavm spored, za ples pa so igrali novogoriški Avtomobili. Izguba tržišč, padec kupne moči ter preobremenjena proizvodnja z dajatvami, obrestnimi merami, likvidnostnimi težavami in nenazadnje s številnimi delovnimi invalidi so označevali tudi lanskoletno gospodarjenje v brežiški občini. Sredi aprila je bilo nezaposlenih 1750 oseb, okoli 1000 od teh jih je ostalo brez dela zaradi razpada države in vojske (delavci Tchnično-rcmontnega zavoda in letališča). Tej množici na Zavodu za zaposlovanje se v teh dneh priključuje še 180 delavcev bivšega Vidma, ne manjka pa prav veliko, da sc jim pridruži še okrog 500 delavcev iz dveh industrijskih podjetij v občini, ki sta v največji krizi. O imenih uradna poročila ne govorijo, da ne bi z negativno propagando še dodatno zatolkli že umirajočih. V podjetjih s področja negospodarstva je minulo leto izgubilo delo 33 delavcev, v gospodarstvu pa kar 351, torej je delovno mesto v negospodarstvu devetkrat bolj varno. Število zajroslenih se stalno zmanjšuje, kljub nastajanju številnih novih podjetij. Delni premik na tem področju pa sc vendarle zazna, saj je še v letu 1990 kar 96 odst. zaposlenih v gospodarstvu delalo v družbenih podjetjih, medtem ko lani le še 86 odstotkov in že 11 odst. v zasebnih. V brežiškem gospodarstvu realno padajo prihodki, veča sc izguba, manjša se prodaja na domačem trgu in delno povečuje prodaja v tujini. Izvoz že dve leti ne dosega uvoza, vendar se je odstotek pokritosti vendarle zvišal od 78 (1.1991) na 92 odst. Kljub vsemu je gospodarstvo v tej občini v določeni prednosti pred ostalima dvema posavskima občinama. Ima manjše izgube, manj izgubarjev, boljše razmerje med izgubo in • Izgubo je v lanskem letu izkazalo 53 podjetjj, lega dve tretjini zasebnih, ki imgjo tudi večjo izgubo na zaposlenega. Eri izgubarjih je zaposleno skorij 40 odst vseh zaposlenih v gospodarstvu. Povprečno je bilo lani blokiranih 15 pravnih oseb, kar govori o tem, da se povečuje število blokiranih podjetji, podajjšujc čas trajanja blokad in povečujejo zneski. V gospodarstvu občine Brežice so bile povprečne plače realno za 10 odst. nižje kot leto poprej, v negospodarstvu pa so bile realno višje. akumulacijo ter edino izkazuje rast obsega industrijske proizvodnje (za 7,8 odst.). Ta primerjava s Posavjem je seveda le slaba tolažba, saj pomeni edino to, da sta ostali občini še na slabšem od brežiške. B. DUŠIČ-GORNIK kultura in izobra- ževanje DAN SOLE LOKA ČRNOMEU - Preteklo soboto so učenci in učitelji črnomaljske osnovne šole Loka pripravili odprti dan. Obiskovalcem so na jurjevo poka-zali Belo krajino v pesmi, besedi, plesu in sliki. Predstavili so pouk, pripravili razstavo ter odkrili stensko sliko. ■ Še ena knjiga domačih avtorjev je ugledala na prvi predstavitvi: soavtorja slikar Janko NOVO MESTO - Kar jc bilo na otvoritvi in tudi med dvodnevnim potekom simpozija o Kapitlju, njegovi zgodovini in kulturnozgodovinskih znamenitostih zlasti razveseljivo videti, je hilo veliko število mladih obrazov. To je na otvoritveni slovesnosti opazil tudi novomeški rojak in avtor ideje o znanstvenem simpoziju Stane Granda in na to posebej opozoril kot na dober znak na poti k obnovitvi humanističnega duha novomeške gimnazije, ustanove, ki bo čez tri leta tudi doživela častitljiv jubilej - 250-letnico ustanovitve. “Novo mesto ima v sedanji zgodovini tri velike mejnike: ustanovitev mesta, ustanovitev Kapitlja in ustanovitev gimnazije. Prvi dogodek predstavlja posodo, telo, ostala dva pa duha Novega mesta. Brez Kapitlja in gimnazije bi bila dolenjska metropola popolnoma drugačna, rekli bi pusta in prazna, ne bi bila mesto, ki je pritegnilo v ta kraj ob Krki toliko dijakov, toliko velikih duhov, toliko znanstvenikov in umetnikov,” je v uvodu povedal Stane Granda. Simpozij je pozdravil tudi novomeški župan Franci Koncilija in se ob tem spomnil podobe, ki jo jc Kapitelj kazal v času njegove mladosti, ko jc bil še zelo zanemarjen in nespoštovan, za njim pa je besedo povzel prošt Jožef Lap, ki se jc tudi spomnil Kapitlja, v kakršnega jc prišel službovat. Veliko let potrpežljivosti, truda in vztrajnosti je bilo potrebnih, da je proštijski dom spet pridobil svojo nekdanjo podobo in svoje dostojanstvo, da so bili urejeni dragoceni arhivi in odprta knjižnica. Vse to tudi z mislijo na častitljivo obletnico, ki sc je bližala. Delo je precej olajšal in mu dal novega poleta ter idej tudi bolj sproščen duh, ki je zavladal s prihodom demokracije in slovensko osamosvojitvijo. “Vesel sem, da sc se jc prav s to petstoletnico zapolnila vrzel, ki je nastala med Stično, Kostanjevico in Pletcrjami. Zadnji čas jc, da zahar-monira duh stiških rokopisov, stiških opatov z novomeškimi prošti, saj jc prav stiški opat vdihnil novomeškega prošta Jacoba Auersperga Turjaškega, in da se ta zgodovina preliva v Kostanjevico, Pleterje ter dobiva tisti veliki akord prave podobe Dolenjske, govorice dolenjskih gričev in tudi te stavbe,” jc med drugim na otvoritveni slovesnosti povedal novomeški prošt Jožef I-ap. Kako jc ta zgodovina utripala, kako sc jc njo MLADI USTVARJALCI - V soboto so se pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke na Kapitlju srečali mladi slikarji in njihovi mentorji iz dolenjske regije. Srečanje je hilo delavno: upodabljanje Kapitlja, jubilanta. Kar 52 mladih ustvarjalcev iz 18 osnovnih šol je sledilo izzivu. Vodja delovnega srečanja je bil Niko Golob, mladim ustvarjalcem je dal poleta akademski slikar Jože Kumer, tudi sam upodabljalec Kapitlja, rezrdtat pa je bila razstava v Dolenjskem muzeju, kjer so otroci obesili svoje zanimive stvaritve. Na sliki: Matula Pršlja iz Jajca, učenka begunske šole v Šmihelu, Katja Somrak in Štefi Grmek iz Dolenjskih Toplic pri ustvarjanju. (Foto: T. Jakše) ipreminjala in kako je z utripal kapitelj in seveda Novo mesto, ki je s Kolcgiatnim kapitljem, edino tako ustanovo na slovenskem, usod- ŠMARJEŠKE TOPLICE - Ljubljanska firma Petrol postaja največji in najpomembnejši podpornik likovne ustvarjalnosti najmlajših. Objavili so že četrti celoletni likovni natečaj pod naslovom “Otroci odraslim”. Najboljša dela z vsakoletnega natečaja, ki jih izbere strokovna žirija, prikažejo na razstavah po celi Sloveniji. Prejšnji petek so razstavo najboljših likovnih del z lanskega natečaja odprli v hotelu v Šmarjeških Toplicah. “Lini je na naš natečaj prispelo kar 1.500 risb in drugih likovnih izdelkov iz 150 šol, 30 najboljših, ki jih je izbrala žirija, pa razstavljamo jx> številnih krajih v Sloveniji, pa tudi v sosednji Italiji in Madžarski, od koder šolarji iz slovenskih šol tudi sodelujejo na našem natečaju,” jc povedal Igor Mravlja, sicer direktor trgovske dejavnosti pri Petrolu, ki pa je ob svojem delu v glavnem v prostem času zelo zagret pri organizaciji te velike in pomembne likovne prireditve za najmlajše. Razpis in vse ostalo gradivo za natečaj pošlje Petrol na vse slovenske šole v domovini in zamejstvu in računajo, da sc bo letos odzvala že polovica od skupaj okoli 500 slovenskih osnovnih šol. “Vsekakor jc Petrolov natečaj prcrastcl v osrednjo likovno prireditev REVIJA BELOKRANJSKIH PEVSKIH ZBOROV DRAGATUŠ - Črnomaljska zveza kulturnih organizacij jc pripravila za nedeljo v kulturnem domu v Dragatušu revijo odraslih pevskih zborov Bele krajine. Šest pevskih zborov je zapelo dvajset pesmi. Predstavili so se lovskih zbor zveze lovskih družin Bele krajine z zborovodjo Francem Milckom ter moški zbor Črnomelj z istim zborovodjo, moški zbor župnije Črnomelj pod vodstvom Mateje Jeršin in mešani zbor Črnomelj z zborovodkinjo Ani Jankovič-Šobcr. Iz metliške občine pa sta sc predstavila oktet Vitis in dekliški zbor “Ivan Navratil”, ki sta pod vodstvom Mateje Jakša najprej zapela pesmi vsak zase, potem pa še skupno. Režun in Orač na krilih domišljije Prva javna predstavitev knjige “Na inejali z neznanim” pisca Franca Režuna in slikarja Janka Orača - Ena redkih knjig s sofinanciranjem kulturnega ministrstva TREBNJE - “Dostikrat so me spraševali, zakaj pišem. Edini kratek odgovor je, da zato, ker moram. Zato ker če ne bi tistega, kar sem zares močno doživel, na nek način izrazil, izpovedal, potem bi se zadušil,” je na predstavitvi svoje nove knjige “Na mejah z neznanim” povedal France Režun. “Moraš in tudi dolžan si, da resnično močno doživetje, odkritje, poveš tudi drugim. Morda bodo potem tudi oni iskali v to smer.” fai NA MFJAIJ Z NEZNANIM -luč sveta. Od leve proti desni na prvi predstavitvi: soavtorja slikar Janko Orač in pisatelj France Režun ter urednik založbe Franci Šali. Na orglice je igral Svetozar Guček, odlomke iz knjige pa je brala avtorjeva hči Milena Režun. (Foto: T. Jakše) Marsikaj novega o starem Kapitlju Znanstveni simpozij o Kapitlju je združil veliko raziskovalnih umov iz domovine in tujine - Zanimanje za domačo kulturno zgodovino so pokazali tudi mladi no povezano že dolga stoletja, so potem spregovorili številni znanstveniki. O marsičem so se strinjali, o nekaterih stvareh ostajajo še vedno različna mnenja, ker ni dovolj podatkov in niso dovolj raziskane. Zbornik, ki bo prinašal ugotovitve dvodnevnega znanstvenega simpozija o Kapitlju, bo tako v marsičem nov, zanimiv in dragocen prispevek k zgodovini Novega mesta. T. JAKŠE Knjiga je pred kratkim izšla pri Dolenjski založbi v Novem mestu, in sicer kot tretja v zbirki “Na krilih domišljije”. Lepo obiskana prva javna predstavitev je bila prejšnjo sredo zvečer v trebanjski knjižnici. Poleg urednika založbe Francija Salija se jc predstavitve udeležil tudi likovni soavtor knjige slikar Janko Orač. Za glasbeno popestritev večera jc na orglicah poskrbel Svetozar Guček, odlomke iz knjige pa jc brala Milena Režun. Umetniški vtis večera so dopolnili originali Oračevih del iz omenjene knjige, ki so razstavljeni v knjižnici. Kot smo že prejšnji teden v recenziji v naši “Knjižni polici” zapisali, prinaša knjiga 24 krajših proznih zapisov, katerih skelet so taborjenja in taborniški izleti v naravo. Ta skelet pisatelj zapolni s svojimi razmišljanji, videnji in fantazijami, ki pa so na nek način za soudeležence pohodov in spremljevalce Rcžunovcga taborniškega življenja, in teh je bilo na predstavitvi tudi nekaj, še vedno razpoznavni, saj izhajajo iz skupnih doživetij in dojemanj sveta. Sveta, v katerega bi se morali danes, morda še bolj kot nekdaj, ko narava in človek z njo vred še nista bila tako prizadeta, poglabljati in poskušati razpoznavati in doživljati tudi tisto, kar je več kot našim čutom in čutilom konkretno zaznavnega. Rcžunova knji- ga odpira pot v ta svet, pomaga človeku videti nevideno in ga usmerja od razpoznavnega in konkretnega k slutenemu in fantazijskemu. Pri tem mu s svojo skrivnostnostjo dobrohotno pomaga tudi narava, katere zvesti in spretni opisovalec in častilec jc Režun. Morda za bralca, TRIBUNA O HRVAŠKEM LEPOSLOVJU V EKSILU V sredo, 5. maja, ob 18. uri bo v modri dvorani hotela Metropol redna mesečna tribuna “V sredo ob 18-ih”, ki jo vsako prvo sredo v mesecu prireja novomeška podružnica Flrvatskcga doma. Na tokratni tribuni bo na temo “Hrvaško leposlovje v cksilu” predaval prof. Vinko Nikolič, pesnik in prevajalec, štiri desetletja glavni urednik časopisa Hrvatska revija ter predsednik Hrvaške izseljenske matici in podpredsednik Matice HrvaLskc. Ta večer bo v Dolenjskem muzeju tudi otvoritev razstave Hrvoja Sercar-ja, priznanega hrvaškega slikarja, po rodu iz Zagreba, Ki jc imel prvo samostojno razstavo leta 1960, doslej pa že preko štirideset. ki je vajen hlastanja po zgodbi in gibanju celo preveč, a bi lahko na splošno rekli, da jc celoten Režunov tekst za branje v eni sapi premočan opoj in ga jc treba uživati po kapljicah. Šele takrat vsak od biserov, ki jih avtor tako razkošno razsipava v svojem tekstu, samosvoje in v pravi luči zablesti in šele takrat avtorja Režun in Orač, ki sta sc v knjigi združila, v skupnem ustvarjalnem ognju zažarita. Na predstavitvi jc bilo tudi obelodanjeno, kakšno usodo jc doživljal rokopis knjige, ki so ga uredniki raznih slovenskih založb sicer zelo hvalili, a niso zbrali dovolj poguma in volje, da bi ga dah na trg. Morda pa jc bilo zanj tako celo bolje, saj je v soavtorstu, ki ga jc priskrbela Dolenjska založba, še bolj prišel do izraza. Da pa jc bila knjiga ocenjena kot pomeben kulturni projekt pove že dejstvo, da jc ena redkih, ki jih je v lanskem letu sofinanciralo slovensko kulturno ministrstvo. T. JAKŠE CIRIL ZLOBEC V KOČEVJU KOČEVJE - Večer s pesnikom Cirilom Zlobcem, ki ga organizira občinska skupščina Kočevje, bo v Šeškovcm domu v četrtek, 6. maja, in ne 7. maja, kot je bilo objavljeno v predzadnji številki Dolenjskega lista. Avtorja in njegovo pesniško zbirko Ljubezen troedina bo predstavil dr. Matjaž Kmecl, potem pa bo pogovor s pesnikom. Prireditev se bo pričela ob 19.30. Po ljudsko za razne priložnosti Artiški folkloristi že 25 let prikazujejo plese in običaje slovenskih pokrajin -15. maja bodo priredili jubilejni celovečerni koncert ARTIČE - Kar nelug kulturnih društev v brežiški občini letos, praznuje okrogle obletnice. Med njimi je tudi Kulturno društvo “Oton Župančič” iz Artič, ki so ga ustanovili že med obema svetovnima vojnama. V društvu so se rojevale in ugašale različne dejavnosti, od gledaliških skupin, godbe na pihala, tamburašev, pevcev, folkloristov, glasbenih skupin in bobnarjev do literatov. SIMPOZIJ ODPR I' - Dvorana v kapiteljskem domu jc bila na otvoritvi simpozija o Kapitlju nabito polna. Navzoče je pozdravil tudi novomeški župan Franci Koncilija in se ob tem spomnil svojega otroštva, ki ga je preživel v njegovi senci. (Foto: T. Jakše) Ustvarjalnost najmlajših Petrolov likovni natečaj Otroci odraslim osnovnošolcev,” trdi Mravlja. Pri tej manifestaciji sodelujeta še Republiški zavod za šolstvo in Mednarodni grafični likovni center iz Ljubljane. Izbranih 8 mladih likovnikov jc vsako leto septembra teden dni gost Petrola na likovni koloniji v tem mednarodnem centru, kjer delajo pod vodstvom “ta pravih” grafikov m slikarjev. Desetim najboljšim šolam Petrol vsako leto podari televizor ah video rekorder ali video kamero, 30 učencem pa slikarski oziroma grafični material v vrednosti po 200 mark. Seveda Petrol za ta likovni natečaj ne določa nobene teme in nikakor ne omejuje likovne ustvarjalnosti najmlajših. “Otroci vse sami najbolje vedo,” pravi Mravlja, “zato jc likovni natečaj Otroci odraslim najljubša Petrolova akcija.” Med 30 najboljšimi likovnimi izdelki z lanskega natečaja je tudi Gospa s košaro Petra Kramarja iz novomeške OŠ Bršljin (mentorica Dunja Bukovec) in skupinsko likovno delo Jurjevo iz črnomaljske OŠ Loka (mentor Bogomir Jakša). A. B. Sredi maja bodo v Artičah počastili 25-lctnico prve folklorne skupine in 15-lctnico sedaj aktivne skupine. Ljubiteljem ljudskega plesa, petja in običajev bodo pripravili celovečerni koncert, na katerem sc bodo predstavile različne generacije domačih folkloristov. Tako bo zaplesala skupina, ki je začela vaditi v letu 1978, in kot napovedujejo, so se z enakim namenom začeli zbirati tudi folkloristi, ki so prvič plesali pred četrt stoletja. Na jubilejni prireditvi bo sodelovala tudi domača skupina deklet (prej dekliški nonet), ki bodo zapela ljudske pesmi jx> izročilu svojih babic. Sedaj aktivna skupina bo prikazala plese in običaje različnih slovenskih pokrajin, pri čemer jih bodo spremljali tudi tamburaši. Ob celovečernem koncertu bodo pripravili Še priložnostno razstavo o folkomi dejavnosti v kraju in podelili Maroltove značke. Folklorno skupino zadnja leta, potem ko sta se od nje poslovila Marija in Miha Haler, vodita zakonca Dušič. Trenutno v njej sodeluje okrog 30 članov od 16. do 35. leta starosti. Plešejo belokranjske, gorenjske, štajerske in kozjanske plese ter obenem prikazujejo ljudske običaje. Posamezni Člani skupine se že več let stalno izbražujejo na posebnih seminarjih, zato bosta dva mlada mentoija jeseni po nekaj letih spet obudila folklorno dejavnost na osnovni šoli. “Podmladek jc vedno dobrodošel, vendar si želim, da bi se tudi obstoječ« skupina obdržala čim dlje, saj bi le tako lahko napredovala, obnavljala že postavljene splete, sc oprijela novih koreografij in vključila čimveč običajev. Ker v našem kraju ni raziskanega ljudskega izročila, bomo največ pozornosti namenih kozjanskemu izročilu, ki nam je najbližjc,” pravi mentor skupine Zdravko Dušič. S pridnim delom ter z nastopi za turizem in druge prilike redno bogatijo svoje premoženje z ljudskimi nošami slovenskih pokrajin, tako da šivajo nove in obnavljajo stare. Letos so postavili nov splet gorenjskih plesov “Lini sem sc ženil” in poleg “frajtonaric” in tamburic v glasbeno spremljavo vključili še nekaj ljudskih glasbil, npr. lončene base in "nu-larcc”. Za naslednjo sezono načrtujejo postavitev plesov in tudi šivanje noš iz Prekmurja. B. DUŠIČ-GORNIK METLIKA V POČASTITEV PRAZNIKOV METLIKA - Na predvečer 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, je Ljudska knjižnica Metlika pripravila v Ganglovcm razstavišču v metliškem gradu koncert, s katerim so Metličani poleg omenjenega praznika počastili še praznik dela. Pozdravni nagovor jc imel predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič. Z letnim koncertom pa sta sc pod taktirko umetniške vodje Mateje Jakša predstavila dekliški zbor “Ivan Navratil” in oktet Vitis. ŽE ČETRT STOLETJA - Ljudsko izročilo, ki je bilo pred leti zanemarjeno in podrejeno sodobnim modnim muham, je z osveščanjem in osamosvojitvijo Slovencev spet postalo bolj cenjeno. Tudi artiški folkloristi po svojih močeh prispevajo k temu, da preteklost ne bi utonila v pozabo. (Foto: B. D.-G.) OTROCI ODRASLIM - Najboljših 30 del z lanskega Petrolovega natečaja za najmlajše likovnike so prejšnji petek razstavili v Zdravilišču Šmarješke Toplice. (Foto: A. B.) Malo denaija za šole Delegatsko vprašanje in pohuda na republiko ČRNOMELJ - Po novem zakonu o zavodih so občine sprejele ustanovitvene akte in se zavezale kot ustanoviteljice skrbeti za osnovne šole. Ker pa sc ta skrb odraža predvsem v zagotavljanju denarja, so ostale občine ob sedanji centralizaciji sredstev v republiki pri uresničevanju svojih obveznosti nemočne. Osnovnim šolam ne morejo zagotavljati dovolj denarja za pokritje materialnih stroškov, še posebej ne za vzdrževanje stavb, ki vidno propadajo. Tudi amortizacija opreme in objektov osnovnim šolam ni dovolj priznana. Vse te težave so našteli v črnomaljski vladi, ko so proučili razmere v šolstvu in strokovna gradiva, ki so jim na razpolago. Zato so zaprosili poslanca iz Bele krajine v državnem svetu Branka Matkoviča, da postavi delegatsko vprašanje o tem, kakšna je usoda strokovnega gradiva ministrstva za šolstvo o izračunih nominalne amortizacije osnovnošolskega prostora po občinah. Gradivo jc bilo namreč januarja letos dano v presojo ministrstvu za finance, vendar Črnomaljci niso zasledili, da bi ga omenjeno ministrstvo obravnavalo ter upoštevalo pri oblikovanju letošnjega republiškega proračuna. Poleg tega jc črnomaljski izvršni svet predlagal državnemu zboru pobudo, naj pri obravnavi letošnjega republiškega proračuna zahteva od vlade RS oz. ministrstva za finance, da začne amortizacijo opreme in objektov za osnovne šole vključevati v državni integralni proračun ter ga nato namensko usmeri ob izravnavi v proračune občin. Samo tako bodo po mnenju Črnomaljcev občine lahko zagotavljale denar za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter enostavno reprodukcijo. Novo mesto, 29. april V Sloveniji čutimo močnejši val narkomanije v zadnjih letih. Po nekaterih ocenah je pri nas 3000 odvisnikov na igli. Predlani je zaradi prevelike količine mamila umrlo pet mladih, lani že 10. Se bo letos število zopet podvojilo? Kaj storiti? Ustanovitev komune ni dovolj. Kriminalisti pravijo, da je nekdaj že močno utečena tranzitna pot prek Beograda, Zagreba in naprej v Ljubljano, po kateri so prihajale k nam velike količine drog iz Azije, pretrgana zaradi vojne v Bosni in Hercegovini. Na srečo Dolenjcev, Belokranjcev in Posavcev naj bi bilo zato na tem prostoru manj drog, kot jih je na Primorskem, v Ljubljani, zadnje čase tudi v Mariboru. Vendar je tudi v naših krajih iz dneva v dan več primerov zlorabljanja drog, na žalost vse več med najmlajšimi. Da to postaja pereče se da sklepati tudi po tem, da so na te probleme začeli opozarjati tudi odborniki, pa ne le trebanjske, ampak tudi krške občinslce skupščine. Ker uživalci potrebujejo razpečevalce in razpečevalci nje, je do realnih podatkov, koliko je pri nas droga razširjena, težko priti. Obstajajo le delni podatki in približne ocene. Trebanjci na nedavnem razgovoru, ki ga je organiziral trebanjski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, konkretnih številk niso dobili. Iz razgovora, na katerem so sodelovali dr. Milan Krek, predsednik odbora za izvajanje nacionalnega programa preprečevanja zjorabe drog pri svetu za zdravje vlade RS, Žarka Brišar - Slana z Ministrstvavza delo, družino in socialne zadeve, Janez Šercelj iz UNZ Novo mesto ter predstavniki trebanjskih osnovnih šol, zdravstva, sociale, Karitas in policije, pa se je dalo razbrati, da se kuga moderne civilizacije širi tudi med trebanjsko mladino. Predlani 5, lani 10 mrtvih Janez Šercelj iz novomeške UNZ je poudaril, da na območju Dolenjske in Bele krajine srečujejo najpogosteje mehko drogo, medtem ko trde droge skorajda ne. Evidentirane imajo le štiri, sedaj že starejše uživalce trde droge in šestnajstletno dekle, ki se je na Dolenjsko preselila iz Kranja. Smrtnih primerov lani na območju, ki ga pokriva novomeška UNZ, ni bilo, imeli so sedem ovadb prepovedi omogočanja uživanja drog. Menijo, da je zasvojenost z drogami v porastu tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, širi pa se med osnovnošolce. Lani so odkrili tudi 1200 sadik marihuane in jih uničili. Slovenska policija ocenjuje, da imamo v naši državi okrog 3000 odvisnikov heroina. V letu 1991 je zaradi prevelike količine zaužitih mamil umrlo pet uživalcev, lani 10, nekaj smrtnih primerov pa je bilo že tudi letos. Ker je stara pot s heroinom, ki je tekla tudi čez Dolenjsko, pretrgana, prihaja droga k nam preko Madžarske in Avstrije ter po Jadranu. Lani so policisti zasegli: 226 kosov tablet LSD, 7000 g hašiša,’ 19000 g marihuane, 115 g kokaina, 15883 g heroina, že v letošnjem letu okrog 11 kilogramov, 400 kosov heptanona in podobnih nadomestil droge. Šele če kdo obleži v jarku Lani jeseni je dr. Darinka Strmole iz trebanjskega zdravstvenega doma med trebanjskimi osmošolci naredila anketo, da bi ugotovila, kakšen odnos imajo do kajenja, uživanja alkohola in drog. Zastavila jim je več vprašanj, nekateri odgovori so bili tudi zaskrbljujoči. Na vprašanje, ali so že poskusili kaditi, je 33 odst. učencev odgovorilo da, medtem ko jih 1,8 odst. odgovorilo, da kadijo vsak dan. Ko so prvič poiskusili cigareto, so bili povprečno stari 10 let, kar precej jih je poskusilo s šestimi, sedmimi leti. Kadilskih navad se otroci največkrat navzamejo doma, saj je polovica osmošolcev povedala, da pri njih doma kadi vsaj eden od staršev. Podatki so zaskrbljujoči tudi, kar se tiče uživanja alkohola. Samo 16 odst. osmošolcev še nikoli ni poskusilo alkohola, poskusilo jih je 76 odst., samo v družbi jih pije 6 odst., redno vsak dan pa pije alkohol 0,5 odst. Zanimivo je, da se jih večina niti ni mogla spomniti, kdaj so alkohol prvič poiskusili. Kar 37 odst. osmošolcev meni, da je uživanje alkohola nevarno samo, če ga uživaš vsak dan. Večina je prvič zaužila alkoholno pijačo doma, sledi zabava in lokal. Na vprašanje ali so že poskusili ilegalno drogo, je odgovorilo z ne 98, 2 odst otrok, nekaj primerov je bilo, da so že poskusili ilegalno drogo, to pa predvsem trebanjski osmošolci. Za drogo se odločajo zlasti iz radovednosti in na koncertih. 8,3 odst. osmošolcev je odgovorilo, da jim je kdo že ponudil drogo. Na vprašanje, ali mislijo, da kateri od njihovih sošolcev uživa drogo, je na šolah izven Trebnjega odgovorilo: 70 odst. učencev, da ne poznajo nikogar, 30 odst. pa, da do droge ni težko priti. Na trebanjski osnovni šoli skoraj 14 odst. osmošolcev misli, da nekaj njihovih sošolcev uživa drogo. “Mislim, da so ti rezultati kar žalostni, predvsem, kar se kajenja in alkoholizma tiče, iz ankete je razvidno, da je zgled starejših: staršev, bratov, sester, učiteljev, vzgojiteljic v vrtcu, zelo pomemben,” pravi dr. Strmoletova. Javno mnenje o uživanju alkoholnih pijač je že tako sprevrženo, da mlad človek težko ugotovi, kaj je normalno uživanje in kaj ne. Otrokom se uživanje alkohola zdi nenormalno šele takrat, ko kdo obleži v jarku. “Zaskrbljujoče je tudi to, da si osmošolci ne morejo predstavljati dobre zabave brez pijače. Mislim, da bi se morali vsi, ki se bolj ali manj ukvarjamo z mladimi, potruditi in jim pomagati najti smisel življenja, da bi znali ceniti svoje in tuje življenje, pa tudi zdravje za katerega smo odgovorni vsi,” je dodala iz svojih anketnih ugotovitev dr. Darinka Strmole. Prične se z alkoholom in tobakom Predsednik pred kratkim nastalega odbora nacionalnega programa za preprečevanje zlorabe drog pri svetu za zdravje vlade republike Slovenije, dr. Milan Krek, je povedal, da so se pred kratkim prvič sestali in sc dogovorili, kaj bodo delali. Njihov odbor bo bližnjica do vlade, bo koordinacija različnih strok, kar je nujen pogoj za izpeljavo skupnih akcij. Sedaj je delo po občinah prepuščeno njihovi volji in prizadevnosti, poslej naj bi bilo kixirdinirano. Na podlagi nacionalnega programa o preprečevanju zlorabe drog, ki je bil sprejet lani v republiški skupščini, bodo naredili operativni program za to leto. v> Glede drog v Sloveniji pravi, da starejši uživalci drog, povedo, da so pred leti hodili po drogo v Beograd inCarigrad ter jo prinašali v Slovenijo predvsem za svojo družbo. “To so bile zelo zaprte skupine, ki so imele kulturen odnos do droge, saj je niso razpečevale,” je dejal dr. Krek. Kasneje se je stvar skomer-cializirala. Prekupčevalcev, ki si s tem služijo mastne denarce, je vse več, vse več pa je tudi uživalcev. “V prvih dveh letih uživalca težko prepričaš, da je droga nevarna, ko pa se začne zaostrovati in je potrebna iz dneva v dan večja količina droge, lahko mimogrede prestopi prag tolerance. V takih primerih je zdravnik ponavadi prva zaupna oseba, ki to odkrije,” je menil dr. Krek. Ko zasvojenost odkrijejo starši, je njihov otrok že zelo dolgo na drogi. Medicinska stroka pravi, da je to kronična bolezen, kar pomeni, da je bivši narkoman v večni nevarnosti, da bo zopet začel jemati drogo. To pa tudi pomeni, da ga bomo morali spremljati do njegove smrti in moramo temu prilagoditi tudi mrežo ustanov, ki bodo bedele nad njim. Droga pomeni za nekatere ljudi zelo dober in lahek zaslužek. Na začetku balkanske poti stane gram dobrega heroina 3 nemške marke, če pa ga kupite pri nas, je že nekajkrat zmešan, prodajajo pa ga po 200 mark. V Sloveniji je drog veliko, saj po nekaterih ocenah policisti zajamejo le kakih 10 odst. “Ljudje preveč dajo na represijo, čeprav je to zadnja možnost,” pravi dr. Krek. Poudarek pa je treba dati preprečevanju. Uživanje drog se pri nas stopnjuje. Začne se pri cigaretah m alkoholu, ki sta naši zelo liberalni drogi. Dr. Krek je naredil poskus in v Portorožu poslal otroke v okrog 50 lokalov z nalogo, naj si naročijo alkohol; niti v enem lokalu otrok niso zavrnili, ker so bili mladoletni. Zelo pomemben ie odnos do avtohtonih drog, kot sta alkohol in tobak. Pri nas sta zelo sprejemljivi in nas ne motita, sta pa vstopna vrata v svet ilegalnih drog. Letno v Sloveniji za posledicami kajenja umre 1200 ljudi, to so ljudje srednje generacije. Zaradi ciroze jeter letno umre 800 slovenskih mož. “Zato je potrebno v nacionalni politiki zajeti vse te segmente, saj ni dovolj, da sc borimo le proti heroinu in kokainu. Potrebno je narediti celotno mrežo, od primarne preventive in manj stresne družbe do boljšega standarda, ter doseči, da bodo ženske lahko bolj sproščene, saj so najbolj zaposlene od vseh na svetu,” je dejal dr. Krek. Veliko več poudarka bi morali dati v šolah na odnos med spoloma. “Kaj je bolj pomembnega od reproduktivne verige? Mi pa stavimo vse na svoj opel, marcedes ipd...” Slovenska družina 800 let kostanjevice Ba0@@9 DS tšafca m IMlsIfj® Kostanjevica na Krki. Koledar kaže april 1993, se pravi čas, v katerem se je v najbolj oddaljen kotiček možganov nekaterih prebivalcev dolenjskih Benetk že prikradla misel na bližajočo se 800-letnico kraja. Do te obletnice sicer manjka še nekaj let, vendar bi domačini najraje videli, da bi bila obletnica še pozneje. Veliko morajo še postoriti, če naj njihovo mesto pričaka častitljivi praznik lep in imenitno. Zato se tu in tam kateri že tudi vpraša, zakaj ni Kostanjevica imenitna že zdaj, drugače rečeno, zakaj so jo tako dolgo prepuščali zobu časa. V Krškem na občini v sekretariatu, ki se med drugim psveča urejanju prostora, prav zdaj mrzlično pripravljajo občinski družbeni načrt. V planu so namenili prostor tudi bodoči ureditvi Kostanjevice. Sodeč p tem, se mestu na Krki obetajo dobesedno lepši časi. Spet enkrat, bi rekli domačini, vedoč, da so v njihov kraj doslej že nekajkrat priromale trume različnih strokovnjakov, ki so jih bila plna usta odlične prenove častitljivih Dolenjskih Benetk. Kostanjevičani jemljejo sedanjo načrtovalsko rundo za razliko od dosedanjih neuspelih pskusov urejanja dolenjskega otoškega mesta sicer kot resnejšo pobudo. Toda ne bi prisegli, da se bo iz celotne zadeve izcimilo kaj, kar bi poživilo mesto. Med skeptiki je tudi Milan Herakovič, predsednik sveta krajevne skupnosti Kostanjevica in znani kostanjeviški gostilničar. Pravi: “Gledano v celoti, stvari žal niso obdelane. Vsaj dvajset let poslušam zagotovila iz Krškega, da je ureditveni načrt za Kostanjevico nared. Zdaj pa vidimo, da dejansko ni nič narejenega. Urbanisti pravijo, da plana niso mogli narediti, ker je bilo nejasno, kod bo ptekala kostanjevišak ob- voznica. Vendar mislim, da bi tudi brez cestne trase lahko načelno pvedali, kako se sme razvijati Kostanjevica. Ker tega ni bilo, je vprašljiv odnos vdo Kostanjevice. O tem se sprašujemo mi. Še več pmeni, da se o našem odnosu do Kostanjevice sprašujejo tujci. Pridejo sem in strmijo, prvič zaradi naravnega m kulturnega bogastva, ki so mu priča, drugič pa iz začudenja, ker je mesto neurejeno in neizkoriščeno. Čudijo se nemarnosti. Toda ali gre samo za nemarnost domačinov? Ne, sistem je brezbrižen do te naravne in kulturne vrednote. Ne verjamem namreč, da se pri vseh teh ustanovah, ki delujejo v družbi, ni dalo vsa ta leta izdelati vsaj nekih smernic razvoja.” Kostanjevičani vedo, da je njihov kr^j z okolico in vsem drugim, kar še premore, paša za oči iz Porenja, Vaduza ali od kod drugod iz tujine, zato bi radi naredili svoje mesto turistično. K temu jih nagovarja tudi vesoljna Slovenija, ki nekako misli, da je Kostanjevica in turizem eno in isto. Toda pravega turizma ni in ni nad Kostanjevico, kar navsezadnje ugotavljajo celo domiselni domačini. “Gostilna namreč ni vse,” pravi Milan Herakovič. Prepričan je, da je turizem paleta dejavnosti. Sem sodi gostinska pnudba, spadajo kulturni sbomeniki, ki jih Kostanjevica premore kar nekaj. Kulturno snovanje je močan temelj razvoja in prav je, da sc je kulturna dejavnost razvila. Toda ali nismo ves ta čas posvečali premalo pzornosti različnim drugim dejavnostim, kot so drobna storitvena in druga obrt Tudi to je Kostanjevica Milan Herakovič je v zelo hudi krizi. Ko pa pride otrok v drogo, starši pokažejo nanj; “Ti si tisti, ki kvariš našo dobro družino!” Čeprav v glavnem to ne drži. I^etos do prvih komun Žarka Brišar - Slana iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dejala, da skupne vseslovenske študije o razširjenosti mamil v Sloveniji še nimamo. Vsako leto zaključi šolanje 50.000 mladih, od tega je zasvojenih z drogo največ 2 odst. Preventivni program je vse, kar jih krepi v borbi proti drogi. Letos smo na področju socialne politike predlagali parlamentu, da bi iz republiškega proračuna namenili 2 milijona tolarjev za dejavnosti na sekundarnem nivoju iff 12 milijonov za nakup lokacije, kjer bi bila terapevtska skupnost. Ravno zadnji predlog je iz proračuna izpadel in sedaj se borijo, da se vrne. Lani je bil edini denar za preventivo namenjen v okviru zdravstva na pobudo poslancev z Obale. Dobri nameni niso podprti z denarjem, zato bo potrebno denar zbrati še na drug način. “Pri iskanju lokacij za komuno Slovenci kažemo izredno zaprtost in ne želimo pomagati tej mladini,'češ če so si izbrali, takšen način življenja, naj ga imajo,”je dejala Žarka Brišar - Slana. Dogovorili so se, da bodo v skupnem sodelovanju določili lokacijo in okolico samo seznanili, ker taka ustanova mora začeti delovati. V primeru ogrožanja okoliškega prebivalstva pa jo bodo zaprli. Letos imajo v načrtu, da bi začela delovati prva don Pierinova skupnost pri nas, proti jeseni pa še ena ali dve skupnosti na Obali, ki bi bile v državni pristojnosti. “Predvsem bo potrebno poskrbeti za tiste mlade, ki so že končali šolanje, nimajo pa zaposlitve in so najbolj ogroženi,” je spomnila Brišarieva. Dr. Franc Žnidaršič iz Zdravstvenega doma Trebnje je povedal, da so še se v zadnjih letih posvečali predvsem boju proti alkoholu ter da delajo skupaj s centrom za socialno delo preko kluba za boj proti alkoholu. Sedem let že teče preventivna zdravstvena vzgoja v osnovnih šolah. Sedaj pa so na izobraževanje poslali gospo, ki bo potem kvalificirana za predavanje zdravstvene vzgoje. Ana Nahtigal iz OS Mirna je menila, da je preventiva v sedmem in osmem razredu že malce pozna, bolje pa bi morali poskrbeti za otrokov prosti čas in spodbujati športno udejstvovanje. JOŽICA DORNIŽ in podobno, se sprašuje Herakovič. Kot meščan tako slovečega mesta se nekako ne more sprijazniti z mislijo, da so Kostanjevici podobna mesta po Evropi doživela v zadnjem obdobju velik gospodarski in vsakršen razcvet, medtem ko je dolenjsko mesto na Krki nekako obmirovalo in začelo lesti vase.Da lahko naredijo vse potrebno za ravoj kostanjeviškega turizma domačini, kot si mogoče kdo misli, je samo deloma res. Če bi Kostanjevičani kdaj hoteli pripraviti Slovenijo do lega, da bi stavila na turizem, bi ji poskus spodletel, ko pa so oblastniki videli več koristi v železarnah in podobnih industrijskih gigantih. Kostanjcviška volja je plahnela tudi spričo nadpovprečne družbene skrbi za dolenjske Benetke, ki pa je vsaj včasih že mejila na nesmisel: varstveniki narave in kulture so mesto proglasili za prvovrsten spomenik in s tem preprečili morebitne posege v prostor, dcnaija za gradnjo v starem slogu pa ni bilo ne od “spomeničarjev” ne od drugih. Vprašajte domačine. Rekli bodo približno tako: sedanja Kostanjevica je ogledalo take zaščitenosti mesta. Tak je kraj zato, ker je Ljubljana ves čas kričala, da je Kostanjevica spomeniško zaščitena in da je potrebno paziti, kako se dela. Krška občina je bila vesela takih ljubljanskih opozoril, saj ji ni bilo treba dati denarja za obnovo mesta. In Kostanjevica je do danes ostala “jajce, ki čaka na kokljo, da ga bo zvalila,” kot pravi temu Milan Herakovič. Ob taki preveliki in hkrati nikakršni družbeni skrbi za Kostanjevico meščanom ni jasno, zakaj so se stvari zasukale ravno na tak način. Ali strokovnjaki, ki so toliko obdelovali Kostanjevico, niso znali narediti ničesar ali pa so mesto zanalašč pustili tako, da bo spomenik propadanja nekega obdobja? Ob teh neznankah se ukvarjajo domačini še z nečim. Vedo, da je Kostanjevica izgubila identiteto in je obmirovala v trenutku, ko jo je oblast znižala iz občine v krajevno skupnost. Zdaj, ko Slovenija na novo postavlja lokalno samoupravo, naj bi bila Kostanjevica spet občina. Ali to kaj pomeni za nov razcvet mesta na Krki? MARTIN LUZAR priloga dolenjskega lista 9 krajinski park lahinja IgMa®^! H©Q(š©fe taffiB© V Kultumo-informacijskem centru Križanke je bila postavljena razstava o krajinskem parku Lahinja, na kateri so predstavili vrednote parka, ki so narekovale njegovo razglasitev, in pojasnili, kako pomembno je pravočasno zavarovanje naravne in kulturne dediščine, da bi tako spodbudili javnost, predvsem pa domačine, k ohranjanju in varovanju naravnih, kulturnih in krajinskih vrednot tega območja. varovani dve močvirji - rastišči redkih in ogroženih rastlinskih vrst, ki po IUCN merilih sodijo v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Republike Slovenije, to sta La-hinjske in Nerajske Luge, kot naravni spomeniki pa reka Lahinja od izvira do Pustega Gradca, potok Nerajčica s pritoki in izviri Okno, Stcpanjec in Krnica, termalni izvir Topličica, izvirna jama Pečina, vodna ponorna jama Djud z naravnim mostom pred vhodom in manjšim kraškim poljem, udorna vrtača Glušenka in manjši močvirni biotop Mlaka; za kulturne spomenike pa v okljuku Lahinje pri Pustem Gradcu arheo-loško najdišče Pusti Gradac, Cerkev Vseh svetnikov, Klepčcv mlin in Žaga venicijanka, ne daleč stran pa še antično grobišče pri vasi Šipek in gomilno grobišče pri vasi Veliki Nerajec. Belo krajino večina pozna kot deželo belih brez, belega platna, pisanic, dobrega vina in jtelenega Jurija. Svojevrstnost deželi pa prav gotovo daje mehko razgibana krajina z številnimi vasmi, cerkvami in starimi domačijami, ki pa sc vse hitreje umikajo novemu času. Malokdo pomisli, da je v Beli krajini tudi močvirnati svet, poln presenečanj za ljubitelje nardTfc. Prav ta je bil pred leti, ko je tudi Belo krajino zajel val hidromelioracij, v nevarnosti. Sredi osemdesetih let so bila tako v dolini Podturnščicc pri Dragatušu degradirana in celo uničena nekatera rastišča redkih in ogroženih močvirnih rastlinskih vrst. V zameno je tako dobila Bela krajina nekaj kmetijskih površin, ki pa danes niso v celoti obdelane. Enaki posegi so bili načrtovani tudi v območju zgornjega toka Lahinje. Na srečo je občina Črnomelj znala prisluhniti predlogu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta in uvrstila v program raziskovalnih nalog temeljito inventarizacijo in valorizacijo naravne dediščine tega območja. Prvi belokranjski zavarovani krajinski park Rezultati naloge, velikost in specifična sinteza značilne krajine s sestavinami naravne in kulturne dediščine je narekovalo, da območje v povirju reke Lahinje zavarujemo kot Krajinski park lahinja (KPL). Po dveh letih usklajevanja različnih zelja in potreb imetnikov zemljišč je skupščina občine leta 1988 sprejela odlok o razglasitvi KPL za naravno znamenitost. Tako je bil sprejet varstveni režim, ki preprečuje kakršne koli posege, ki bi razvrednotili oziroma uničili naravne in kulturne vrednote parka. Bela krajina je tako dobila prvi zavarovani krajinski park. Žnotraj parka sta kot naravni rezervat posebej za- naselitev risa na slovenskem Vsi našteti spomeniki potrjujejo, da je območje zanimivo v naravoslovnem in kulturnozgodovinskem pogledu. Ker v parku prevladuje predvsem kmetijska dejavnost, je bila določitev tovrstne varstvene skupine toliko bolj umestna, namreč krajinski park je najmanj omejujoča varstvena skupina, v okviru katere se namenja večja pozornost naravi in krajini, prostor sam pa še naprej ostaja namenjen kmetijstvu, ki bi se moralo prilagajati določenim zakonitostim. Leta 1989 je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pri takratni Republiški kulturni skupnosti prijavil akcijo za obnovo, prezentacijo in popularizacijo KPL. V viru te akcije je bil park primerno opremljen s pojasnjevalnimi in označevalniimi tablami, markirana je pot obhoda po parku, izdan je bil plakat o ogroženih in redkih rastlinah v Beli krajini. V letošnjem letu je pri Obzorju Maribor izšel še vodnik Krajinski park Lahinja (Dražumerič, Hudoklin,Ivanovič), izdane so bile tudi tri razglednice ter posneta video kaseta o parku. Mehke oblike turizma Zaradi nedovoljnega poznavanja delovanja spomeniške službe mnogi menijo, da se na zavarovanih objektih ali “spomeniško zaščitenih” območjih ne sme nič dogajati. Da v O Letos je minilo celih dvajset let od tistega dne, ko so na Kočevskem Rogu izpustili v gozdove tri pare risov in vrnili / to žival slovenskemu gozdu. Lovski in naravovarstveni ukrep je bil zelo uspešen. Po neizmernih kočevskih in notranjskih gozdovih vse od Kočevskega Roga pa tja do Snežnika in Slavnika se je ta čas že zaključilo ženitovanjc sicer samotarskih prebivalcev gozda, ki se ponašajo z gibkim, močnim telesom, gosto dlako, majhnim repom, močnimi in nevarnimi kreplji ter z ostrim zobovjem, njihov poseben in značilen okrasek pa so črni čopki na koncu ušes. Seveda, beseda je o risu, starem in novem prebivalcu slovenskih gozdov. Če so se risji ženini in neveste odrezali kot vsa leta doslej, potem bo čez deset tednov primijavkalo na svet več risjih mladičev in zdaj že kar precej velika družina risov v slovenskih gozdovih se bo še povečala v veselje lovcev in naravovarstvenikov. Pred dvajsetimi leti namreč risa v slovenskih gozdovih še oziroma ni več bilo. Kot avtohtona žival naših gozdov je izginil nekako konec prejšnjega stoletja, ko so ga iztrebili. Nekatera pričevanja sicer govore, da se je tu pa tam občasno še pojavil, vendar lahko sprejmemo dejstvo, da v tem stoletju te lepe živali na Slovenskem ni bilo več. Podobna usoda je risa doletela tudi v drugih evropskih državah, uspelo se mu je ohraniti samo na jugu Balkana in v odmaknjenih predelih vzhodne Evrope. Slovenski lovci in naravovarstveniki so se na pobudo lovca in planinca ter soustanovitelja fonda za raziskovanje Alp Karla Webra odločili, da vrnejo risa v naše gozdove. Švicarski ljubitelj narave in pogost obiskovalec lovišč na Rogu je nabavo risov tudi financiral, naselitev in kasnejše širjenje, te velike mačke je vodil dipl. biolog Janez Čop iz Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Pripravil je elaborat za naselitev in v noči med 15. in 16 januatjem leta 1973 so spustili tri risje samce in tri sanlfce v oboro Trnovec v Kočevskem Rogu. Rise so pripeljali iz Slovenskega Rudohorja na Slovaškem. 46 dni so bile zveri v prilago-jevalni obori, spomladi istega leta pa so jih spustili na prostost. Po dveh desetletjih so vsi, ki so naselitev vodili, res lahko zadovoljni. Ris se je odlično prilagodil našim razmeram ali pa so mu razmere v naših gozdovih tako prijale, da se je namnožil v stabilno populacijo, ki danes šteje okrog 150 živali. Poselil je celo Notranjsko vse do južnega roba Ljubljanskega barja na severu, na zahodu sc je naselil do Snežnika in Slavnika, na jugu je prodrl globoko na Hrvaško in celo v Bosno. Že po desetih letih so se risi iz kočevskega gnezda pojavili tudi ob vznožju Alp, od koder prodirajo še višje na sever in severozahod v veliko veselje avstrijskih in italijanskih lovcev, ki so vsi zainteresirani, da bi se ris po naravni poti naselil tudi na njihovem ozemlju. Slovenska naselitev risa je znana po svetu in velja za najuspešnejšo evropsko naselitev te vrste. Poglejmo v osebno izkaznico slovenskega risa. Znanstveno ime se glasi Lynx lynx, gre pa za karpatsko podvrsto evropskega risa. Žival ima široko glavo, koničaste trikotne uhlje s čopki daljših črnih dlak na koncu, visoke, močne noge z mogočnimi šapami, ki skrivajo ostre kremplje. Rep ima kratek in na koncu črn. Kožuh je še posebej pozimi gost, z dolgimi dlakami, sicer pa rdečkasto siv in posut s temnimi pegami razen po trebuhu, kjer je bel. Odrasli risi dosežejo od 18 do 34 kilogramov teže, samice, ki so manjše, pa od 16 do 26 kilogramov. Najraje se zadržujejo v nižinskih in sredogorskih gozdovih, življenjsko območje pa sega od 10 do več desettisoč hektarov, kar je odvisno od količine razpoložljivega plena. Pri nas se ris hrani pretežno s srnjadjo, lovi pa tudi druge manjše sesalce. Seže tudi po domačih živalih in včasih upleni ovco in kakšno perjad, mrhovine pa ne mara, čeprav jo v sili tudi žre. Pleni iz zasede in je pravi mojster takega načina plenjenja, pri čemer mu odlično služita oster vid in sluh. Je samotarska žival, bolj družaben postane le v času paritve od februarja do konca marca. Samica po desetih tednih brejosti skoti dva do tri mladiče, ki jih čaka od 14 tlo 17 let življenja, če seveda vmes ne posežejo bolezen, nesreča ali človek, saj naravnih sovražnikov ris nima. Pri nas lovci ustrelijo vsako leto le nekaj risov. V tej lovski sezoni je za odstrel predivdenih le osem živali na območju stabilne populacije, se pravi med Rogom in Slavnikom, drugje pa je streljanje risa kaznivo, še posebej strogo ic prepovedano na obmejnih območjih z Italijo in Avstrijo zaradi mednarodnega raziskovalnega projekta Ris. V nobenem primeru pa ni dovoljeno odstreliti risinje z mladiči. MILAN MARKELJ to ne drži, se laho prepričamo kar na primeru tega parka. Kljub zavarovanju je bila pred leti v parku izvedena agromelioracija. Izvajala se je v skladu z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Iz obsega posegov so bila izločena le določena območja. Med izvajaanjem del je bilo sicer kar nekaj neupoštevanj konservatorskih navodil, vendar sta se Zavod in investitor KZ Črnomelj pravočasno sporazumela. Ker naravovarstvena stroka nima svoje inšpekcije, moramo konservatorji pri takih posegih prevzeti tudi to vlogo, predvsem pri prevzemu končanih del. To je velikokrat za naravovarstveno službo zelo neprijetno, predvsem zato, ker narava nima svoje cene, kot jo imajo na primer kmetijske površine. Za razvoj zavarovanega območja je nujno spoznanje, da smisel varovanja in ohranjanja omenjenih vrednot ni v oviranju razvoja, temveč je lahko vzpodbujanje takšnega razvoja in odnosa do prostora, ki bo upošteval naravne in kulturne danosti. V tem primeru ne bi bilo zaman brez predsodkov razmišljati o razvoju “mehke oblike turizma” in vzporedno s tem naše korenine Jože Brodarič je v Dragatušu med najstarejšimi. Sedeminosemdeset jih bo dopolnil letos. Gosti beli lasje mu pokrivajo glavo nad visokim čelom, ki kaže le malo gub. Res, da so njegove kretnje premišljeno počasne in previdne, zdaj vem zakaj, a um mu je bister m hitro šviga sem ter tja od starostnih potov do ovinkastih mladostnih stezic. “Doma sem iz Gribelj,” pripoveduje. “Naša kmetija je bila večja v vasi, hiša pa je bila zidana in kmalu z opeko krita, kajti oče je bil trikrat v Ameriki in je znal dobro obrniti prihranke. Sicer pa je takrat vladala še revščina. Hiše so bile lesene, krite s slamo, v kuhinjah je bila po tleh Ic zbita ilovica in kuhalo se je na ognjiščih,” se spominja svoje mladosti Jože. Otroci so bili edino, česar je bilo pri vsaki hiši obilo. Pri Brodaričcvih jih je bilo sedem, kar je bilo pravzaprav bolj malo za tiste čase. Z Jožetom sediva na zaprti verandi na njegovem domu v Dragatušu in nizava slike iz njegovega življenja. Hitro je za nama brezskrbna bosopeta mladost v domači vasi in uk, ki je naredil iz njega mizarskega mojstra. In že je tu borba za imetje in za preživetje. V Dragatuš je Jože prišel tako, da je kupil sestrino posestvo, ki je prišlo na dražbo. Sestri je poklonil en del, da se je lahko preživljala, na drugem delu pa si je s Kristino z Belčjega Vrha ustvaril dom. Tu se jima je, predno se je pričela vojna, rodilo četvero otrok. A je bila družinska sreča kratka. Avgusta dvainštiridesetega so prihrumeli Italijani in obkolili vas. Ubežati ni bilo mogoče. Zbrali so kakih dvajset fantov in mož in jih odpeljali. Med njimi je bil tudi Jože. Italijani so jim dejali, da gredo delat, a to je bil le izgovor, kajti v resnici so jih odpeljali v internacijo. Najprej v Padovo, od tam v Renici in nazadnje v Perugio. Žena Kristina je ostala doma sama s štirimi otroki. Najmlajšemu Francu je bilo takrat pet let. Krajevni tajnik v Dragatušu pa ni miroval. Italijanske oblasti je zasipaval s prošnjami, naj izpustijo očete k svojim družinam in delno je tudi uspel. Nekaj so jih prestavili v Ljubljano, kjer so jih vabili med belogardiste, vendar so jo ob prvi priliki pobrisali domov. A tudi tu ni bilo več varno. Treba se je bilo odločiti. Jože je odšel v partizane. Z deveto brigado je bil v akciji na obeh straneh Kolpe in se podal z njo vse tja do roba Ljubljanske kotline. Na ta pohod ima Jože spomin, ki ga ne bo nikoli pozabil. Štirideset let se je moral namreč mučiti s posledicami poškodb, ki jih je dobil, ko je branil položaje pri Sv. Gregorju nad Igom. To je bilo spomladi leta 1944. Spopadli so se s sovražnikom v dolini in ogenj je bil vse hujši. Partizani niso smeli zapustiti strateških položajev na okoliških hribih. Minuta za minuto se je vlekla kakor večnost. “Nadzoroval sem položaj, a venomer pogledoval proti soncu. Bilo je visoko in se ni in ni hotelo nikamor lotiti se načina pridelovanja zdrave hrane ter razvijati primerne tradicionalne domače obrti. Ker je na območju parka najbolj razvita' kmetijska dejavnost, bi se ravno ta morala temu primemo tudi razvijati in odpirati različno med seboj povezane dejavnosti. Tu bi lahko pomembno vlogo odigrala kmetijska pospeševalna služba. Samo zavarovanje nekega območja ne more zagotoviti tudi njegove ohranitve. Nujno je širše družbeno spoznanje, predvsem pa naklonjenost države za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine. V primeru KPL se je izkazalo Ic Ministrstvo za kulturo, ki je podpiralo vsa prizadevanja varstvene službe. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je s sodelovanjem različnih strokovnjakov naredil vse, da je območje zavarovano, ohranjeno vzorno prezenti-rano in popularizirano, kar potrjuje tudi letos podeljeno Steletovo priznanje. S tem, ko je občina park razglasila, je tudi prevzela odgovornost nadaljnjega razvoja parka. Na njej in na krajanih je odločitev, kako naprej. Če nekomu prineseš vse na pladnju, tega ne zna ceniti in velikokrat tudi ne uporabiti. Mogoče bodo Dragatuščani in občina Črnomelj znali dokazati, da to zanje ne velja. MIRA IVANOVIČ Jože Brodarič iz Dragatuša premakniti. Do rešilnega večera je bilo še tako daleč,” pripoveduje Jože o svojem zadnjem borbenem dnevu. Potem se je v pokanje pehotnega orožja pomešal glas letalskih motorjev. Kot sršeni so se nemški avioni spustili nad partizanske položaje. Padale so bombe. Kamen, zemlja, vejevje, vse je letelo po zraku. Jožetov soborec se je skril za podrto smreko. Zadel ga je drobec, da je bil v trenutku mrtev. Jože je začutil oster udarec v trebuh. Zvila ga je bolečina. Silna eksplozija je vanj treščila kos odbite veje. Bolečina je bila taka, da sprva niti opazil ni, da ima drobec šrapnelov zarite v kožo po vsem telesu. Večino so mu jih odstranili, enega pa ima v nogi še danes. A najhuje je bilo s trebuhom. Kos veje, ki je priletel vanj, mu ga sicer ni prebil, povzročil pa mu je hude notranje poškodbe, katerim ni bilo pomoči. Z njimi je moral Jože odtlej živeti. Peš sc je napotil nazaj proti Beli krajini. Po mnogih počitkih in mukah je le prišel domov. Do konca vojne je delal v partizanski mizarski delavnici v Črnomlju. Še enkrat potem je Jože občutil nemoč in strah ob letalskem napadu. To je bilo 5. maja, prav tako štiriinštiridesetega leta. Bil je delavnici v Črnomlju, ko je zazvonilo preplah. “Dragatuš bombardirajo,” je šlo od ust do ust v zasilnem zaklonišču, kamor so sc stisnili delavci. Jožeta je spreletelo: “Družina!” Hitro, kakor je mogel, se je odpravil proti domu. Iz vasi se je dvigal dim. Ze bi moral zagledati ponosna zvonika domače cerkve, pa nič. Ni ju bilo več. Ko je prišel bliže, je videl, da je veliko hiš in gospodarskih poslopij porušenih. Ljudje in živina, vse je tekalo naokoli. Tam je prihajala žena z otroki. Vsi so bili zdravi. Najstarejši sin Slavko se je med napadom stisnil v globok jarek, ki so ga vaščani skopali že prej. Drugi so bili v sosedovi kašči. Polovico je je odnesla bomba, a kot, v katerem so se stiskali, je ostal cel. Kakšna sreča! Šola je bila precej poškodovana, učenci pa so se pravočasno umaknili. Samo ena ženska v vasi je bila med napadom ubita. Nekaj dni prej so Nemci bombardirali Vinico. To je ljudi izučilo. Jože Brodarič je dolga desetletja po vojni živel z bolečino v trebuhu, pred nekaj leti pa so se zdravniki le odločili in ga operirali. Uspelo je. Biti mora sicer previden in se izogibati sunkovitih kretenj. Tako ga na tisti neskončno dolg dan na položajih nad Igom spominja le še šrapnel v nogi. Z njim pa se da živeti. TONE JAKŠE 1 0 priloga dolenjskega lista I: T. JAKŠI NAGRADA V NOVO VAS IN „ KOČEVJE Žreb je izmed reševalcev 15. nagradne križanke izbral JOŽETA BEZJAKA iz Nove vasi pri Ptuju in MARIJO SMOLE iz Kočevja. Bezjaku je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev, Smoletova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 10. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 >Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 17. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV 15. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 15. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KIJEV, JA, OZEBA, LAN, SPROTNOST, GORAN, OKLI, IVANIŠEVIČ, OZ, TEMA, APNO, PANDA, SPEVOIGRA, JAR, MAROLT, AVT, RE, UKANJE, SKORJA, KAR, EV, TANTAL. prgišče misli Noč svetuje, dan oblikuje. Slovenski pregovor Mislim, da je pihati pesmi popolnoma in v vsakem pogledu neodgovorno. E. FRITZ V ženski zlahka se omaje nagon do enega moža. F. VILLON Čednost ni naslada sestri smrti, ena vam odvzame užitke, ki predstavljajo življenje, druga vam jih pristudL SULLY PRUDHOMME Gorje nam, če se bomo odpovedali svetosti, bogastvu in zdravilni moči slovenskega duhovnega, etičnega in estetskega izročila. M. MAHNIČ SALOMONOV UGANKAR JliiJ ■ pdj DOLENJSKI DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST AVTOR ROMANA UUKSES (JAMES) DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST BILSKL DIRKAČ FORMULE 1 UKANA, PREVARA JANEZ MENART MESTO NA FLORIDI GRŠKA FJLOZ. SOLA AVTOR: JANEZ KOGOVŠEK SEŠTEVA- NJE, SUMIRA- NJE PRISTAŠ UNITA- RIZMA ZMEČKAN KROMPIR IME ČRKE F ROZALIJA (LJUBKO- VALNO) ptica"* PEVKA ORJAŠKA LADJA ZA PREVOZ NAFTE ENOTNA SLUŽBENA OBLEKA NEKDAJ ODLIČNI SOVJETSKI HOKEJIST SAMOZA- DOVOLJE- VANJE ŽUPANČIČ OTON ČAS BREZ VOJNE NIKOLAJ PIRNAT NOVINARKA DELA (LADA) GOROVJE V GRČIJI SOPROG PREBIVALKE ATEN RANOCELNIK RAZSTAVNA DESKA SKUPINE GUN’ N ' MUSLIMAN- SKO MOŠKO ME IRSKA REPUBU- KANSKA ARMADA LEGEN- DARNI AMERIŠKI GLASBENIK KRATICA MEDNARODNE BEGUNSKE ORGAN I-ZACUE POPULAR- NA POPEVKA REKA SKOZI EJSK STAROEG. PISATELJ DEŽELA ASIRCEV LA^LL-lKIJHI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST KMEČKEGA VOZA POJAV NA RAZBURKANI VODI zanimivosti iz sveta Mrešsalta CmhiM! w ® 0 N sita 52. dan obleganja kmetije blizu Waca v ameriški zvezni državi Teksas, kjer se je skrival voditelj verske sekte davidovcev David Koresh s svojimi najbolj zvestimi privrženci, je prišlo do tragičnega razpleta. Poslopja kmetije je zajel ogenj in v strahovitem požam je zgorelo 86 ljudi, med njimi 17 otrok in tudi samozvani Odrešenik. Dogodek je pretresel vso Ameriko, ki je vse od 28. februarja, ko se je začelo obleganje verskega gnezda, napeto spremljala dogajanje okoli kmetije Apokalipsa. To ime si je farma s svojim strahovitim koncem res prislužila. Nerazrešeno je še vprašanje, ali je tragedijo zakrivil Koresh sam ter zavestno popeljal svoje privržence v grozovit skupinski samomor v plamenih, kot so pisali množični mediji prve dneve po požaru, ali pa je prišlo do naključnega požara, kot trdijo redki preživeli. Za ameriško javnost množični samomor ne bi bil veliko presenečenje, saj ima Amerika grenke izkušnje z verskimi ločinami. Kot ocenjujejo poznavalci, je najrazličnejših kultnih skupin in verskih ločin več kot 2500, med njimi so mnoge fanatične ali militantne, nekaj pa je tudi takih, ki so popeljale svoje privržence v smrt. Do obleganja je prišlo, ker so se razširile govorice, da sc na kmetiji dogajajo čudne stvari, med drugim naj bi samozvani Odrešenik in razglaševalec bližnjega sodnega dne zadrževal ljudi na kmetiji proti njihovi volji, jih izkoriščal in celo zlorabljal otroke. Policija je od odpadnikov ločine izvedela, da se pripravlja skupinski samomor. Piko na i pa so postavile informacije, da na farmi kopičijo velike količine nezakonito pridobljenega orožja. Tako je zvezna policija sklenila posredovati in aretirati Koresha ter osvoboditi ljudi. Toda poskus aretacije se je končal zelo slabo za policijo. Zvezni policisti in specialci, ki so sodelovali v akciji, so naleteli na ogorčen oborožen odpor: štirje policisti so obležali mrtvi, veliko pa je bilo ranjenih. Napad so ustavili in sklcnilli obroč okoli kmetije v upanju, da bo davidovcem kmalu pošla hrana in potrpežljivost. Toda izkazalo se je, da so se davidovci dobro pripravili na čakanje sodnega dne. Nakopičili niso le orožja, marveč tudi precejšnje zaloge hrane, imeli so izvire pitne vode in dolgo tudi gorivo za električne generatorje, bili so skratka dobro opremljeni za dolgotrajno obleganje. Večkrat je že kazalo, da se bo obleganje končalo in da bo voditelj Koresh popustil, vendar je vsakič požrl dano besedo, da se bo predal. Ameriške oblasti so se očitno naveličale dolgotrajnega mencanja na mestu. FBI je pripravil skrbno izdelan načrt, ki sta ga odobrila pravosodna ministrica in predsednik Clinton, pri načrtovanju pa so sodelovali strokovnjaki vseh vrst, od policistov do psihiatrov. Sklenili so napasti kmetijo in prisiliti davidovce k predaji. Napad sc je začel prejšnji torek, 20. aprila, ob zori. Poslopjem kmetije sc je približal tank s posebno napravo, s katero je .v steno osrednjega poslopja naredil več lukenj, skozi katere so spustili solzilni plin, da bi omehčali uporne branitelje. Kot zagotavljajo odgovorni, v solzilcu ni bilo nobenih škodljivih strupov ali vnetljivih snovi. Davidovci so streljali, vendar policisti niso odgovorili z orožjem. Čez kako uro je tank naskočil še ostala poslopja s podiralno napravo, nekakšnim ovnom. Sledil je predah, s kmetije pa ni prišel nihče. Sredi dneva sc je nenadoma s treh koncev začel valiti dim, kmalu nato je vsa poslopja zajel ogenj, ki sc je silovito razdivjal in v eni uri spremenil kmetijo v pogorišče. Požar je povsem presenetil oblcgovalcc, saj nanj niso bili pripravljeni in niso imeli s seboj gasilskih avtomobilov, tako tudi niso mogli posredovati. Sredi popoldneva je požar povsem pojenjal in policisti so z gasilci preiskali pogorišče ter pregledali podzemske rove, ki sa jih davidovci med obleganjem skopali, vendar so našli bore malo. Rešilo se je le troje ljudi, vsi ostali so zgoreli. Vse kaže, da so davidovci sami zanetili požar in storili grozovit skupinski samomor. Mnoge stvari kažejo na to. 37-lctni Dcrek Lovclock, ki je eden od redkih, ki so preživeji, pa zatrjuje, da ni šl' AX 1 A-VlL, LAN V S ^»iji rmoif 5r.ib.wttc Štiri*: Carmtbu C-mnoie Lvmbt ^S/KB/ESt/T" Femhi m Kvtmro Natnurci HUDuCfnirgu M arcbfc B .uDiJrul liber-’uolunutTS mpciCJtit A morušprn.iJi r.itimiem č/.immab^ins rmfiricordic indefVihbile cxiftir v( bomo qudi!xrf ban c irneftccnni dimni n vir^me Ari^Icrp ImprrJtnce aurremner clanssfm; ™ rcfctr ac illoš oiu jrropnu fanjunem pro cunnunt • oper: fr udu s FiUcittr alfcm potutnt ctttroftj^Ucbi j)i o duitm ciilrns atipmmto rireij. fi/Pro^tmtorti .k indtnrt Rudolfi \vrrd A^tulrjnetj r>uxc>rnus »cSwcccssori?ims]^'uci ,idPrepofitu ^ Peca-nu brotempe exiftentvs ,ic( raniš fi/Prrfcmdas etedufois (rcprtsmtatajr uecnc mshtunc cnnftiemtfertrnant. Quta etta f uantjclt . ne fil Ca norim s icčlias Parrorbulcs šn Cin nam 500-LETNICA KAPITLJA - Novomeški Kolegiatni ka-pitelj je minuli torek slavil častitljivo obletnico, pol tisočletja od svoje ustanovitve. Ustanovno listino je izdal Friderik III. 27. aprila 1493. Kasneje sta ustanovitev potrdila še Friderikov sin Maksimilijan in papež Aleksander VI. Ohranjena je kasnejša listina, imenovana Maksimilijana. Gre za dokument iz leta 1509. leta (na sliki). Na to listino se je Kapitelj v naslednjih stoletjih najpogosteje pravno skliceval. 1’osledice misijona v Trebnjem - Ljudje ne hoteli jokati, začeli še le ko jih je jel opominjati na to: kaj vam nič žal ni? etc Tulili zdaj močno, ali potem šli v krčme in so objemali se in pijančevali etc. Tisto leto rodilo se več nezakonskih ko zakomkih otrok. Kaplan ljudi strašno zmerjal: Kaj to je izdal misijon? etc. Dedci niso jokali brez nič v Trebnjem. Dolenke mehkužne proti Gorenkam, še po letu se prehlade. Ko pero -Gorcnke pa po zimi bose tolčejo perilo si po nogah o naj hujem mrazu in snegu. Tuji cigani, ki znajo mnogo jezikov, bivši i na Španskem in Turškem prišli na 7 vozeh - 7 šotorov pri Krki. Denarni - iskali dela -kovaškega in kotlarskega. Baba prerokovala ljudem - v 3 dneh zaslužila 25 for. Tudi gosposki dali si vedeževati. Dedci imeli debele srebrne gumbe, pulilo s srebrno bunko - ne raztrgan nobeden. Hteli 600 f. v zalog, da ne bodo nič krali vročiti županu. Nesramnost - Vojaki na cesti od Šempetra do N. mesta razbijali in skrunili vsakojako podobe matere božje. . Zdaj po celem svetu - Pred 40 leti je še veliko bilo, silno dolg in nevaren pot, če je človek iz Minic v N. mesto šel. V službo tje iti, je vse odsvetovalo. Zdaj pa dirjajo v Trst, Gradec in po celem svetu. Nesnažni mnogi Dolenci, po 3 tedne ne obleke s sebe, le v nedeljo se umivajo. Marija Nemanič: * DspamS (Minili Nič, kar je človek doživel, ni pozabljeno; kakor bi privril studenček ■ iz skalne pečine, se nenadoma prebudi preteklost v reki spominov. Leto 1941 je bilo strašno. Okupa-. torji so izgnali tudi duhovnike iz Šentvida pri Ljubljani. Najprej se je prikazal na naših vratih materin bratranec Martin Štular. Žalostno nam je pripovedoval, da je pregnan in ne ve, kam naj gre. Pozneje je bil nameščen na Vršnih selih blizu Kočevskega Roga in tam skrbel za vernike. Tudi fantje iz partizanov so se radi zatekali k njemu. Marsikaterega je tudi nahranil. On je blagoslovil skupni grob prvih partizanov na Gornjih Lazih kmalu zatem, ko so fašistični ubijalci odšli s pokopališča. Celo vojno je skrbel za tamkajšnje vernike in verne partizane, ki mu niso delali nobenih težav, ker ni služil okupatorju kot izdajalec. Kmalu za njim je prišel k nam še en duhovnik, ki smo mu rekli gospod Štefe. Povedal je, da nima nikjer prostora in da se je odločil, da bo skrbel za vernike, ki bi radi hodili k sv. maši, pa ne morejo, ker so mesta zastražena in ograjena z bodečo žico. Dobri duhovnik! Naj mu ljubi Bog bogato povrne vso njegovo skrb in delo za nas. Vsa vojna leta je bil med nami. Vse, ki so bili rojeni v tistih težkih dneh, je krstil, kar jih je umrlo, je pokopal, in poročil tiste, ki so se odločili tako. Tudi mi smo mu nudili, kar smo zmogli. Mnogokrat je prespal pri nas, če je imel v načrtu mašo na LokvicL Sicer pa je največkrat maševal na Krvavčjem Vrhu. Približal se je božič in gospod Štefe je povedal, da bo spovedoval na Krvavčjem Vrhu. “Pridite k spovedi, ker bodo kmalu božični prazniki in jih je lepo dočakati brez grehov v srcu, ” je dejal. Na dan spovedi je bil zelo mrzel zimski dan. Tašča me je priganjala: “Hitro, hitro se obleciva, ker bo mnogo ljudi! Mogoče mu ne bo uspelo vseh izpovedati. Saj veš, v Metliko si nihče ne upa, pa četudi bi ušel sovražnikovim stražam. Pravijo nam, da smo komunisti." Hiteli sva do cerkve. Komaj sva odprli vrata, toliko ljudi je bilo že v cerkvi. Zrinili sva se noter. Bilo je strupeno mrzlo. Stali sva v dolgi vrsti in čakali, da prideva na vrsto za spoved. Ko sva bili že skoraj pred spovendico, je prišel iz spovednice gospod Štefe. Mencal si je premrle prste na rokah in zinil: ‘ Ja, kaj pa je zdaj to? Kako naj pa spovem toliko ljudi? Zmrznil bom v spovednici. Kaj bi ne bilo mnogo bolje, če bi vi, dragi verniki, greha ne delali? Ne delajte greha, pa vam ne bo treba k spovedi!" Grel si je roke z mencanjem in odkorakal v zakristijo. Verniki pa smo doma čakali, da nas bo gospod Štefe ponovno povabil k spovedi. Spomnim se tudi naših prvih sestankov, ki so jih vodili pokojni Edvard Kocbek, Metod Mikuž in prvi aktivisti iz okolice. Na naši krušni peči je gospod Štefe molil brevir, pri mizi pa smo imeli sestanke. Spominjam se Kocbekovih besed: “Vera tu ne igra nobene vloge. Naše geslo je: Izženimo skupnega sovražnika!" Anja: BsOoSBrng) Temna noč. V daljavi se oglaša zamolklo grmenje. Le včasih svetel blisk razpara nebo. Sama sem. Nikogar ni, ki bi mu lahko povedala, kaj čutim. Solza mi počasi drsi po licu. Pogled se mi potaplja v temo. Sreča? ljubezen? Teh lepih, preprostih besed zame ni več. Srce se mi para od bolečine. Zakaj? Le zakaj je toliko trjrljenja? Vem, da si z mano. V mojih mislih si in še vedno te ljubim. In vendar sva ločena za vedno. Nikoli več se ne bom zagledala v tvoje globoke sinje oči, nikoli več prejela tvojega vročega poljuba. Tvoji mehki, črni lasje, nežne ustnice, vse mi je ostalo v nepozabnem spominu. Ne boj se, nikoli, prav nikoli te ne bom pozabila! Ampak zakaj si odšel? Smrt. Ta grozna, moreča beseda. V glavi mi bolj in bolj odmeva tvoj glas: “Ljubim te! Tvoj bom do konca življenja. ” In res si bil moj, prav do konca... Potem te naenkrat ni bilo več. Kruto resnico sem razumela šele, ko sem stala ob sveže izkopanem grobu. Rože, sveče, vse polno ljudi... Klečala sem ob grobu in topo zrla predse. Hotela sem biti blizu tebe. Zdrznem se, kajti tik ob meni krčevito odjekne ptičji krik Smrt? Ne, ne bojim se umreti. Življenje brez tebe je brez cilja. Vem, da za vsako, še tako temno nočjo spet vzide sonce. Spet bo lepo, pomladno jutro. A tebe ne bo. Nikoli več. Ljubezen in noži . *^w Walajc«ji jut« .' •*'%* :‘v' •>.v • o • • . •• ■ 1 1 Vinko M6-derndorfer, po poklicu gledališčnik, po notranjem klicu pa pesnik in prozaist, je pri založniku Mihelaču izdal novo knjigo, pesniško zbirko MALE NOČNE IJU-BAVNE PESMI. Naslov obljublja zbirko ljubezenske lirike, pesmi o ljubezni do ženske in o ljubljenju, daje pa mnogo več kot samo to. Čisto erotičen je pravzaprav le prvi razdelek, v katerem sc ljubezensko čustvo zjedri v strasten spoj in zanos dveh teles in duš. Opoj pa je kratek, traja le nekaj delčkov noči, z odtekanjem se začenjata oglašati ncutišljiva strah in dvom. Vse postane ranljivo, celo misel in posamezni trenutki, in treba je biti zelo obziren do vsega, sicer se lahko zgodi, da tudi doživetje samo občutiš kot izgubo. In zoper to ni zdravila, tudi “s pesmijo ničesar ne spremeniš'1. Cas ljubljenja je tudi čas klavcev, svinca, dolgih nožev, besed, ki so smrtna rezila. Čudno kr-vosladje je obsedlo svet, to je življenje, celo pri ljubimcih, ki se koljejo z besedami, in kri, ki odteka, je kot namaz za na kruh, kot preliv za posladek. “S pesmijo ničesar ne spremeniš,” pravi gesnik, tako pač je, ker so časi takšni. Časi klavcev. Besede, ki jih poznajo ti časi, niso za v pesem, namenjene ljubljeni osebi. Ali naj pesnik zato umolkne? Strah pred trenutki, ko izzveneva ljubljenje in se čas vse bolj preveša v čas klavcev, je tako velik, pesnik tako občutljiv in ranljiv, da sc v nekakšni samoobrambi poskuša tem časom, ki so časi smrti, zoperstaviti z rotitvami, poiskati in izreči pravo pesniško besedo, torej besedo, ki ne bo beseda rezilo. Upa, da bo takšno besedo tudi našel, čeprav se zaveda, da bo takrat popolnoma sam, “sam z iztegnjenim jezikom”. Za zdaj sc lahko zadovolji le z ne kaj prida spodbudnim epilogom, češ “Vse sc mi je zmešalo.../ Ne verjamem, da boš kdaj. pesem,/ da te bo kdaj kdo v starih knjigah/ listal.” la vrsto knjig, ki govore o vzrokih in posledicah zlorabe trpinčenja otrok, ter z njimi zaslovela po vsem svetu. Njena najbolj znana, najpogosteje citirana in najpogosteje natisnjena knjiga (v Nemčiji so jo izdali že trinajstkrat) je prav omenjena, ki smo jo kot prvo njeno dobili v slovenskem prevodu, za katerega je poskrbela Breda Pugcij-Otrin. Ker se Millerjeva z njo prvič predstavlja slovenskim bralcem, jo je založba opremila z obsežnim in izčrpnim spremnim esejem dr. Mirana Možine in dr. Bernarda Stritiha, ki bralca seznanjata z njeni osnovnimi spoznanji in analizo otroštva ter pojasnita narcizem oziroma narcistično motnjo kot osrednji psihoanalitični pojem, s katerim je zaobjeta problematika lažnega jaza in pravega samega sebe. Avtorica namreč govori o nadarjenem, ubogljivem in pridnem otroku zahodne kulture, ki doživlja pravo dramo na poti samouresničevanja in osebnostne rasti zaradi hudih ovir, ki jih doživlja v otroštvu in ga lahko zaznamujejo za vse življenje. Otrok hoče biti ljubljen in sprejet, zato razvije lažni jaz, zgradi fasado, s katero lahko izzove priznanje staršev in okolja, ki vidijo v lažnem jazu otrokov pravi jaz. Kaže sc kot priden, ubogljiv, prijeten, ljubezniv, da bi bil z ljubeznijo sprejet, a to ima le malo opraviti z ljubeznijo, temveč gre bolj za strah, da bi ga ne sprejeli, če bi sc pokazal takšen, kot je: včasih tudi težaven, neubogljiv itd. Kot odrasel ima potem občutek, da ima notranjega sebe, ki ga ne more uresničiti, medtem ko tisto podobo sebe, ki jo kaže navzven, doživlja kot lažno. Avtorica nam tako odpira nove zanimive poglede na otroštvo. MILAN MARKELJ telegrami - ČZP Enotnost je izdala najnovejši roman Petra Božiča ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST. IVAN ZORAN Drama je biti otrok V zbirki Naravno učenje, ki jo izdaja založba Tangram, je izšlo znamenito delo švicarske psihoanalitičarke Aliče Miller DRAMA JE BITI OTROK. Avtorica je raziskovala predvsem odnose med starši in otroki, na osnovi svoje bogate prakse in spoznanj pa je napisa- - Založba Ganeš je izdala prevod knjige Roberta Johnsona PSIHOLOGIJA ROMANTIČNE LJUBEZNI. - Pri Didacti so izdali knjigo Bineta Mlača VELIKI PIONIRJI ALPINIZMA. - Manca Košir je pri založbi Mihelač izdala knjigo MOŠKI IN ŽENSKE s pogovori iz istoimenskih televizijskih oddaj. - Roman Draga Jančarja POSMEHLJIVO POŽELENJE je izšel pri založbi Wicscr. Ko sem naslednji dan prišla v šolo, so me vsi sošolci pozdravili: “Bonjour, Lidija, mijav, mijav.” Res lepi občutki. Tamo smo tudi Slovenci dokazali, da se znamo poveseliti, zabavati in sprostiti. Tudi ostali narodi so imeli zanimiv program. Seveda moram omeniti Špance, ki so bili enkratni s svojim plesom flamencom, pa Italijane, Nemce, Poljake, Afričane, ki so nas najbolj navdušili. Dva moška sta igrala na bobne, nekaj sester pa je v afriških oblačilih plesalo na njihovo glasbo. Kako so se razživele, prav videlo se je, da uživajo v plesu. Kar presenečen si, koliko različne glasbe je na svetu in kako je v bistvu vsaka po sw>j® lepa, vsaka je del neke kulture in tradicije. Za Francoze ure ni pomembna Francozi so pravo nasprotje Nemcev ali Avstrijcev, kar se točnosti tiče. Ampak preden to spoznaš, se načakaš in načakaš. Začelo se je s prvim kulturnim večerom, ki naj bi bil ob 20.30. Slovenci smo prišli točno, ostalih pa ni bilo. Zbali smo se že, da naše ure niso točne ali da smo zgrešili stavbo, a ni bilo nič od tega. Šele čez pol ure so začeli prihajati ostali, program pa se je začel še kasneje, brez kakršnih koli pojasnil ali opravičil. Podobno je bilo tudi na drugem kulturnem večeru, le da smo se tudi Slovenci malo prilagodili in prišli pol ure kasneje, a še vedno prezgodaj. Pričakovala pa sem, da bo vsaj sprejem v mestni hiši točen, saj bi nas moral pozdraviti celo pariški župan. Zaradi enourne zamude se ni nihče razburjal, potem pa župana sploh ni bilo, ampak le njegov namestnik. So nas pa razveselili: po slovesnosti so nas pogostili s sladicami, pecivom in šampanjec je ugMum cpans v enem mesecu tekel v potokih. Kdo bi se potem še jezil zaradi netočnosti? Bogastvo in revščina Kot v vseh velikih mestih tudi v Parizu obstajata dve skrajnosti: bogataši na eni strani in na drugi ostali, ki nimajo niti osnovnih stvari. Ko sva šli z Angelo prvič nakupovat v Creteil (to je velik trgovski center v jugovzhodnem delu Pariza), sem bila šokirana. Trgovina velika, da se izgubiš v nji, naprodaj vse, od oblek, čevljev, hrane do pijač, knjig in kaset. Zame je bilo vsega preveč in sem se zelo težko odločila za kakšno stvar. Po končanem nakupovanju sem bila kar utrujena. Najbolj pa sem bila presenečena na oddelku za hrano, kjer sem opazila, da so si ljudje za konec tedna nakupili toliko kot pri nas za cel mesec. Po trgovini so hodili z gromozanskimi vozički, in dokler ti niso bili zvrhano polni, se sploh niso približali blagajni. Skrbelo me je, kako bodo vse to plačali in še bolj, kdo bo vse to pojedel, njih pa ne. Težav nimajo ne pri prvem, ne pri drugem. Drugo stran, revščino, pa spoznaš takoj, ko se z metrojem vračaš z nakupa. Vedno pride kdo na vagon, pove svojo žalostno zgodbo in nato z iztegnjeno roko hodi od enega potnika do drugega in čaka na frank ali pa še manj. To so najrazličnejši ljudje: stari, mladi, bolni, zdravi, beli, črni. Veliko je glasbenikov, ki najprej zaigrajo nekaj skladb in nato prosijo. Podobno se dogaja na vseh postajah metroja in na ulicah v mestu. Nikoli ne bom pozabila mlajšega moškega, ki sem ga ves mesec srečevala na istem mestu. Vsak dan je sedel pred neko izložbo in ves čas gledal v tla. Oblečen je bil le v hlače, po zgornjem delu telesa pa je bil zelo opečen. Zraven je imel postavljen velik list, kjer je bila napisana njegova tragična zgodba, in majhna skodelica za denar. Vsakokrat, ko sem šla mimo, sem se zdrznila, nekajkrat sem mu dala frank ali dva, več mu nisem mogla pomagati. Opazovala sem ljudi, ki so šli mimo: nekateri ga niso niti opazili (ne vem, kako jim je to uspelo), drugi so mu vrgli kakšen drobiž. Groza! Greš naprej po ulici in zagledaš na tleh mlado, lepo dekle, ki te vprašujoče gleda. V rokah ima tablo z napisom : “Jai faim . (Lačna sem). In to se dogaja kar naprej. Začneš se spraševati, zakaj je tako, ali je res tako težko dobiti delo, ali nočejo delati in podobno. Če samo pomislim, kako težko in ponižujoče mora biti stati na ulici in gnjaviti ljudi za denar! Res, že zelo slabo ti mora iti, da izbereš to možnost. Ampak kot je videti, nekaterim drugega ne preostane. Mesec dni premalo za Pariz Zanimivosti je v Parizu toliko, da je nemogoče vse videti. Seveda ne moreš iti iz Pariza, ne da bi bil prej na Eifflovem stolpu, ki je z anteno vred visok kar 320 metrov in s katerega je prelep pogled na vse mesto. Zanimivo je tudi na Montparnassu ali na vrhu Samaritairia. Pariz je bogat z muzeji, najslavnejši in največji v Evropi je seveda Louvre, kjer prebiva znamenita Mona Lisa, znani pa so še Muzej o človeku, Muzej orožja, Rhodinov muzej. Tu so tudi čudovite cerkve; najbolj znana in največja pariška cerkev je Notre Dame, ki je zgrajena v gotskem stilu, pa bazilika Sacre-Coeur v romansko-bizantinskem stilu, ki mi je bila od vseh najbolj všeč. V Parizu je zelo veliko tudi parkov, zelo poznan je Luksemburški iz prve polovice 17. stol., pa mostov (najstarejsi je Novi most iz druge polovice 16. stol.), pokopališč (največje je Pere Lachaisovo iz začetka 19. stol., na katerem je pokopano veliko znanih umetnikov: Frederic Chopin, Honore de Balzac, Edith Piaf, Jean Baptiste Moliere, Jim Moris-son). Zelo zanimiva je tudi ulica Pigale, kjer je predvsem za ženske nevarno hoditi sam, pa Montmartre, kjer je polno slikarjev, ki te mimogrede “vržejo na platno” (seveda ne zastonj). Pariz je res čudovit. Malce sem ga spoznala, ostalo pa je še veliko stvari, ki bi si jih rada ogledala. Topomeni, da v Parizu gotovo nisem bila zadnjič. Če boste imeli kdaj kakšno priložnost za obisk Pariza, nikar je ne zamudite! Konec Prihodnjič nov podlistek Ivanka Mestnik v IZ ZGODOVINE SOLE IN KRAJA LAZE V______________ A s priloga dolenjskega lista TELEVIZIJSKI SPORED Našli skoraj kilogram heroina Policisti in kriminalisti UNZ Krško so konec prejšnjega tedna pri Albinu B. in Tereziji B. iz Križ pri Koprivnici našli 912 gramov heroina - Organiziran kriminal ČETRTEK, 29. IV SLOVENIJA 1 8.35 - 23.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 POMLADNE POČITNICE 9.00 PRAVLJICE IZ MAVRICE 9.15 RISANKA 9.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.20 SKRIVNOSTNI OTOK, 4/6 11.15 FILM TEDNA: KO OŽIVI GOZD, ponovitev španskega filma 13.00 POROČILA 13.45 FILMSKO POPOLDNE V ŠPORTNEM DUHU, ponovitev amer. naniz., 4/15 TASSILO, PRIMER ZASE, ponovitev nemške naniz., 6/6 MORALA BI UMRETI, amer. film 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.40 ISKANJE SALOME, švicarska nadalj., 6/6 21.30 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA SLOVENIJA 2 10.30 ■ 1.00 Teletekst 10.45 Video strani -10.55 Tedenski izbor: Sanjska potovanja (8/12); 11.05 Športna sreda - 13.00 Poročila - 16.25 Oči kritike (ponovitev) - 17.25 Svet poroča (ponovitev) -18.00 Videošpon -18.45 Že veste? - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Povečava: O filmu Bladc runner; 21.05 Blade runner (amer. film) - 23.05 Sova: On in ona (amer. naniz., 7/13); Psihiatri (angl. nadalj., 1/7) PETEK, 30. IV SLOVENIJA 1 8.55 - 1.50 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 POMLADNE POČITNICE 9.20 PRAVLJICE IZ MAVRICE 9.35 RISANKA 9.45 BATMAN 10.10 RISANKA 10.20 SKRIVNOSTNI OTOK, 5/6 11.15 TEDENSKI IZBOR VIDEOŠPON 12.00 POVEČAVA 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.05 FILMSKO POPOLDNE 15.05 ON IN ONA, ponovitev amer. naniz., 7/13 15.30 PSIHIATRI, ponovitev angl. nadalj., 1/7 16.50 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 ■ SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 HUCKLEBF.RRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, angl. nadalj., 8/26 17.40 OSCAR JUNIOR 17.50 RISANKA 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.22 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.30 EKSPRES V SUGAR LAND, amer. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 VEČERNI GOST 23.40 SP V HOKEJU, polfinale SLOVENIJA 2 10.35 ■ 1.35 Teletekst, 11.00 Tedenski izbor: Že veste?; 11.35 Gomodar-ska oddaja: R & R; 12.05 Iskanje Salome (švicarska nadalj., 6/6) - 13.00 Poročila • 17.30 Osmi dan (ponovitev) - 18.20 Mostovi - 18.50 Znanje za znanje: Učite se z nami - 19.22 TV nocoj • 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Studio City - 22.15 Sova: Popolna tujca (amer. naniz., 27/28); Psihiatri (angl. nadalj., 2/7); Ljudje in mačke (amer. film) SOBOTA, 1. V SLOVENIJA 1 8.15 • 1.15 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 TEDENSKI IZBOR: 8.40 RADOVEDNI TAČEK 8.55 TUDI TO JE AMERIKA, 3. oddaja 9.15 MOŽ, KI JE SADIL DREVESA, kanadski film ’ 9.45 PET PRIJATELJEV, 5/13 10.10 RUMENKO NA KITAJSKEM, amer. film 11.10 SKRIVNOSTNI OTOK, zadnji del angl. nadalj. 12.05 ZGODBE IZ ŠKOUKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 VEČERNI (iOST 15.15 EKSPRES V SUGER LANDU, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK I 17.10 BEVERLV IIILLS, 90210, ponovitev amer. naniz., 17/22 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - LJUBIJA-NA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 x 3 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 EUROSONG 93 - PREDSTAVITEV TEKMOVALNIH SKLADB, I. del 21.30 POGLEJ IN ZADENI 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.20 SOBOTNA NOČ: ŠTIRJE LETNI ČASI, amer. film SLOVENIJA 2 10.15 - 1.00 Teletekst 10.30 Video strani - 10.50 Človek in glasba (1. oddaja) - 11.45 Sova (ponovitev) - 13.10 Ciklus filmov, F. Čapa: Ne čakaj na maj (slov. film) -14.50 Športna sobota -18.45 Divji svet živali (angl. poljudnoznan. serija, 2/25) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Pavel Mihelčič: Vrnitev v Belo krajino (glasbena oddaja) - 20.30 Nataša Majer s simfoniki RTV Slovenija - 21.00 Svet odkritij (amer. poljudnoznan. serija, 5/11) - 21.50 Glavni osumljenec II (angl. nadalj., 3/4) - 22.50 Sobotna noč: Video noč; Slovenski R & R cirkus NEDELJA, 2. V SLOVENIJA 1 8.45 - 23.55 TELETEKST . 9.00 VIDEO STRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM 9.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.00 RUMENKO NA KITAJSKEM, amer. film 11.00 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 8/26 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 19. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 12.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL MIRA KLINCA 13.00 POROČILA 13.05 DROBTINICA, 1. del danskega filma 16.05 OGNJENO DREVJE THIKE, angl. nadalj., 1/7 ' 17.00 DNEVNIK 1 17.10 MARATON, amer. film 18.45 SREČNI METULJ 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 POTOVANJA Z DR. MILOSLAVOM STINGLOM, nemška dok. serija 3/12 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA AMERIŠKA BURLESKA, 8/29 PSIHIATRI, angl. naniz., 3/7 SLOVENIJA 2 9.45 - 23.10 Teletekst 10.00 Video strani -10.20 Tedenski izbor: Vrnitev na otok zakladov (angl. nadalj., 4/10); Eurosong-93; Poglej in zadeni -13.05 Športna nedelja -19.18 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Ognjena lisica (amer. film) - 22.15 Športni pregled PONEDELJEK, 3. V SLOVENIJA 1 10.15 - 0.15 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 11.15 TEDENSKI IZBOR 11.15 DIVJI SVET ŽIVALI, 2/25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 SVET ODKRITIJ, 5/11 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponovitev 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PF.T PRIJATELJEV, angl. naniz., 12/13 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SAMCI IN SAMKE, angl. naniz., 3/7 PSIHIATRI, angl. nadalj., 4/7 SLOVENIJA 2 14.45 - 0.50 Teletekst 15.00 Video strani - 15.10 Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve) -16.10 Nedeljskih 60 (ponovitev) - 17.10 Obzorja duha (ponovitev) - 17.40 Sova (ponovitev): Ameriška burleska (8/ 29); Psihiatri (angl. nadalj., 3/7) - 18.50 Univerzitetni razgledi - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Marin Držič: Grižula, Pastorala (drama HTV) - 22.00 Znanstveni program - 22.30 Videošpon - 23.10 V služni rock n rolla - 23.40 Brane Rončel izza odra TOREK, 4. V. SLOVENIJA I 9.15 - 0.10 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 10.05 BATUJINA ŠKATLICA 10.30 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 11.00 ZNANSTVENA ODDAJA 11.30 GRIZULA, PASTORALA, drama HTV 13.00 POROČILA 13.45 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.10 OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 9/26 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.50 MAGIJA + MODA 21.45 KRONIKA, kanadska dok. serija, 3/12 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO, angl. naniz., 9/18 PSIHIATRI, angl. nadalj., 5/7 SLOVENIJA 2 16.15 - 22.50 Teletekst 16.30 Video strani - 16.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia (ponovitev) - 17.30 Sova (ponovitev): Samci in samke (angl. naniz., 3/6); Psihiatri (angl. nadalj., 4/7) - 18.45 Da ne bi bolelo - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Clarissa (angl. nadalj., 2/ 4) - 21.05 Osmi dan - 21.55 Novosti založb - 22.05 SREDA, 5. V SLOVENIJA I 9.45 - 0.10 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 BATMAN, 5. epizoda 10.55 VIDEOŠPON 11.35 DA NE BI BOLELO 12.05 KRONIKA, 3/12 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, 3/12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 NOVOSTI ZALOŽB 13.25 OSMI DAN 15.25 CLARISSA, angl. nadalj., 2/4 16.20 SVET POROČA, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA 17.10 KLUB KLOBUK 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.50 FILM TEDNA DRAGA EMA, LJUBA BOBE, madž. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, amer. naniz, 5/15 PSIHIATRI, angl. nadalj, 6/7 SLOVENIJA 2 13.45 - 22.30 Teletekst 14.00 Video strani - 15.20 Magija -I- moda (ponovitev) - 16.10 Omizje (ponovitev) - 17.25 Šova (ponovitev): Alo, alo (9/18); Psihiatri (5/7) -18.45 Analitična mehanika (amer. izobraž. serija, 13/52) -19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 22.30 Akcent GLASm JE ŽtVUEMM V sobotni oddaji Glasba jc življenje smo poravnali naš dolg in komisija jc imela zelo težko delo, ko sc jc motala odločiti za zmagovalca v akciji “Telefonsko petje”. Med pevci, ki so nam zapeli po telefonu, jc bilo precej imenitnih, komisijo pa jc najbolj prepričal pevec iz Trebnjega, ki je posnemal Elvisa Presleya. Zal nam ni pustil naslova, tako da mu nismo mogli dostaviti Petrolovega glasbenega stolpa, zato prosimo bralec Dolenjskega lista, naj nam pomagajo pri iskanju nagrajenca. Njegov naslov sporočite na Studio D s pripisom: Za oddajo Glasba je življenje. Na glasbenem klepetu nas bo v tej oddaji obiskal minister za šolstvo, vzgojo in šport dr. Slavko Gaber. Na vprašanje, zakaj imajo učenci raje zabavno glasbo kot resno, jc minister odgovoril: “Klasična glasiva zahteva določen način razmišljanja, mi pa živimo prehitro. Za vsako zvrst glasbe, ko preneha biti zgolj kulisa, potrebujemo dosti napora, vedenja. Ko je ta napor treba vložiti, jc potrebno vsaj dvoje: na eni strani učitelj, ki mora veliko vedeti, pomemben pa jc tudi duh časa.” Ker smo ravno pred začetkom najlepšega pomladnega meseca, ki je posvečen ljubezni, še ena iz rcalno-rcvolucionarne ljubezenske poezije izpod peresa Toneta Fornczzija-Tofa: Marjetka naša je kot simbol, kmetijstva našega ponos. Ima veliko obdelovalno površino in velik hektarski donos. Uživajte v pomladi, maju in ljubezni. Vaša Simona H20 KRŠKO - Policisti in kriminalisti UNZ Krško so konec prejšnjega tedna izvedli širšo akcijo z namenom, da preprečijo prekupčevanje z mamili. Na policiji so že dalj časa zbirali podatke, po vsej verjetnosti pa so prisluhnili tudi krškim govoricam. Že dlje časa sc jc namreč po Krškem govorilo, da so narkomanija širi tudi v njihovem mestu. Celo delegati krške skupščine so začeli opozaijati na problem zasvojenosti. V njihovi srednji šoli menda travo kadijo skorajda javno v šolskih straniščih, do trave, kot pravijo učenci, pa tako in tako ni težko priti. Eden od poslancev je predlagal, naj bi se vsi skupaj zavzeli za boj proti novodobnemu zlu, da se ne bi ponovilo to, kar se jc zgodilo v občini Koper, kjer so letos umrle že štiri osebe zaradi prevelike doze heroina. Preiskovalni sodnik iz Novega mesta jc na podlagi zbranih podatkov konce prejšnjega tedna odredil na območju Krškega več hišnih preiskav. Policisti in kriminalisti so CESTA PREOZKA, MOST POTREBEN POPRAVILA SEVNICA - Cesta na Orehovo je preozka za vse gostejši promet, zlasti zaradi obrtne cone. V kratkem jc terjala celo dve smrtni žrtvi. Zato jc poslanec Miro Gačnik opozoril, naj bi uredili vsaj bankine do delavnice Prah. Krajevna skupnost Boštanj zahteva, naj pristojni opravijo tehnični pregled mostu v Dolenjem Boštanju, pri žagi. Deske na mostu sc po besedah poslanca Alojza Zalaščka kar dvigujejo, ko vozijo čezenj pretežki tovornjaki, predvsem naloženi z lesom, čeravno jc KS že zahtevala,, naj tega ne počno. Most jc v takem stafiju, da ogroža varnost pešcev, zato KS-Boštanj zahteva ali pogostejše vzdrževanje oz. popravila mostu ali pa večjo omejitev nosilnosti mostu. METLIKA: “KAJ VEŠ O PROMETU” METL.IKA - Konec preteklega tedna jc bilo v Metliki občinsko tekmovanje “Kaj veš o prometu”. Učenci so pokazali veliko teoretičnega znanja, a tildi pri vožnji s kolesom niso delali večjih napak. Pri pctošolcih in šc-stošolcih jc zmagala ekipa iz Metlike, pri scdmošolcih in osmošolcih pa Podzcmcljčani. Na republiško tekmovanje se jc uvrstil Siniša Crljenica, učenec 7. razreda iz metliške osnovne šole. 12. maja bo v Metliki tudi regijsko tekmovanje s kolesom z motorjem, ki ga organizirata Tomos in Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na njem pričakujejo 11 ekip z Dolenjske, Posavja in Zasavja. dežurni poročajo DIJAKINJI UKRADEL ANORAK - 19. aprila je neznan storilec v garderobi novomeške gimnazije ukradel anorak in dijakinjo S. Z. iz Mirne Peči oškodoval za 10.000 tolarjev. ODNESEL HRANO IN TELEFON - V Gorenjih Kamcncah je neznanec vlomil v vikend, odkoder je odnesel nekaj hrane in telefon. Lastnika P. K. iz Novega mesta jc oškodoval za okoli 20.000 tolarjev. VLOM V OSEBNI AVTO - V noči na 22. april jc neznan storilec v Ulici Danila Bučarja vlomil v osebni avto ter ukradel avtoradiokasetofon znamke Blaupunkt. Lastnika S. K. jc oškodoval za 36.000 tolarjev. ZMANJKALE MAŠINICE ZA RIBIŠKE PALICE - V aprilu je neznan storilec v Križevski vasi vlomil v vikend Maje ti. iz Zagreba in ukradel 5 mašinic za ribiške palice. Lastnico jc s tem oškodoval za 30.000 tolarjev. IN obiskali tudi 27-letncga Albina B. in 50-lctno Terezijo B. v Križah pri Koprivnici. Našli in zasegli so 912 gramov heroina, pištolo in 101 naboj zanjo, tri detonatorje in dve elektronski tehtnici, ki sta bili očitno namenjeni za odtchtavanjc mamila, ki ga potem prekupčevalci na drobno prodajajo na terenu. Pri hišnih preiskavah so policisti in kriminalisti našli pri nekaterih ljudeh še manjše količine mamil. Zoper Albina in Terezijo so napisali kazensko ovadbo in ju odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju določil pripor. Kriminalisti krške UNZ, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem in razpečevanjem mamil, menijo, da niti policija niti šola ne moreta opraviti tistega, kar lahko pri preprečevanju IZSILJEVAL JE PREDNOST NOVA VAS - 13. aprila ob 10.05 so brežiški policisti obravnavali prometno nezgodo, ki sc je zgodila v križišču v Novi vasi zaradi izsiljevanja prednosti voznika R4 22-lctncga Jožeta H. iz Vrha pri Pahi, ki se je pripeljal iz smeri Velike Doline in v križišču izsilil prednost vozniku avta Zastava 750, ki ga jc vozil 26-lctni Damjan T. iz Velike Doline pri Brežicah. Damjan sc je peljal iz smeri Nove vasi po prednostni cesti. Zaradi izsiljevanja voznika Jožeta H. jc prišlo do trčenja, pri čemer sc jc Damjan T. huje telesno poškodoval. Na obeh vozilih je za okrog 60.000 tolarjev škode. ZAPELJAL JE NA TIR, KO JE PRIHAJAL VLAK BIRČNA VAS — V ponedeljek, 26. aprila, ob 7.55 je na cesti, ki pelje proti Uršnim selam prišlo do hujše prometne nezgode. Voznik osebnega avtomobila znamke zastava 101, 75-letni Anton Petrič, je peljal po cesti proti Uršnim selam in na označenem železniškem prehodu zaradi nepazljivosti zapeljal na železniški prehod v trenutku, ko je iz smeri Novega mesta proti Metliki peljal tovorni vlak. Vlak je zadel v prvi desni del avtomobila, tako da ga je odbilo na travnik. Voznik osebnega avtomobila je še istega dne v novomeški bolnišnici podlegel poškodbam. Njegova sopotnica pa se zaradi hudih telesnih poškodb še zdravi. POLIVALA JE Z BENCINOM, DA BI BOLJE GORELO PRISTAVICE - 21. aprila jc 25-lctna Cvetka B. iz Pristavice v gr^aži stanovanjske hiše vzela 5-litrsko kantico bencina in ga hotela nekaj zliti v peč za centralno kurjavo, da bi bolje gorelo. Ko jc v peč zlila nekoliko bencina, jc ogenj bruhnil iz peči, Cvetka jc odskočila in sc pri tem polila z bencinom po nogah in rokah, ogenj pa jc zajel tudi njo. Ko je spustila kanto z bencinom, so zagorela še garažna vrata. Na pomoč je priskočil njen oče Stane K., ki jc bil tedaj v garaži, vendar je ogenj zajel tudi njegovo hlačnico. Ogenj jc na Cvetki pogasil njen mož Marjan tako, da jo jc polil z vodo, ogenj na garažnih vratih pa je pogasil z gasilnim aparatom. Cvetko in očeta so zaradi opeklin odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Škode na vratih jc za okrog 20.000 tolarjev. uživanja mamil naredijo starši, čeprav jc takrat, ko že nastopi zasvojenost, to veliko težje. Preiskave v šolah pa so ponavadi težko izvedljive. Krškim kriminalistom na primer so onemogočili vstop v šolo, češ da bodo v šoli sami naredili preiskavo, čeprav preiskava ne bo strokovna in učinkovita. In tako kot mnogi razpravljalci okroglih miz, • Promet ob južni meji spet narašča, z oživljanjem pretoka ljudi in blaga pa se krepi tudi organizirani kriminal od trgovine z ukradenimi avtomobili do |tnsojnnja denarja zn oderuške obresti in tihotapljenja in preprodaje mamil. UNZ Krško jc lani na mejnih prebodih v brežiški občini naštela 8 milijonov 320 potnikov, ml lega je bilo 5 milijonov 368 tujcev. Preko meje jc zapeljalo tudi 2 milijona 22A.5IHI motornih vozil in več kot 19 tisoč vlakov. Pri nadzoni državne meje so obravnavali 1.200 prekrškov. strokovnjaki in poznavalci te problematike tudi načelnik kriminalistične službe UNZ Krško Dušan Kerin meni, da vidi edino rešitev v boju proti zasvojenosti v preventivi in kurativi. Represija problema narkomanije ne more več rešiti. J. D. PO DOLENJSKI DEŽELI • Prva pomladanska vročina je ic močno pritisnila, to pa so začutili tudi nepridipravi. Na njim znan način si je s pivom postregel tudi neznanec, ki je med 18. in 19. aprilom vlomil v vikend v Gorenjih Kamencah, od koder je odnesel zalmj s petnajstimi steklenicami piva, nato pa jc vlomil še v leseno barako poleg vikenda in odnesel 5-litrski lončen lonec. Lastnika N. G. iz Novega mesta je oškodoval za 50.000 tolarjev. • Šolsko leto se počasi izteka in mladi učenjaki se pospešeno pripravljajo na prve izpite. Za pripravo na izpit pa so potrebni tudi zapiski s predavanj, učbenik in morebiti še slovar. Nepridiprav, ki je 21. aprila v Lcbanovi ulici v Novem mestu vlomil v osebni avto ter ukradeI potovalno torbico, v kateri je imela M. II. iz Ljubljane zvezke z zapiski, učbenik francoskega jezika in slovar, je morebiti potreboval ravno to; ali pa se je pošteno uštel, ker je menil, da jc v torbi vse kaj drugega kot “dolgočasne " knjige. Kdo ve? Ve se le to, da je lastnico oškodoval za 10.000 tolarjev. • Medtem ko vinogradniki že pridno delajo v svojih vinogradih, pa so na odklenjene zidanice postali bolj pozorni mimoidoči nepridipravi, saj tako lahko svojo veščino izvedejo z manj truda in brez razbijanja. Prilika dela tatu, pravijo, zato je neznanec, ki je 22. aprila v Lazah prišel v vikend, ki jc bil seveda odklenjen, saj je lastnik Jože II delal v vinogradu v neposredni bližini vikenda, z lahkoto iz lastnikovih hlač ukradel denarnico z dokumenti in denarjem. Lastnika je oškodoval za 7.000 tolarjev., • Zgodi pa se lahko tudi to, kar se jc zgodilo lastnici vikenda Mojci R. iz Ljubljane: nekdo je v Križevski vasi vlomil v njen vikend, vendar ni ukradel ničesar, z vlomom pa je povzročil za 20.000 tolarjev škode. ZAPELJAL NA PREDNOSTNO CESTO 2(1. aprila ob 17. uri jc 29-Ictria Danica O. iz Tribuč vozila osebni avto znamke Fiat Ritmo po ulici Pod lipo v Črnomlju. Ko sc jc pripeljala do križišča, jc zapeljala v križišče s prednostno cesto, ne da bi se prepričala, če to lahko varno stori, saj jc po prednostni cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem, 54-lctni Danijel B. s Sel pri (Jlovcu, in voznica je s sprednjim levim delom vozila trčila v kolo z motorjem in ga zbila po cesti. V nezgodi sc jc Danici B. hudo telesno poškodoval in sc zdravi v novomeški bolnišnici. Škoda na vozilih znaša okoli 80.0(10 tolarjev. PREVRNIL SE JE V STRUGO PO TOKA 19. aprila ob 19.50 jc 32-letni Sulejman S. iz BiH vozil osebni avto Lada od Črnomlja proti Soteski. Pri Starih Žagah jc pripeljal z neprimerno hitrostjo, zato je v levem nepreglednem ovinku zapeljal v desno izven ceste. Oscbnj avto jc drsel bočno in sc prevrnil v strugo potoka. V nezgodi sta sc voznik in 40 letni sopotnik Muhamcd M. iz BiH hudo telesno poškodovala, 29 letni Asim Š. pa jc dobil Ic praske. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico, voznika pa kasneje v ljubljanski Klinični center. Škode jc za okrog 100.000 tolarjev. šport m DRUGI IN PETI V SQUASHU Državno prvenstvo v squashu v Vojniku sc je za igralec novomeškega Hrasta končalo z gladko zmago 5:() pri moških in porazom 2:11 pri ženskah. Tako je ekipa v postavi Goran Vučkovič, Sebastjan Turk, Klemen Gutman, Mitja Turk, Robert Kupec in Jože Turk osvojila 2. mesto za nepremaganim Fit-topom iz Mengša, kar je izjemen rezultat in ga tudi največji optimisti pred začetkom prvenstva niso pričakovali. Ženska ekipa pa je na koncu osvojila 5 mesto. JANŽEKOVIČEVA ZMAGALA TRZIN - Na odprtem teniškem prvenstvu v Terzinu je v močni konkurenci iz. cele Slovenije v razredu do 14 let Nina Janžekovič iz novomeškega teniškega kluba premagala Ano Škafar iz. ljubljanske Olimpije z 2:1 (4:6, 6:0, 6:3). Medalji Fabjana in Udovčeve Prvomajski motokros v Dol. Toplicah Izkupiček za urgentno vozilo NOVO MESTO - To soboto bo v Dol. Toplicah že tradicionalno državno prvenstvo v motokrosu, ki ga organizira Motoklub Mel. Nastopili bodo vsi najboljši slovenski motociklisti in sicer v kategorijah podmladka in članov. Najmlajši IkkJo pričeli z vožnjami ob 12. uri v razredu do 60 ccm in v razredu od 60 do 80 ccm. Po uradni otvoritvi ob 13.30 pa sc bodo pomerili člani v razredih 80 ccm, 125 ccm in 250 ccm. Po končanem uradnem delu tekmovanja pripravlja organizator tudi spektakularne skoke z motorji za nagrado Dolenjske, kjer hodo nastopili vsi najhrabrejši motociklisti. Umi je najdaljši skok z motorjem dosegel Ludvik Mežnar, skočil je skoraj 43 metrov. Motoklub Mel je eden najmlajših v Sloveniji in ima v svojih vrstah tudi najmlajše tekmovalce, vendar kljub temu da danes klubi finančno težko shajajo, so sc v Melu odločili, da takšno zahtevno prireditev speljejo. Izkupiček od tekmovanja pa bodo namenili Zdravstvenemu centru Dolenjske za nakup urgentnega vozila. Seveda so jim pri tem priskočila na pomoč tudi dolenjska podjetja in obrtniki. Glavna sponzorja tekmovanja sta Zavarovalnica Tilia in SKR banka, svoj delež pa so prispevali tudi trgovina PCK, Zavarovalnica Triglav, Krka -tovarna zdravil. Zelišča in Kozmetika, Dimnikarstvo Marjan Mihelčič, Zidarstvo Janez Jcnič, VGP NOvo mesto Pionir, IMP Ljubljana in drugi. J. D. Fabjan je v teku na 10 km izboljšal skoraj 10 let stari dolenjski rekord Žužka na 30:17,13 - Novi rekord Udovčeve je 37:31,74. , V y—- I —----------------------—------ LJUBLJANA - V petek, 23. aprila, je bilo v ljubljani državno prvenstvo v teku na 10 km. Novomeščani so nestrpno pričakovali nastop Matjaža Fabjana, nekdanjega državnega mladinskega reprezentanta in udeleženca balkanskih atletskih iger. Zadnja leta sc je bolj posvečal študiju računalništva in je atletiko potisnil nekoliko v ozadje. Po diplomi je začel spet resneje trenirati, vendar niti lani jeseni še ni vedel, kako daleč bo posegel v letošnji sezoni. Po petkovem teku je vsem jasno, da je Matjaž na poti k lepim uspehom tudi v seniorski družbi: za več kot minuto je izboljšal osebni rekord v teku na 10 km. Petindvajset stadionskih krogov je pretekel v času 30:17,13 in za Igorjem Šalamunom iz mariborskega TAM-a osvojil srebrno medaljo. Tek je bil naporen, ker so se tekmovalci « «s — ves cas bojevali z močnim vetrom. Fabjan je za Šalamunom zaostal za dobrih 6 sekund, za več kot pol minute pa je premagal znanega tekača Marjana Krcmpla, ki je pred prvenstvom veljal za favorita. Glede na razmere, v katerih je potekalo prvenstvo, lahko upamo, da bo Matjažu še letos uspelo premagati mejo 30 minut. To pa niso mačje solze. Presenetila je tudi Mateja Udovč, ki je v najdaljšem ženskem teku atletskega programa na stezi prav tako osvojila drugo mesto. Novomeščani se tako po desetih letih ponovno uveljavljajo kot izvrstni tekači na srednje in dolge proge. Obenem z DP v tekih na 10 000 m so potekale kvalifikacije za Atletski pokal Slovenije. Sprinterje je motil močan veter v prsi, zato so bili njihovi rezultati slabši od pričakovanih. Novo- Bleda predstava v Portovaldu Nogometaši Studia D spet razočarali - Hranijo moč za pokalno tekmo s celjskim Publikumom? - Kočevci bliže cilju NOVO MESTO - Nogometaši Studia D in ljubljanskega Kompas Holidaysa so sc v nedeljo razšli z delitvijo točk, kar je bilo tudi pričakovati glede na slabo formo novomeških nogometašev. Res, da so imeli gostitelji na drugi strani igrišča vratarja Zavirška, ki že 360 minut ni pobral žoge iz. svoje mreže, vendar to vseeno ne opravičuje njihove blede igre in redkih strelov, ki so jih poslali v vrata ljubljanskega vratarja. To bi jim moral biti se poseben izziv, ne pa, da si je gostujoči vratar svoj rekord povišal kar na 450 minut. V prvem polčasu so gostitelji imeli vsega tri priložnosti, da bi načeli mrežo gostov. V drugem delu igre so gostje še bolj omrtvili igro. Novomeščani niso tako rekoč imeli niti ene same priložnosti, čeprav so streljali osem kotov, gostje pa so trikrat napadli, vendar brez uspeha. Kot kaže, nogometaši Studia D vse preveč razmišljajo o pokalni tekmi s celjskim Publikumom, ki bo v Novem mestu 5. maja, zmaga pa jih res lahko z veliko mero športne sreče popelje celo v Evropo. Nogometaši kočevskega Avto Burna so svojo “tlako” opravili že v soboto, ko so z vročega terena v Dekanih, Istragas Jadranu odnesli dragoceno točko, ki jim je velika spodbuda. Še vedno so v igri za drugo mesto, ki jih pelje v prvo državno nogometno ligo, kar je tudi edini cilj nogometašev iz Kočevja. Gostitelji so bili boljši, kar velja zlasti za prvi polčas, ko so dosegli vodilni gol. Imeli so še nekaj priložnosti, da premagajo kočevskega vratarja Magiča, vendar je ta branil zelo dobro. V drugem polčasu so bile moči izenačene, gostitelji so se očitno NA SASKEM BOGDAN FINK TRETJI CLOPPENBURG - V deveti etapi 17. kolesarske dirke Po Spodnji Saški v Nemčiji je Bogdan Fink, kolesar novomeške Krke, osvojil tretje mesto. Slovenska reprezentanca je prehitela Kazahstan in je sedaj na petem mestu. Etapo od Mel leja do Coppenburga je v šprintu peterice dobil Nemec Tino Wcbcr pred Nizozemcem Rudiem Kem-no. Z/l KRKO DVE TRETJI MESTI - Minulo nedeljo je kolesarsko društvo Krka pripravilo prvo izmed osmih dirk za ndgrado Fmtabela iz Ajdovščine. Pionirji so vozili 6 kilometrov od Polurna do Lukovega doma na Razi 20. Krkaši se tokrat niso najbolje odrezali, med 90 tekmovalci iz vseh slovenskih klubov so od visokih uvrstitev pobrali le dve tretji mesti; dosegla sla jih Peter Ribič pri starejših in Uroš Vene pri mlajših pionirjih. '/. njima je na sliki tudi njun trener in nekdanji tekmovalec Franci Zrimšek. (Foto: J. Pavlin) zadovoljili z vodstvom, ki bi jim pomenilo trdno prvo mesto na lestvici, vendar so sc ušteli; trinajst minut pred koncem tekme je Komčar iz prostega strela s pravo bombo presenetil vratarja Vovka in tako priigral veliko točko. S. DOKL VEBROVA V POLFINALU Pred dnevi sc je končalo predtekmovanje državnega prvenstva za posameznice. Med 48 nastopajočimi je v Litiji Mileni Veber, članici trebanjskega Mercatorja, uspela uvrstitev v polfinale. Z izidom 840 podrtih kegljev je trenutno na odličnem osmem mestu. V boju za sam vrh ima v Celju za nasprotnico domačinko Miro Grobelnik. Druga naša predstavnica je dosegla le 739 kegljev. V moški konkurenci jih je zastopal - Željko Goleš, ki sc je po nastopih v Kranju in 'Trbovljah z. 1670 keglji poslovil od nadaljnjega tekmovanja. Tudi po drugem nastopu na klubskem prvenstvu trebanjskih kegljačic, ki se igra v Krškem, se vrstni red ni spremenil. Vebrova je podrla 402 keglja in vodi pred Flisarjevo in Pustovo. MEŽNAR DRUGI V NOVI GORICI NOVA GORICA - Včeraj so se v Novi Gorici v Batujah pomerili slovenski motociklisti v krosu v kategoriji 80 ccm. Na novogoriškem motokrosu je Ludvik Mežnar iz Moto kluba Mel dosegel 2. mesto, teden predtem pa v Radencih 5. mesto, zato v Melu tudi na prvomajskem motokrosu v Dol. Toplicah pričakujejo dobre rezultate. TRETJE MESTO ZA IVANETIČA IJUBLJANA - Na 39. finalnem tekmovanju v streljanju z zračno serijsko puško, ki je bilo v Ljubljani, je slavil Ljubljančan Edvard Horvat, ki je zadel 547 krogov. V konkurenci 75 strelcev sc je odlično odrezal tudi Semičan Ivanetič, ki je zasedel tretje mesto in dosegel enak rezultat (540 krogov) kot drugouvrščeni Kranjčan Frelih, vendar je bil tretji zaradi manjšega števila zadetkov v polno. Kratke ir Ribnice in Kočevja • Rokometaši KVM so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Zmagali so na območnem prvenstvu v Ribnici v skupini štirih ekip. V odločilni tekmi so bili boljši od SVIŠ-a iz Ivančne Gorice, rezultat 17:12. V tekmi za tretje mesto je Grosuplje premagalo Opremo iz Kočevja z rezultatom 16:14. • V prvomajskih dneh bo ranč Okorn iz Drage pripravil tradicionalni športno rckrcqjiyni izlet po kočevski občini. Gre za treking program. Tokrat bo skupina ljubiteljev jahanja obiskala zanimive postojanke v občini in na terenu ostala tri dni. Petega junija bo v Dragi mednarodna prireditev v endurosu. Gre za tekmovanje vzdržljivosti konj in jezdecev. • Pred pričetkom tekmovanja v občinski ligi v malem nogometu so v Ribnici pripravili še turnir na katerem je igralo 12 ekip. Čeprav niso veljali za izrazite favorite, so igralci Divjih jezdecev premagali ekipo Trgovina Mateja šele po streljanju šestmetrovk. Rezultat je bil 4:3. V tekmi za tretje mesto je ekipa Grafita premagala Dolenje Laze s 3:2. Ekipa Trgovine Mateja je končala tekmovanje v slovenskem malonogometnem pokalu. Čeprav so v povratni tekmi premagali ekipo Slovcnjgradca s 4:3, pa so se v naslednji krog uvrstili gostje. meška zmagovalca sta bila Matjaž Zupančič (15,51 s) v teku na 110 m z ovirami in Tomaž Božič v teku na 100 m (11,50 s). V teku na 1500 m je Robert Dragan dosegel osebni rekord 3:57.37 in v boljši skupini tekačev osvojil 5. mesto. Nastopila je tudi trsta mlajših mladincev, ki so kljub vetrovnemu vremenu dosegli nekaj osebnih rekordov. Novomeški atleti, ki študirajo v Ljubljani, so nastopili na prvenstvu Univerze v krosu in osvojili dva naslova prvakov. Študent 2. letnika Fakultete za šport Robert Dragan je zmagal v moški konkurenci, pri dekletih pa je zmagala študentka 3. letnika Ekonomske fakultete Mateja Udovč. Aljoša Počič je na tradicionalnem Krosu Dnevnika do cilja delal sive lase 17 let starejšemu favoritu Marjanu Kremplu. Na 5 km dolgi progi ga je slednji prehitel le za 6 sekund. Njuna časa: 15:04 in 15:10. Pri mladincih je bil Kovač na 3 km dolgi progi četrti. Na atletskem mitingu, ki je bil prejšnji teden v Ljubljani, je Borut Retelj v teku na 1000 m osvojil drugo mesto in dosegel osebni rekord 2:35,57. IVAN HUMEK ZMAGAL V LJUTOMERU LJUTOMER - Na otvoritveni konjeniški kasaški prireditvi v Ljutomeru, kjer je nastopilo več kot sedemdeset kasačev iz slovenskih konjeniških klubov, je v kategoriji kasačev od 3 do 10 let presenetljivo slavil mladi Krčan Ivan Humek s konjem Figar As. V istj dirki pa je tretje mesto osvojil Šentjernejčan Slavko Antončič (Pelizona). Rezultati - 3. dirka za 3 do 10 let stare na progi 1.800 m : L Figar As (Ivan Humek ml.) - Krško 1.20.8, 3. Pelizona (S. Antončič) - Šentjernej 1.21.1. TEKMOVANJE V ŠAHU MALI SLATNIK - Že nekaj let Športno društvo Križe pripravlja na OŠ Mali Slatnik predavanje o šahu in zatem še tekmovanje v šahu za pionirje. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 20 pionirjev in 5 pionirk. Pri deklicah je zmagala Vesna Goršin pred Sonjo Zagoranski in Jasmino Bajec. Pri fantih je brez poraza zmagal Igor Simič pred Markom Goršinom in Andrejem Mikcem. SEVNIŠKI ROKOMETAŠI PREMAGALI NOVOMEŠČANE SEVNICA - V derbiju 3. SRL jug so sevniški rokometaši s prepričljivo zmago proti vodilnemu moštvu Loka Avtohit iz Novega mesta z 22:18 za točko prehiteli Dolenjce in si dve koli pred koncem že zagotovili odločilno prednost. RK Lucia Sevnica namreč v predzadnjem kolu gostuje proti drugi ekipi Omnikuma Rudarja v Trbovljah, v zadnjem kolu pa gosti drugo moštvo litijskega Presada. Z obema ekipa, ki igrata izven konkurence, so Novomeščani že igrali, in sicer so Trbovljčanc visoko porazili, medtem ko so z Lilijani iztržili le točko. Novomeščani igrajo do konca še z drugo ekipo Krškega in Brežičani. GORSKI TEK NA LISCO BOŠTANJ - Predsednik tekaškega kluba Boštanj Rudi Dolenc je v ponedeljek (v imenu organizatorja TK Boštanj, sodelujeta pa še tukajšnja krajevna skupnost in sevniška občina) povedal, da je vse nared za 2. gorski tek na Lisco, ki bo L maja. Sekcija za gorski tek je ta tek za državno prvenstvo določila kot prvo izbirno tekmo za uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo zastopala slovenske barve avgusta letos na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v Franciji. Prijave bodo zbirali do najpozneje četrt ure pred startom, ki bo ob 10. uri na Orehovem, pred gostilno Videc. Startnina je 400 tolarjev. Proga je dolga okrog 10,5 km in ima 750 m višinske razlike. V SEVNICI 4,5 MILIJONA ZA OBNOVO BAZENA SEVNICA - Po besedah sekretarja sevniške športne zveze Boruta Bizjaka bodo za obnovo scvn iškega kopališča porabili kar 4,5 milijona tolarjev, iz občinskega proračuna pa naj bi šlo za šport le 6,4 milijona tolarjev. Okrog bazena so z okrog 3000 kvadri sezidali več kot 150 m dolgo kineto, s pomočjo katere bodo zdaj lažje preverjali morebitne napake oz. okvare na bazenski školjki. Lani so zaradi neurejene kinete izgubili veliko vode. Bazena, olimpijskega in otroškega, bodo pred novo sezono na sevniškem kopališču tudi prebarvali. uqodNO RAČKA. d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 H To I ?“====? Q PC RAČUNALNIK 386 sx/33/80 M OSNOVNA PLOŠČA 386sx/33 SVGA KARTICA 512 KB AT l/O CARD (2s/2p) AT ODE) BUS KRMILNIK GIBKI DISK 5 1/4-, 1,2 MB TRDI DISK CONNER BO MB OHIŠJE MINI TOVVER +200 VV TIPKOVNICA CHICONV VGA MONOCHROM MONITOR 2 M DRAM MEMORY samo 92.697 sit (s prometnim davkom) odRsfcehna RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO PRODAJNEGA INŽENIRINGA za trženje programske in strojne opreme za naslednja področja: MicroGDS (Graphic Data System) za projektiranje v strojništvu, arhitekturi, gradbeništvu, urejanju prostora in varstvu okolja. ’ MicroGDS je programska oprema na PC/AT platformi z uporabo MS Windows, ki omogoča 3D grafiko. Poslovne aplikacije (materialno poslovanje in vodenje proizvodnje v podjetjih, šaltersko poslovanje v finančnih organizacijah), izdelane z orodji četrte generacije POWER-HOUSE firme COGNOS. Programska oprema deluje na strojni opremi Digital, Hevvlett Packard, IBM ter na osebnih računalnikih. Pogoji: dipl. ing., dipl. oec., do 5 let delovnih izkušenj pri razvoju in uvajanju poslovnih in / ali tehnoloških aplikacij, starost do 30 let, vozniško dovoljenje, tekoče znanje angleščine, poznavanje računalniške tehnologije, komunikativnost. Nudimo: zanimivo, samostojno in ustvarjalno delo z uporabo sodobne tehnologije, možnosti napredovanja, plačilo po prispevku, dodatno izpopolnjevanje. Vaše pisne prijave pričakujemo 7 dni po objavi na naslov: Infotehna, Trdinova 4, 68000 Novo mesto, tel. (068) 323-263, telefaks 321-026. _________________________________________________________y MELAMIN PE Trgovina na debelo in drobno nudi: vse vrste obutve kataloško prodajo pohištva konfekcijo iz Novoteksovega programa pralni prašek OSKAR (vrečka 300 SIT) parketni lak MELLAK (20 m premaza za 2070 SIT) AGROGEL za žejo vaših rastlin (1 kg za 1050 SIT) MELALES za zaščito lesa (10 kg = 2175 SIT, 5 kg = 1380 SIT) še mnogo stvari, ki jih ne iščete, a jih potrebujete. Veliko je trgovin, le malo pa jih ima tako zmerne cene in ugodne prodajne pogoje kot naša. % MELAMIN, p.o., Tomšičeva 9, 61330 KOČEVJE Tel.: (061) 853-133 fax: (061) 853-344 HMEZAD KMETIJSTVO ŽALEC DE GOVEDOREJA Zaradi večjega števila teličk, kot jih potrebujemo za lasten remont, imamo na razpolago plemenske telice zelo kvalitetnih staršev, primerne za izboljšanje vaše črede. Prodajamo telice črno-bele pasme v starosti od enega tedna do visoke brejosti. CENE PO KATEGORIJAH SO: do 100 kg 240 SIT za kg/žt do 200 kg 190 SIT za kg/žt do ugotovljene brejosti 180 SIT za kg/žt visoko breje (7 mesecev) 1700 DEM v SIT Informacije: Farma Zalog (063) 38-913 Farma Podlog (063) 701-323 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Obmejni zapleti Težje do sorodnikov -Strožja kontrola na meji -Ovira tudi za turizem Čeprav so politiki obljubljali, da po osamosvojitvi ljudje na tem območju ne bodo občutili meje, jo še kako čutijo. Posebno to velja za tiste domačine in druge, ki ne žive več doma ob Kolpi, ampak v drugih krajih po Sloveniji in Hrvaški ali celo v tujini in občasno prihajajo domov. Kontrola obmejne policije je strožja, kot pričakujejo. Domačini ne razumejo, zakaj vsi ti zapleti. Dejstvo namreč je, da je ob meji veliko (če ne celo največ) takih zakonov, da je mož Slovenec, žena pa s Hrvaškega ali obratno. Ti ljudje nikoli niso občutili meje, nikoli sporov med Slovenci in Hrvati in so jim zato stroge kontrole ncv.šečnc. Prav v zgornji Kolpski dolini je meja največja ovira turizmu, saj sc je turistični promet - in to prav v mednarodnem letu turizma - zaradi meje občutno zmanjšal oz. ga ponekod dejansko ni več. Nekatera gostišča so zaradi tega že zaprli, druga pa životarijo. Med Čabrom -Podplanino in Brodom na Kolpi -Petrino je več zanimivosti in mostov prek Kolpe in Čabrankc, ki ne veljajo za mednarodne in turisti ne bi smeli prek njih, čeprav druge poti do njih ni. To velja na primer za Črni Potok pri Čabru, kjer je rimski most; za Mali Log in Osilnico, kjer je domovina Petra Klepca, itd. Turistični delavci si prizadevajo, da bi turizem v Zgornji Kolpski dolini spet oživili. Žal pa kaže, da ga bodo politiki in “odločujoči činitclji” pokopali. Turistična sezona je pred vrati in je možno še kaj ukreniti. J. PRIMC LEPO KULTURNO DOŽIVETJE V počastitev državnih praznikov 27. aprila in 1. maja je pred dnevi pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta pod vodstvom Majde Nemanič priredil “mini koncert” za oskrbovance v Domu za starejše občane v Šmihelu pri Novem mestu. V polni dvorani, jedilnici, so pevci v dveh delili zapeli 12 pesmi, ki so poslušalce navdušile. V sporedu je sodeloval tudi Jurc Marjctič, citraš, ki je s citrami zaigral in sam v lastni spremljavi tudi zapel več domačih pesmi. Tako so poslušalci vsaj za hip pozabili na svoje težave in bolečine in se duševno sprostili. Karolina Cigoj, velika ljubiteljica petja in znana Novomeščanka, sc je po končanem programu z globokimi čustvi zahvalila pevcem za lepo kulturno doživetje, zastopnica uprave doma pa je zaželela vsem za praznike vse lepo. R. H. Lastnino si bomo morali vrniti sami Razlaščenci, čas se izteka, roka se bližata! Odločilni trenutek, da jasno postavimo stvari na svoje mesto, je pred nami. Čas neusmiljeno teče. Rok za oddajo vlog (7.6.1993) in rok za zaščito denacionaliziranega premoženja (5.5.1993) sta sc približala. Vloge za vrnitev premoženja moramo v tem roku vložiti. To je naša dolžnost in naloga. Kaj pa občinski upravni organi? Kaj je z izvrševanjem zakona? Denacionalizacija je zakon, ki ga je potrebno kot vsak drug zakon izvrševati. Neizvr-ševanje ali zaviranje izvrševanja zakona pomeni nedopustno in kaznivo dejanje in kliče na odgovornost. Iskanje izgovorov v pomanjkljivih predpisih, kompliciranost zakona, nepopolni zasedbi komisij itd. pade na odgovornost upravnih organov. Naša dolžnost pa je, da si svojo lastnino pridobimo nazaj. Zavedati se moramo, da na teh in v takih razmerah, kot so, nikoli nihče, pa čeprav bi to morala biti država, ne bo vrnil premoženja sam od sebe. Lastnino si bomo morali vrniti sami! Edina organizacija, ki za razlaščenec nesebično skrbi, sc bori in dela z veliko požrtvovalnostjo, je ZLRP (Združenje lastnikov razlaščenega premoženja). S svojo dejavnostjo nenehno opozarja na probleme vračanja lastnine in brani interese vseli razlaščencev. Včasih poziv ZLRP naleti na mlačen odziv celo pri razlaščencih samih. Zaradi mnogoterih ovir sc pojavita apatija in vera v nemoč. Ix organizirano, s posluhom za vsak apel ZLRP, za vsak poziv ZLRP, bodisi na javno tribuno, zborovanje, zbiranje podpisov itd., si bomo razlaščeni lastniki svojo lastnino sicer mukoma, tudi sami vrnili. Razlaščenci morajo potrkati na vsa vrata občin in terjati svojo pravico, zavedajoč se, da jim to pravico daje zakon. Zakon pa je v pravni državi sveta stvar. Odločba o denacionalizaciji, ki je utemeljena, je zakonska pravica, ki jo je žal potrebno nemalokrat od upravnih organov skoraj izsiliti. Govoričenja o spremembi ali celo ukinitvi zakona so samo izgovori ali sanje tistih, ki še niso dojeli dejstva, da v doglednem času družbene lastnine ne bo več. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije Hlev sosedom močno smrdi Odmev na članek s tein naslovom (DL 15. aprila) - Mnenje Slovenske ljudske stranke: hlev vendar sodi v vas Lubadaiji z veliko začetnico Na rob nekaterim aferam, ki pretresajo Slovenijo - Poiskati je potrebno tudi krivce za to, kar seje v zadnjih letih zgodilo z gozdovi, kjer seje naprej začela anarhija Silvester Kum z Malega Slatnika 30 pri Novem mestu je zaprosil, da razpravljamu o njegovih težavah in nesporazumih s sosedi v zvezi z gradnjo kmetije na Malem Slatniku. Na osnovi priložene dokumentacije in razprave v klubu poslancev ugotavljamo, da je gradil gospodarska poslopja na osnovi potrjene dokumentacije: lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja, vsa zahtevana soglasja pa so bila pridobljena v postopku. Odstopanja od gradbene dokumentacije ni, ker sta pač tehnologija krmljenja živine takšna, da so tudi silažna korita del hleva in je zato vseeno, na kateri strani je silos ali privez živine. Edina pomanjkljivost, ki pa ni značilna samo za ta objekt, je v tern, da je lastnik vhlevil teleta brez izdanega uporabnega dovoljenja in še m zgrajen senik, kar pa naj se upošteva kot poskusno obratovanje hleva. Predlagamo, da sc pred izdajo uporabnega dovoljenja uredi naslednje: • vse pomanjkljivosti naj investitor odpravi s pomočjo sekretariata za kmetijstvo občine Novo mesto; • k razreševanju naj pritegne svetovalno službo kmetijskega zavoda, ki je tudi investitorju svetovala, da je objekt izveden tako, kot je sedaj praktično že v uporabi; • investitorju je potrebno omogočiti zaključek investicije (izgradnjo senika). Zadeva mora biti razrešena do 15. aprila 1993; • investitorju je potrebno omogočiti, da sc tudi sam preseli v stanovanjsko hišo, ki je pogojevala izgradnjo hleva in ostalih gospodarskih poslopij sodobne kmetije na obravnavani lokaciji. Dosedanje reševanje lahko razumemo kot podajanje problematike iz pisarne v pisarno. Takšno reševanje zadevo samo bolj zapleta, kot pa razrešuje, in seveda poglablja nesporazume s sosedi. Potrebno je vedeti, da spada hlev ravno v vas in bi morali vsi drugi uporabniki, prodno so sc odločili za življenje na vasi, premisliti, ali so se sposobni prilagoditi tudi neprijetnim pogojem življenja na vasi. Mnenja smo, da investitor ni kriv, da ni bila soseska v postopku izdajanja gradbene dokumentacije. Službe, ki so sodelovale pri izdaji dokumentacije, so upoštevale, da v tem primeru ne gre za novo dejavnost, ampak posodobitev obratovanja kmetije. Bojimo se, da bomo v nasprotnem primeru kmete prepodili iz vasi. P.S.: To besedilo je bilo prebrano na zasedanju zborov skupščine in je bilo kot tako sprejeto. Vse službe občine so bile o teh stališčih že prej obveščene in niso dale nobenih nasprotnih pripomb, zato smo v klubu mnenja, da morajo ta stališča pri svojem delu upoštevati, posebno še, ker nc nemogočega. nič predlagamo JOŽE BEG Menda ni več časopisa, da nc bi bralca s te ali one strani opozarjal masten naslov nove afere, bolj ali manj skrivnostne, napisane v slogu pravih srhljivk. Vse pa imajo skupni imenovalec - kriminal. Te afere nekateri opravičujejo na podlagi še veljavne zakonodaje prejšnje države, ki očitno nekomu še vedno ustreza, in kljub visoko donečim zahtevkom, obljubam strank in strankarskih prvakov ter zagotovilom po pravni državi. Še vedno pa ni nihče sposoben sprejeti vsaj interventni zakon, ki bi zavaroval družbeno lastnino. Afera je tudi lubadar, ki ogroža slovenske gozdove, čeprav uboga živalca ni prav nič kriva in tudi časopisov nc bere, ki pišejo tako, kot da je lubadar novorojeno bitje, ki ga do sedaj pri nas ni bilo. Vse mogoče vzroke navaja strokovna in laična srenja, od prevročih poletij do prevelikega cvetenja v preteklem letu, le malokdo pa omenja pravi vzrok, ki se imenuje: gozdni (ne)red in nespoštovanje še veljavne zakonodaje ter zavlačevanje s sprejetjem nove. Pravi gospodar ve, kako se uničuje lubadar. Kmet, razen redkih izjem, ima gozd za nujno rezervo. Kolaps v gozdovih so povzročali nestrokovni posegi posameznih gozdnih lastnikov, ki so do lastništva prišli z dedovanjem ali kako drugače pridobljenimi pravicami. Kajpak tudi gozdna gospodarstva niso izjema. Če je torej gozd nacionalno bogastvo, potem moramo iskati začetek te lubadarske afere tri leta nazaj, ko se je pojavila zahteva nekaterih strankarskih prvakov, članov parlamenta in celo članov vlade, da mora biti gozd v celoti prepuščen v gospodarjenje lastniku. Takrat se je začel juriš na gozdove. Takratno spodbujanje nelegalnih posegov, divjih sečenj in golosekov, brez ustrezne zakonske zaščite lahko imamo za spodbujanje k državni neposlušnosti in zapeljevanje ljudi v kazniva dejanja. Tudi to afero bi bilo potrebno raziskati in tiste, ki so jo fKivzročili, odstraniti, da bi kaj OBČNI ZBOR PLANINCEV v ČRNOMELJ - Planinsko društvo Črnomelj je na nedavni redni letni skupščini predstavilo načrt izletov v letošnjem letu, spregovorili so o uspehih v lanskem letu - največja pridobitev je bila prenovljena cesta od Planine do Mirne gore - ter težavah. Nameravali so izvoliti novo vodstvo, vendar so sc odločili, da bodo predsednika izvolili na seji upravnega odbora društva. Pripravili pa so tudi predavanje z diapozitivi alpinista Vanje Furlana iz Novega mesta. PISMO MINISTRA JAZBINŠKA Spoštovani gospod Marjan Ravbar, pozorno sem preučil Vaše odprto pismo, ki ste ga objavili v Dolenjskem listu 4. marca in naslovili name osebno. Spričo nepravilnosti, ki jih navajate v pismu, sem lc-to odstopil v vednost in ukrepanje Republiškemu urbanističnemu inšpektoratu. Lep pozdrav! MIHA JAZBINŠEK minister HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS LEPO PROSIM ZA ODGOVOR Predsednika Izvršnega sveta SO Metlika, Jožeta Matekoviča, javno vprašujem: kako, zakaj in na osnovi česa je dobil slovensko državljanstvo Josip Fabina, vodja izpostave republiške uprave za javne prihodke v Metliki. Kje je živel oz. bil prijavljen dne 25.12.1990, kje v času pred pridobitvijo državljanstva in kje in kako je zdaj? Je morebiti g. Matekovič imel vpliv pri odobritvi slovenskega državljanstva g. Fabini? Koliko prijavljenih pa tudi neprijavljenih beguncev iz BiH trenutno živi v metliški občini in koliko posebej v Gradcu (prosim konkretno število pribežnikov)? Koliko od teh ljudi je zaposleno bodisi na črno ali uradno? Gospoda Matekoviča prosim še da se vsaj tokrat nekoliko potrudi in mi vsaj poskusi odgovoriti na zgoraj postavljena vprašanja. Prav tako ga prosim naj mi ne odgovarja več na način, ki ga je prakticiral v preteklosti. SILVESTER JAKŠA SNS OO Gradac podobnega ne počeli drugje. Ni dvoma, da zakon o gozdovih ni pisan na kožo vseh. Le kateri je? Prav tak pa je, zlasti v prvih povojnih letih, povzročal veliko konfliktov, vendar sc je, izboljšan z nekaterimi popravki, nekako udomačil in je bil v nekaterih delili celo izredno napreden. Prcnckatcra vas ali zaselek sta še živa prav zaradi gradnje gozdnih cest (zaradi nespoštovanja zakona v zadnjih treh letih so nekatere postale neprevozne). Ljudje, ki žive ob gozdu, vidijo razdejanje. Slabši in drobni asortimenti praviloma ostajajo v gozdu ali ob poteh neobcljcni; ncobcljen sc prevaža tudi visoko kvalitetni les, ki je v poletnih mesecih leglo milijonov lubadarjev, in kadar končajo delo tu, sc preselijo v gozdove, zlasti v tiste, ki so zaradi divje sečnje poškodovani. Tako sc krog zaključuje m razširja. Pisanje ni namenjeno strokovnim krogom, bolj k osveščanju ljudi in splošen poziv k uničevanju škodljivca, ki pa sam pri tem ni nič kriv. Iskati je treba lubadarje z veliko začetnico! ALBIN KOŠMERL KRESOVANJE NA TRAVNI GORI SODRAŽICA - Travna gora, ki je pred leti slovela po kakovostni gostinski in turistično-rck-reativni dejavnosti, spet dobiva nov zagon. Kot pravi sedanji gospodar Leopold Turšič, je bil začetek pred 8 meseci težak, saj je moral urediti zanemarjeno okolico in notranjost. Zunanja podoba Travne gore je spremenjena v pravi mali muzej s starimi kmečkimi vozovi, sanmi in samokolnicami, ki obenem služijo tudi za mize in stole. Za otroke je postavil tobogan, kmalu bo uredil še peskovnik in teniško igrišče. Zanimiva je ponudba jahanja in vožnja v zapravljivčkih. Ker redijo krave in kokoši, gostom ponujajo zdravo kmečko hrano in mesne specialitete. Gospodar Turšič zeli Travni gori povrniti nekdanji ugled. Prvi korak v tej smeri bo kresovanje, ki bo jutri zvečer ob glasbi ansambla Pozdrav iz Loške doline. A.K. SPET POHVALA V brežiški bolnišnici sem bil od L do 17. aprila. Operirali so mi levi kolk in mi vstavili protezo. Bila je to prva tovrstna vito, čeprav so sc mi nekateri smejali, ko sem povedal, na kakšno operacijo grem. S tem so ovržcnc vse trditve glede slabe kakovosti storitev v tej bolnici. Ker se ob odhodu domov nisem mogel vsem zahvaliti, naj velja ta zahvala dr. Travniku, oddelčnim zdravnikom, sestram in strežnemu osebju za vso njihovo skrb in toplino. Bilo je čudobvito živeti v takem okolju. FRANČIŠEK REBAR, Šentjanž KOČEVSKI ODRED ŠE ŽIVI KOČEVJE - Letos 27. junija bo minilo 51 let, odkar je bil v opuščeni kočevski vasi Preža ustanovljen Kočevski odred. Tradicije te partizanske enote nadaljuje Skupnost borcev te enote. Te dni sc jo sestalo predsedstvo te skupnosti in sklenilo, da sc bodo preživeli borci v čim večjem številu vključili v vrsto prireditev, ki bodo v počastitev 50. obletnice ustanovitve 7. in 9. korpusa NOV Slovenije, 50. obletnice ustanovitve 9. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade, 50. obletnice Zasedanja zbora odposlancev slovenskega ljudstva, ki bo v začetku oktobra letos. Ustanovili organizacijo Zveze častnikov Obnova znanja BREŽICE - Pretekli petek so v Brežicah ustanovili osnovno organizacijo Zveze častnikov Slovenije, ki je naslednica nekdanje Zveze rezervnih vojaških starešin. Včlanjevanje danes ni več avtomatsko in tudi člani niso več samo upokojeni častniki ali častniki brez zaposlitve, temveč tudi aktivni častniki in tisti, ki so zaposleni v podjetjih in imajo čine. Včlanjevanje je z razliko od nekdanjega tudi prostovoljno, na osnovi podpisa pristopne izjave in plačila članarine. Trenutno ima brežiška organizacija 176 članov in je tudi jx> izobrazbeni strukturi zelo močna. Je nepolitična in strokovna organizacija, katere osnovna naloga je usaposablja-nje častnikov, ki trenutno nimajo vojaškega razporeda. Zveza bo skrbela za redno teoretično in praktično izobraževanje svojih članov, da bi bili čim bolje seznanjeni z novostmi v obrambnem sistemu, z novejšim orožjem in z vojaško taktiko. Še letos bo pripravila več predavanj, prvo med njimi bo že v maju, ko bo prof. dr. Anton Žabkar s Katedre za strateške študije v Ljubljani predaval o vojaško strateških in političnih razmerah na Balkanu. Praktično usposabljanje bo potekalo v učilnicah Učnega centra ali posameznih bojnih enot, v katerih bodo spoznavali orožje. Opazovali bodo tudi vajo oklop-nih enot in spremljali delo poveljnika. Čeprav usposabljanje predpisuje tudi zakon o vojaški dolžnosti, bodo vse aktivnosti organizirane izven delovnega časa, da podjetja nc bodo prizadeta. Na ustanovni konferenci so častniki oblikovali več delovnih komisij in za predsednika svoje osnovne organizacije izvolili Stanka Zlobka, za podpredsednika Mitjo Tcropšiča in za sekretarja Ernesta Ferka. Pri organizaciji bo delovalo tudi častno razsodišče, ki bo ob vključevanju presojalo o morebitni neprimernosti člana zaradi negativne preteklosti. B. D.-G. • Vsaki revoluciji je vedno sledila reakcija. (Wilson) • Ideologija je šampon za pranje glave odznotraj. (Fridauer) Pomagaj si sam, pa ti bo še bog “Od koga naj človek pričakuje pomoč, če ne od policistov, reševalcev in zdravnikov?” se sprašuje Robert Potisk in dodaja, da nikomur več ne zaupa Kot shrljivka, ki sc je žal zgodila v resničnem življenju, bo Robertu Potisku iz Kočevja ostalo v spominu vse tisto, kar se je zgodilo 24.marca med 5.40 in 6.40 zjutraj. Robert je bil namreč eden izmed tistih, ki so se navedenega dne nekaj po pol šesti uri zjutraj znašli v bližini križišča med Ljubljansko in Kolodvorsko ulico v Kočevju, kjer sc je le nekaj trenutkov prej pripetila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila, 34-lctni Štefan Logar iz Zajčjega Potoka, umrl, njegov 6-letni sin Marko pa je bil huje poškodovan. Na poti v službo v Prigorico sta Robert in njegov prijatelj v bližini omenjenega križišča naletela na znanca, ki jima je povedal, da je bil priča prometni nesreči. Bil je v vidnem šoku in zmeden, saj ga je avto, ki je čelno trčil v obcestno drevo, pred tem skorajda podrl. Robert je šel s prijateljem pogledat, kaj sc je zgodilo, in po bežnem pogledu na razbiti avto stekel prijavit nesrečo na okoli 300 metrov oddaljeno kočevsko policijsko postajo. Bilo je 17 minut do šestih, ko je dežurnemu policistu povedal o nesreči in ga obvestil, da so v vozilu potniki, ki se ne premikajo. “Že tedaj sem bil rahlo razočaran. Pričakoval sem namreč, da bo policist hitro ukrepal in organiziral pomoč, tako pa sem imel občutek, kot da so pri vsej zadevi najpomembnejši moji točni osebni podatki,” se spominja Robert. S prijateljem sta ntcnilk, da sta s prijavo nesreče storila, kar je bilo potrebno, zato sta sc odločila, da sc odpeljeta v službo. Imela sta ravno še dovolj časa, da pri- • Ob vsem teni Roberta ne zanimajo pojasnila, zakaj policisti niso prišli prej in zakig je prišla zdravnica, ki je ugotovila smrt ponesrečenca, šele eno uro po nesreči, tako tudi gasilci. Nihče tega ni storil namerno, dejstvo pa je, da se je to vendarle zgodilo. Robertovo zaupanje v policiste, reševalce in zdravnike je zaradi vsega, kar je tisto jutro doživel, močno omajano. deta pravočasno, vendar ju je nekaj zadržalo in sta ostala pri ponesrečencih. “Nisva ju mogla pustiti sama v razbitem vozilu. Sodeč po utripu, ki sva jima ga preizkusila, sta bila še oba živa,” pravi Robert in pove, da je bilo pravzaprav grozljivo. Nikomur od številnih mimoidočih, ki so bili na poti v službo, ni prišlo na misel, da bi kakorkoli skušali pomagati. “Le ogledovali so si in spraševali, kaj sc je zgodilo,” sc nerad spominja Robert. Nekaj minut pred šesto je pripeljalo rešilno vozilo. Voznik je povedal, da prihaja iz Ljubljane in da je po radiu slišal o nesreči. Nezavestnega otroka, ki sta ga Robert in njegov prijatelj že prcdtein vzela iz vozila, ga po- ložila na deko in mu, ker je deževalo, nad glavo razpela dežnik, je voznik rešilnega vozila odpeljal v kočevski zdravstveni dom. Ko je vozilo odpeljalo, sc je iz druge smeri pripeljal dežurni zdravnik in Robertov prijatelj ga je, še predno je zdravnik stopil iz vozila, napotil za rešilccm. Voznik reševalnega vozila, ki je bil o nesreči obveščen, je prišel nekaj minut po šesti uri. “Njegovo ravnanje me je dobesedno šokiralo. Na vsak način je hotel, da ponesrečenca, ki je bil v poškodovanem vozilu ukleščen, potegneva iz avtomobila, češ da mu tako in tako več ni pomoči,” pravi Robert. Pretresen zaradi vsega, kar je doživel, pa vendar še vedno popolnoma priseben, Robert tudi ni razumel ravnanja obeh policistov, ki sta prišla na kraj nesreče šele dobre pol ure pet prijavi. Pričakoval je, da bosta ustavila kakšen tovornjak, s pomočjo katerega bi vozilo raztegnili, zato sta Robert in njegov prijatelj to naredila brez njune pomoči. Potem ko je pomagal ponesrečenca, ki mu medtem ni bilo več čutiti utripa, potegniti iz raztegnjenega vozila in sc je moral z voznikom rešilnega avtomobila prerekati, kam naj bi ga položili, je Robert s svojim prijateljem odšel, nc da bi ju policisti skušali zadržati in ju karkoli vprašati, čeprav sta bila onadva prva pri ponesrečencih in edina, ki sla jima nudila pomoč. M. LESKOVEŠEK-SVETE POTA ii\ sin? POSADILI LIPO ZA DAN ZEMLJE - Zadaj za osnovno šolo Center Požar so so ob dnevu Zemlje mladi osnovnošolci zasadili nekaj lip, ki jim je darovala novomeška vrtnarija pri Gozdnem gospodarstvu. Nasploh so ta dan kar lepo uredili okolico šole, popravili nekaj razmajanih klopi, uredili koše za odpadke in še marsikaj. (Foto: J. Pavlin) ZGOREL JE KOZOLEC ŽUBINA - 20. aprila jc prišlo v Žubini pri Velikem Gabru do požara na kozolcu, last Milana R.. Zgorel je kozolec, v njem pa smrekove deske. Požar so ^pogasili občani s pomočjo gasilcev. Škode je za okrog 300.000 tolaijev. Požar jc zanetil petletni otrok, ki sc je igral z vžigalicami. KDO JE UKRADEL BELO KATRCO? NOVO MESTO - 25. aprila je neznan storilec na parkirnem prostoru železniške postaje v Bršljinu ukradel bel osebni avto znamke R 4 z registrsko številko NM 185-032. S tem dejanjem je Martina P. z Vrduna pri Stopičah oškodoval za okoli 500.000 tolarjev. Prosimo občane, ki bi karkoli vedeli o ukradenem vozilu, da to sporočijo na najbližjo policijsko postajo, na tel. 92, ali na UNZ Novo mesto, na tel. 321-080. UKRADLA ŽENSKO VETROVKO NOVO MESTO - 47-letna M. B. iz Metlike je utemeljeno osumljena, da je 22. aprila na Glavnem trgu v Novem mestu v trgovini Tekstil ukradla žensko vetrovko in jo skrila v torbico. Ko je hotela odditi, se je pri vhodu sprožil alarm in prodajalka je stekla za osumljenko, ki jc nato vrnila vetrovko v vrednosti 3.850 tolarjev. UDARIL GA JE, DA JE OSLEPEL NOVO MESTO - Mladoletni S. D. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen, da je 18. aprila v gostinskem lokalu Črni baron med prepirom s kozarcem udaril po desnem očesu 21-letnega A. Š. iz Straže. Kozarec se jc razbil in drobci stekla so tako poškodovali oko A. Š., da je oslepel. Zdravi se v novomeški bolnišnici. HALO-AL0 PIZZA! @(068) 24-415 ZARADI VAS BEGUNČKI ZA DAN ODPRTIH VRAT - Otroci in učitelji iz osnovne šole za začasne begunce jz BIH so 14. aprila ob 15. uri v prostorih Dijaškega doma Majde Sile priredili program ob Dnevu odprtih vrat. Otroci so s pesmijo, igro in z besedo še enkrat pokazali, kaj vse znajo, vejo in zmorejo in kaj je tisto, kar so se v šoli naučili Jo popoldne so bili z nami: predsednik novomeške občinske skupščine, sekretar Sekretariata za družbene dejavnosti, predstojnik Zavoda za šolstvo, prior Kartuzije Pleterje, predstavnica Visokega komisariata za begunce pri ZN, predstavniki osnovnih šol in drugih organizacij ter učenci in njihovi starši. Predstavili so tudi šolski časopis Školac. (Aida Dulič, 7. a, OS za otroke, začasne begunce iz BIH) pogovarjali z njim. Krmila sva ga midva z bratom. Nekega dne mu je brat menjal vodo, metem pa je mami odšla ven in pustila vhodna vrata odprta. Papagaj jc v trenutku odletel skozi vrata, nikoli več ga ni bilo nazaj. Zelo smo ga pogrešali. TINA DRAGAN 5. b, OŠ Mirna Peč H8MM1 anaa Adria Auto Ifl Ekskluzivni uvoznik Fiat AVTOMEHANIKA GRIL Dol. Kamence 46 b, Novo mesto tel. (068) 28-714 — uradna in edina veljavna garancija za vozila anaa m Lancia — pooblaščeni servis in rezervni deli — prodaja vozil Fiat in Lancia Na zalogi: FIAT UNO 60 iE FIAT PANDA iE 4x4 LANCIA Y 10 LANCIA DEDRA M. MfttAmjJJtncr tujo/ POKUKAJMO V BABIČINO SKRINJO Sem učenka 5. b razreda OŠ Šmihel. Kot vsi peti razredi se jc tudi naš razred odločil za projektno delo z naslovom Pokukajmo v babičino skrinjo. Štiri mesece smo zbirali staro gradivo in 31. marca in 1. aprila smo to tudi razstavili. Za razstavo je nekaj učencev in staršev speklo pecivo ali kruh po starih receptih, ostali pa smo pobrskali po babičini skrinji in, kar smo našli v njej, smo prinesli v šolo. Razstavljen je bil tudi denar, poljski telefon, ki so ga uporabljali med drugo svetovno vojno, podkev za podkovanje volov, kar so si včasih privoščili le bogataši, razne svetilke in sc mnogo drugih stvari. Na razstavo sta prišla tudi Milka Češarek in g. Kranjčič in nam povedala veliko zanimivih stvari, ki jih prej še nismo poznali. TADEJA SEVER 5. b, OŠ Šmihel POBEGLI PAPAGAJ Bila je sreda, ko je stara mama zjutraj odšla odpret kokoši. V kotu kokošnjaka jc zagledala lepega papagaja. Dala ga je v zaboj in prišla v hišo povedat, kaj jc našla. Vsi smo ga šli gledat. Bil jc res prekrasen, odet je bil z rumenim, modrim in črnim pcijem. Oči mu je naredil kletko in vsi člani naše družine smo se radi OBISKALI SMO OBRTNIKE Učenci 3. r. OŠ Blanca smo uspešno izvedli raziskovalno delo o obrti v domačem okolju. Obiskali smo obrtnike v njihovih delavnicah in naleteli na prijazen sprejem: veliko novega so nam pokazali, navdušili za delo in kar nekaj učencev si je že izbralo poklic, ki ga opravljajo obrtniki. Obrtniki so pripravili res nepozabna doživetja in gotovo velja ob tem tista misel o učenju, ki pravi, da je naše učenje učinkovito, kadar mislimo, smo pri tem aktivni in ob tem uživamo. Ko smo nalogo končali, smo pripravili zanimivo razstavo različnega gradiva in izdelkov ter izdali posebno glasilo. Na zaključek smo povabili starše in obrtnike, pri katerih smo bili. V zanimivem programu smo pokazali, kaj smo spoznali ob svojem delu, zapeli in zaplesali. Učenci 3. r. OŠ Blanca ZAPOSLIMO pogodbeno ali redno komercialiste za prodajo visokokvalitet-nih strojnih masti in olj nemškega izvora. Sprejemamo pisne prijave na naslov: K.B.A. d. o. o., Partizanska 37 a, 66210 Sežana. Tel. (067) 72-762. TRGOVINA BARVE, LAKI GLA M, AVTOLIČAR&TVO_________________________ MIRAN ZUPAN Krmelj 2b, 68296 KRMELJ mob.lel.: 0609/612.276, fax: 0608/88. 821 Prodaja originalnega materiala za avtoličarje firme GLASURIT. V našem prodajnem programu vam nudimo: — mešanje vseh vrst avtomobilskih barv — prodajo originalnih barv (BMW, Mercedes, VW...j — vse vrste barv za mešanje za GLASURIT mešalno baterijo — kite, osnovne barve, špric kite, lake, trdilce, itd. Možna nabava mešalnih baterij. Ugodne cene in količinski popusti. Pri nabavi večje količine vam material dostavimo na vaš dom. PANASONIC SLOVENIJA FENIX INFORMATIKA, d.o.o. NOVO MESTO Partizanska 19 f objavlja razpis za delovno mesto VZDRŽEVALEC - SERVISER ELEKTRONSKIH NAPRAV Pogoji: - najmanj IV. stopnja elektrotehniške smeri - dve leti ustreznih delovnih izkušenj - poznavanje področij: 1. računalništvo - hardware, software 2. telekomunikacijske naprave in napeljave 3. fotokopirni stroji - pasivno znanje angleškega jezika - vozniški izpit B kategorije Pisne prijave pošljite na naš naslov v sedmih dneh po objavi. NOVO NOVO NOVO NOVO 3. MAJA 1993 BOMO NA PARTIZANSKI 4 V NOVEM MESTU (NAD BAROM BOTER) odprli novo trgovino z italijansko obutvijo in galanterijo “T I M O L A“ V maju vam bomo postregli z veliko izbiro čevljev in sandalov v pastelnih barvah, primernih za maturantske plese, ki jih boste lahko dopolnili z damsko torbico v enaki barvi. V času od 3. do 8. maja vam ob nakupu nu- dimo 10 odst. popusta. VABLJENI! NOVO NOVO NOVO NOVO AGRARIA BREŽICE zastopnik za vozila PEUGEOT vam v svojem prodajno razstavnem salonu Pod obzidjem 32 Brežice tel. (0608) 61-504 nudi vse tipe vozil znamke PEUGEOT ter tudi servisiranje v pooblaščenem servisu PEUGEOT Šentlenart 72, Brežice Dobava in servisiranje takoj! tel. (0608) 61 -054 Se priporočamo! Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana Mercatoi-Sevnica, d.o.o. Sevnica, Savska cesta 20/b objavlja prodajo z zbiranjem ponudb, in sicer: poslovnega prostora v Sevnici, Kvedrova 31, neto površine 12,88 m2, primernega za opravljanje obrtne dejavnosti. Navedeni poslovni prostor si je mogoče ogledati vsak delovni dan od 8. do 11. ure ali po predhodnem dogovoru. Informacije dobite po telefonu št. (0608) 81-380. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po dnevu objave. Ponudbe pošljite na naslov: Mercator-Sevnica, d.o.o., Savska cesta 20/b, 68290 Sevnica. ZA INSTRUMENTE NOVO MESTO - V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK Novo mesto so prispevali: Milan Ovniček iz Črnomlja -odpoved honorarja pri DL 2.000 tolarjev; Lojze Cestnik iz Ljubljane - odpoved honorarja pri DL 750 tolarjev; sosedje iz Paderšičevc ulice v Novem mestu namesto venca za pokojno Anico Somrak 6.500 tolarjev; Sindikalna organizacija osnovne šole Bršljin Novo mesto namesto venca na grob pokojnega očeta sodelavke Julijane Florjane 4.000 tolarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala! 40 RUTOCOMMGRCe d.d. KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve I. ki. ter žagan les obeh drevesnih vrst Informacije: KLI LOGATEC, p o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 Dolenjci, Belokranjci, Posavci! Nekdo vam prihaja naproti. Eleganca. Udobnost. Varnost. Na štirih kolesih! Prav kmalu, že 10. maja bo v Novem mestu. Ni veliko stvari v življenju, na katere se lahko zanesete. On je tak. Vaša dobra zvezda na cesti. Kdo je to? Uganite avtomobilsko znamko na sliki in pošljite odgovor na uredništvo-Dolenjskega lista. 13. maja bomo objavili imena treh izžrebanih nagrajencev, ki bodo dobili lepe nagrade. ZAVAROVALNICA MARIBOR, DRUGA NAJVEČJA ZAVAROVALNIŠKA DELNIŠKA DRUŽBA V SLOVENIJI, RAZŠIRJA SVOJO DEJAVNOST! K SODELOVANJU VABIMO PODJETNE LJUDI, KI BI ŽELELI PREKO LASTNIH AGENCIJ OPRAVLJATI ZAVAROVALNIŠKE POSLE ZA ZAVAROVALNICO MARIBOR V OBČINAH: RIBNICA • KOČEVJE • NOVO MESTO • ČRNOMELJ • METLIKA SEVNICA • KRŠKO • TREBNJE PISMENE PONUDBE ZA SODELOVANJE POŠLJITE ČIMPREJ NA NAŠ NASLOV OZIROMA NAS KONTAKTIRAJTE PO TELEFONU! ZAVAROVALNICA MARIBOR D.D. Telefon: SEKTOR TERENSKE MREŽE 062/224-111 Cankarjeva ul. 3 62000 MARIBOR PREDNOST BODO IMELI PONUDNIKI DOMAČINI. KI BI RADI RAZŠIRILI SVOJO DEJAVNOST TUDI NA PODROČJE ZAVAROVALNIŠTVA IN RAZPOLAGAJO S PRIMERNIMI POSLOVNIMI PROSTORI TER KADROM. ZAVAROVALNICA MARIBOR ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI MODUL, trgovsko podjetje d.o.o. Zalog 21, 68000 Novo mesto telefon: (068) 22-855 objavlja prosto delovno mesto (za določen čas) POSLOVODJA trgovine z gradbenim materialom Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano srednjo komercialno ali ekonomsko šolo ali poslovodsko šolo ter najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi. Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah! Avtohiša Berus d.o.o. servisno prodajni center yAy Velika Cikava 23, Novo mesto — pooblaščena prodaja vozil iz programa VW — AUDI — servisiranje in ostala popravila — popravila karamboliranih vozil — lakiranje v lakirni komori — mešalnica avtolakov — glasurit — montaža avtoalarmov — ponudba rezervnih delov in dodatne opreme vozila na zalogi: — AUDI 100 (2,3 E; 2,8 E), PASSAT VARIANT, GOLF 3 (benzin, diesel) ter transporterji — GOLF 1,4 C L/3 vrata 24.400 DEM — GOLF 1,9 CLD/3 vrata 27.900 DEM Cene so do registracije, vsa vozila imajo enoletno garancijo! Ob nakupu novega vozila brezplačno vgradimo komplet avtomobilskih preprog! Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Tel. (Č68) 25-098, fax. (06^) 25-641 Čestitamo za 1. maj — praznik dela! OBVESTILO Podjetja, dry občane obve: ge organizacije in skupnosti, organe, društva in ščamo, da sta po sklepih Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetih na seji dne 6.4.1993 (sklepa objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 18/93 z dne 9. 4. 1993) JAVNO RAZGRNJENA I. osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega piana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (razveljavitev programske zasnove za izdelavo zazidalnega načrta Policija in parkirna hiša na Roški cesti v Novem mestu) PPJMOIžOCO d.o.o. I-jubljunu, Dunajska 177 8 061 - 34 53 86 NEPOGREŠLJIV PRIPOMOČKI ZA NEGO OBLAČIL Preden pospravite vaša zimska oblačila, jih temeljito očistite! Rešitev je tu. fl!ZZ*off j# Odstranjevalce razcefranih. knsmičastih tekstilnih Dovršin Iz tkanin iz volne, kašmirja, sintetike, plaščev, oblek, odej,., zanesljivo odstrani vso razcefrano, kosmičasto nesnago. «r fuzz-roller Čistilni valjček Rahlo lepljiv valjček magično pobere ves trdovraten prali, kosme, prhljaj ali celo živalske dlake iz vaših oblačil, sedežnih garnitur, žameta,... c Ščetka za mohair - napravi vaše pletenine iz m oh a ir j a polne in kosmate. NAROČAM no novzetiu: Art.A Art.B Art.C po ceni za kos 600,00 Sit -F poštnina. PODPIS: ime in priimek: naslov: Pika na i Salon pohištva 68350 Dolenjske Toplice Občice 21 ra 068/65-128 Ponovno preseneča: do 35% popusta za gotovino vrtna garnitura (miza + 4 stoli) 5.020 SIT kotna sedežna garnitura iz uvoza (dvojno ležišče) od 54.432 spalnice od 57.154 otroške sobe od 38.528 regal za dnevno sobo od 39.020 1 m kuhinje v barvi hrasta od 17.230 kuhinjske nape, bele in rjave , 10.200 vrtljivi stoli za k pisalni mizi od 5.700 pohištvo za celo pisarno od 54.055 zavese,narejene ali po naročilu,3 m od 5.400 Postavite PIKO na i v svojem domu, da bo bivanje prijetnejše! DOLENJSKI LIST marketing tel.: (068) 323-610 fax: (068) 322-898 Pokličite nas, obiskali vas bomo! GRADITE, PRENAVLJATE RAZBREMENITE PREPUSTITE ODGOVOR Vsem graditeljem in ustvarjalcem želja individualne gradnje ponujamo spomladanski paket storitev s cenami, ki so konkurenčne vsakemu izvajalcu gradbenih del. KAJ VSE TO JE - kompletne inženirinške storitve - izvedbe posameznih faz gradn je: izkopi, tamponi, temelji, zidovi, plošče, tlaki, ometi, strehe,.fasade in vsa druga zaključna dela na vašem objektu, - projektantske storitve za projekte individualnih objektov,-obrtnih delavnic in posameznih elementov projekta. Zo vse opravljeno in prevzeto dobite garancijo, jamstvo za kakovost. Informacije: . ' . GIP "PIONIR" NOVO MESTO Kettejev drevored 37, tel: (068) 321 - 826, 323 - 686 interna .1456 faks (068) 32) -037 ELASTIČNOST NAŠE PONUDBE , KONKURENČNA RAVEN CEN IN TRADICIJA KAKOVOSTI NAŠIH STORITEV NAJ BODO USTREZEN RAZLOG ZA NAŠE SODELOVANJE. j3[ GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO II. osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in submestna središča (umestitev objekta Policije na prostoru bivših garaž in parkirnih prostorov Avtoprometa Gorjanci v Bršljinu) v času od 13. aprila do 13. maja 1993 v prostorih: — Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska 2,1. nad., — krajevne skupnosti Bršljin na Slakovi 3. JAVNA OBRAVNAVA osnutka dokumentov bo v sredo, 5. maja 1993,ob 19. uri V osnovni šoli Bršljin. •Do poteka javne razgrnitve obeh osnutkov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javni obravnavi bo podana podrobnejša obrazložitev osnutkov dokumenta^ ter eventualna dodatna pojasnila. Vljudno vabljeni! Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto Razpisna komisija javnega zavoda lekarne Sevnica razpisuje dela in naloge: DIREKTORJA javnega zavoda lekarne Sevnica Za direktorja je lahko imenovan,kdor izpolnjuje splošne z zakonom določene pogoje, ki so: — da ima visoko izobrazbo farmacevtske smeri — da ima opravljen strokovni izpit •- da ima pet let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti Poleg dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati priložiti tudi kratek življenjepis in program o razvijanju lekarniške dejavnosti v občini Sevnica. Kandidati morajo, prijave poslati v roku 8 dni na naslov: LEKARNA SEVNICA, za razpisno komisijo, SEVNICA, Trq svobode 14. SVET ŠOLE OSNOVNE ŠOLE JURIJA DALMATINA KRŠKO RAZPISUJE v skladu s 70. in 83. členom Statuta delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli in 71. člen Statuta: — da je učitelj, pedagog ali psiholog, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničitvi smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom, — da je pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela je 1. julija 1993. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na Svet šole Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško, z oznako ZA RAZPIS. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem postopku. mm d.o.o. METLIKA Podjetje za notranjo in znnanjo trgovino CBE 21, 68330 Metlika, tel.:068/59-102 1 * NOVO NOVO stanovanje:047/757-443 NOVO NOVO NOVO • najnižje cene na Dolenjskem in v Beli krajini • 50 izdelkov + 50 novih izdelkov vsak mesec • ob večjem nakupu popust vsaki stranki U G O D N O - sistemi nove generacije tel.: (063) 701-225 fax: (063) 701-033: alrojna oprema, progremak« oprema, grenka, mulllmreiija, refun.lniike mreža, komunikacije, »vdevanje TIP RAČUNALNIKA » -V ' 3S6PX 33/64 KB 386DX 401128 KB 486DX 33:256 KB 486DX2 50/256 KB 4860X2 66/256 KB 170 UB 122400 • RAM ,40 MB . 95 MB . 120 MB '* MB 97200 105240 [115920 ___— : 2 MB | 113880 : 119880 ' 131880 138000 -i ?MB j 116880. 122880' 134880 1 141000 4 MB - 189600 200400 205200 4 MB | ' ’ 208800 | 22C200 ' 225000 i 235200 ~t 4 MB 246000 | 250800 240 .MB \ 425 MB 149400 165360 j 239760 '68360 . 242760 232800 307080 252600 j 326280 267840 | 351600 diskete BASF EJCTRA 3.5" BASF EJCTRA 5 25' ds/dd 144 OS/HD 227 90 '138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA * par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi dlak OUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT S12 Kb” VG^ MONOmonJjorTrPHILIpš^ohlijl ml^to^Tz ^oTt^am, M^’|^°Ch!ch^7 SLo'™."« II TFM TFIlMIfl UAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLU2B0 DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ IC IVI I CUNU VIIO £I1NIIVIA PRODAM —KUPIM —POSEST —ZENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski Četrtek, 29. aprila - Robert 1’ctck, 30. aprila - Marjan Sobota, I. maja - praznik dela Nedelja, 2. maja - Živa Ponedeljek, 3. maja • Aleksander Torek, 4. maja - Florijan Sreda, 5. maja - Angel LUNINE MENE 29. aprila ob 14.40 - prvi krajec kino BREŽICE: 29. in 30.4. (ob 20. uri) ameriški znanstvenofantastični film Iztrcbjjcvalce. KRŠKO: 30.4. in 2.5. (ob 18. uri) ameriški znanstvenofantastični film Kosec. METLIKA: 30.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Spojnim nevidnega človeka. 2.5. (ob 20. uri) ameriški film Prvinski nagon. NOVO MESTO: 29.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška kriminalna drama Izdajalski trenutek. 30.4. ter od 1. do 3.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški film V postelji s sovražnikom. kmetijski stroji TRAKTOR URSUS C 360, malo rabljen 350 ur, prodam. Župan, Veliki Ban I, Šentjernej. 1694 FREZO HONDA z petimi priključki prodam, n (068)25-109. 1697 KOSILNICO BCS Acmc in rdeče vino prodam. Jarc, Globodol, 'it. (068)78-058. 1703 TRAKTOR ZETOR 4718 s hidra vlično koso Mertel in Ursus, 90 KS, letnik 1992, s klima napravo prodam. Martin Kocjan, Mihovica 16, Šentjernej, c (068)41-188. 1707 SNOPOVEZALKO ZA BCS in mlatilnico (popolno čiščenje) prodam ali menjam za živino. Plantan, Koroška vas 25. 1708 OBRAČALNIK (traktorski) ugodno prodam, 'it' 42-560. 1711 SAMONAKLADALKO SIP Novi Pionir 26^ rabljeno dve sezoni, ugodno prodam. Žabja vas 6, Novo mesto. 1718 kupim ALI RUŠITE STARO HIŠO? Ku- pim vse staro pohištvo in druge stare predmete, tudi v zelo slabem stanju. Pogledam, plačam, odpeljem, n (068)87-430. 1686 MANJŠE KOLIČINE KAMNA benkovac odkupim. ;o (068)47-255, v večernih urah. 1692 motoma vozila JUGO 55, letnik 1989, registriran do 3/94, prodam. Te' (068)23-585, zvečer. 1680 LADO 1300 KARAVAN rdeče barve, letnik 1988, in manjši traktor s koso prodam. Te 57-245. 1688 NEREGISTRIRAN MERCEDES 230 E, letnik 1980, prodam. Te (068)25-109. 1696 126 P, 8/82, dobro ohranjen, prodam za 1.200 DEM. (068)50-291. 1699 Z 750, letnik 1967, prodam. 23-938. PEUGEOT 405 SR, letnik 1988 25-115. GOLF D. letnik 1986,73.000 km, zelen, za 9.800 DEM, in R 5 campus, letnik 1990, 12.00 km, kovinsko zelen, prodam za 10.000 DEM. Ogled po 16. uri: Šef-man, Nad mlini 17, e 25-184. 1704 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 3/94, prodam. Groblje 26, Šentjernej. 1716 JUGO, letnik 1990, rdeče barve, prodam. * 78-284. 1721 R 5 GL, letnik 3/87, prodam, e 84-560, Franko, v večernih urah ali Gradiška 41, Straža. 1729 Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča) — prodaja vozil Fiat, VW, Renault — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro Ponudba meseca: VW POLO 11 cl kat. 18.500 DEM RENAULT CLI0 1,2 kat. 17.900 DEM FIAT Tl P01,4 SX servo volan 19.500 DEM Cene so do registracije. Delovni čas: od 8. do 17. ure. Tel. (068) 26-010 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — hnančno-inlormalivni sistem — materialno poslovan/c — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber) PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL POSEBNA PONUDBA — CLIO RL 1,2 energy MOTOR, KATALIZATOR, 3 V, CENA do reg. 17.820 DEM — VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL — KREDITI Dol. Kamence 25a Novo mesto tel./fax: 068/23-902 Del. čas od 8. — 12. in od 13. — 17 ure. T — SHIRT! Zastopniki, akviziterji, potniki, pozor! Najcenejše bombažne majice s kratkimi rokavi vseh barv. Začnite jih prodajati in odlično boste zaslužili. Kvaliteta zajamčena. Tel. (061) 264-377, 264-367. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Do/en/skl list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustia (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik. Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svele, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85- tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta le vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in lotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZENSKE PAJKICE -najcenejše v Sloveniji! Akviziterji vabljeni k sodelovanju. Enkraten zaslužek. Prodaja po celi Sloveniji. Kvaliteta zajamčena. Tel. (061) 264-377, 264-367. NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, TflV (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, o (068) 49-567. 1550 _ TEHNIČNA IILI/I TRGOVINA NOVO MESTO TEL 068/27-197 — radiatorji OCEAN 5 LET GARANCIJE — radiatorji JUGOTERM POPUST 15-30% — elektrika POPUST 10% — cisterne, gorilci, peči... — pipe, umivalniki, cevi... — kabli, stikala... V primeru montaže PLAČATE SAMO 3% DAVKA GOLF .IX D, letnik 1989, registriran do 15.4.1994, dobro ohranjen, prodam. ® 27-808. 1737 obvestila TELSAT, D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten, ž® (0608)70-465, od 9. do 16. ure. 916 M Obvestilo! ^ Zaradi priključitve na sodobno digitalno telefonsko centralo, ki omogoča hitrejše vzpostavljenje zvez, sploh pa telefoniranje tako rekoč brez motenj, ima Dolenjski list od 15. aprila dalje nove telefonske številke. Takele: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006 telefax 322-898 ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 1214 [MNENT- NAJCENEJŠE ženske hlačne nogavice v Sloveniji. Akviziterji vabljeni k sodelovanju. Enkraten zaslužek. Prodaja po celi Sloveniji. Kvaliteta zajamčena. Tel. (061) 264-377, 264-367. SAT antene že od 460 DEM. Vrtljivi sistemi za 1.300 DEM. PACE samo 570 DEM. Brezplačna montaža. A.M.F., d.o.o. Tel. (068) 47-623 SAT antene za posamezni in skupinski sprejem vrhunskih proizvajalcev (PACE LASAT) že od 445 DEM dalje z montažo. Možnost plačila na 3 obroke. Garancija ter zagotovljen servis. SERVIS RTV Škocjan 31 tel. (068) 76-034 (0608) 89-127 taBakum TABAKUM d.o.o. export — import Velika Cikava 25, Novo mesto tel. (068) 322-625, 23-826 Akumulatorji VESNA in TOPLA za vse vrste vozil traktorji: UNIVERZALE, TORPEDO, SAME, CARRARO, GOLDONI, DEUTZ-FAHR, ZETOR (po naročilu) škropilnice vseh vrst namakalni sistemi in priključni stroji DEUTZ-FAHR UGODNO: takojšnja dobava UNIVERZALE 640 DTC z dodatnim popustom kosilnice: DEUTZ-FAHR, BCS — motokultivatorji — parkovne kosilnice — gume za osebni in traktorski program Čestitamo ob 1. maju — prazniku dela! SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne Zavorni servis — JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! Bistro VALENTINA I Vel. Bučna vas 35, 'ra (068) 25-I13 Čestitamo ob 1. maju -prazniku dela! Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. ČRNOMELJ, ČOPOVA 8 tel. (068) 51-059 — RENT-a CAR: R5, VW PASSAT CL, C-25 furgon PRODAJA AVTOMOBILOV, PRENOS LASTNIŠTVA d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1 V Betonalu Trebnje vam nudimo: — vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo — peske s prevozom — cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. slebri, razne kanalete, cvetličniki) — posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068) 45-652 Se priporočamo! /O Dolenjska banka d.d. Novo mesto SPOŠTOVANI UPOKOJENCI! Gotovo ste že večkrat razmišljali o tem, kako bi najbolje ravnali s svojimi prihranki, da bi si zagotovili ohranjanje ali celo povečanje njihove realne vrednosti. Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto vam nudi več načinov tolarskega in deviznega varčevanja. Varčevalna knjižica Varčevalna knjižica je namenjena vsem, ki želite varno in gospodarno naložiti svoj denar, ne da bi morali vnaprej razmišljati, kdaj ga boste potrebovali. S postopnim varčevanjem lahko uresničite načrtovani večji nakup, nenazadnje pa vam privarčevani denar lahko pomaga tudi ob nepredvidenih izdatkih. Ob začetku varčevanja je potrebno na knjižnico položiti začetni polog v tolarski protivrednosti 200 nemških mark. ki aa lahko dvignete ob saldaciji knjižice, kasnejši pologi so lahko večji ali manjši, vsak posamezen polog pa mora na knjižici ležati 15 dni. Prihranki so vam praktično ves čas na razpolago, banka pa z revalorizacijo sredstev zagotavlja ohranjanje njihove raealne vrednosti. Vezani depoziti Varčevanje z vezanimi depoziti ie donosna oblika varčevanja višjih zneskov tolarskih prihrankov. S podpisom pogodbe o vezavi sredstev se odločite, da za določen čas ne boste razpolagali s svojimi sredstvi, banka pa vam ta sredstva revalorizira in tudi obrestuje po letni obrestni meri, ki je odvisna od dobe vezave in zneska vezanih sredstev. Pri vezavi sredstev za dobo,krajšo od enega meseca,lahko vežete sredstva za najmanj 10 in največ 29 dni. Minimalni znesek vezave znaša 30.000,00 tolarjev. Depoziti, vezani za dobo od 20 do 29 dni,pa se obrestujejo po 1 % letni obrestni meri. Depoziti, kijih lahko sklepate za poljubno dobo od 30 do 90 dni, se mesečno revalorizirajo, glede na višino zneska pa vam banka obračuna še dodatne, stimulativne obresti: od 5.000,00 do 50.000,00 tolarjev 5% od 50.000,00 do 100.000,00 tolarjev 6% nad 100.000,00 tolarjev 7% Ph zneskih vezave nad 100.000,00 tolarjev je možen tudi poseben dogovor o višji obrestni meri. Lahko pa se odločite tudi za mesečno vezavo sredstev, pri čemer so obrestne mere ne glede na znesek vezave naslednje: — nad 3 mesece ’ 5% — nad 6 mesecev 6% — nad 12 mesecev 9% — nad 24 mesecev 11 % — nad 36 mesecev 13%. Devizno varčevanje Morda se boste odločili za varčevanje v devizah. Varčevati je možno na devizni varčevalni knjižici ali s pologom deviznega depozita. Banka omogoča varčevanje v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Pri vplačilu v kakšni drugi valuti vam banka na vašo zahtevo opravi brezplačno konverzijo. Za varčevanje na varčevalni knjižici je potreben začetni polog 200 DEM oziroma protivrednost v katerikoli od naštetih valut. Sredstva na njej se lahko uporabijo le za gotovinska izplačila, za vsa ostala plačila v devizah pa se uporablja devizni tekoči račun. Sredstva na devizni varčevalni knjižici se obrestujejo po obrestnih merah, ki so višje od obrestnih mer za isto valuto na deviznem tekočem računu. Kadar ocenite, da privarčevanih sredstev ne boste rabili takoj, ampak šele čez nekaj časa, se lahko odločite za vezavo deviznih sredstev. Posebna privlačnost vezanih depozitov so obrestne mere, ki so visoke in nespremenljive za dobo vezave. Devizni depozit je možno skleniti za dobo 1 meseca, 3 mesecev, 6 mesecev ali 12 mesecev. Najnižji znesek vezave je 1.000 nemških mark oziroma protivrednost v katerikoli od naštetih valut, pri enoletnih vezavah pa vam banka, odvisno od višine vezanih sredstev, obračunava še dodatne, stimulativne obresti. Vabimo vas, da se za podrobnejše informacije o možnosti varčevanja oglasite v katerikoli enoti Ljubljanske banke Dolenjske banke d.d. Novo mesto. Z veseljem vas pričakujemo. /O ljubljanska banka ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolečina je bila močnejša od življenja. V 66. letu starosti nas je zapustil naš VINKO FLAJŠMAN Nad mlini 26, Novo mesto Od njega smo se poslovili v sredo, 21. aprila 1993, v ožjem družinskem krogu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Zdravstvenemu domu Novo mesto, dermatološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, pevcem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njegovi posest STANOVANJSKA HIŠA v Soteski pri Dolenjskih Toplicah na parceli 14 a naprodaj najboljšemu ponudniku, ul (068)26-441, po 20. uri. 1682 HIŠO v Črnomlju prodam. ':t 52-413, od 14. do 16. ure. 1683 DRGANJA SELA - zazidljivo parcelo z gradbeno dokumentacijo prodamo. m (068)85-408. 1687 NA POKLEKU nad Blanco prodamo manjši vikend z 2300 m2 mladega sadovnjaka in vinograda, o (0608)81-435. 1689 V ŠENTVIDU PRI STIČNI prodamo starejšo hišo in 1000 m2 obdelovalne zemlje (stanovanjska, obrt, vikend). Informacije Posrednik, d.o.o., 5 (061) 153-016. 1693 prodam. Franc Marušič, Dol. Radulje 23, Bučka. 1706 V BLIŽINI BREŽIC ugodno prodam starejšo hišo z velikim dvoriščem in nekaj zemlje. Možen odkup samo zemlje ali samo hiše. Lokacija na ravnini. Informacije na * (062)792-261, v petek po 17. uri. ; 1712 HIŠO v četrti gradbeni fazi na Regr-ških košenicah protlam. o 25-539. 1714 NA HRASTU PRI METLIKI prodam njivo, 30 a, na lepi sončni legi. ® 22-349. 1717 V NOVEM MESTU prodam novejšo hišo v četrti gradbeni fazi s komunalno urejeno parcelo, (750 m2). Kličite vsak dan po 18. uri na ® (068)22-959. 1730 VIKEND - ZIDANICO z vinogradom, z lepim razgledom, na Stražnjem Vrhu pri Črnomlju poceni prodam. ® (061)578-320. 1732 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: parcele za hiše v Novem mestu, vikend v Šmavru, hiše, stanovanja in poslovne prostore v Novem mestu in drugje. Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure. PROTIVLOMNO In PROTIPOŽARNO varovanje vseh vrst objektov d.o.o., Kranj zastopništvo: Trdinova 6, Črnomelj, tel.: (068)53-002 MONTAŽNI VIKEND, 3 x 4 m, na parceli 9 a, v brežiški občini, prodam. Cena zelo ugodna. ® (0608)34-927. 1701 STAREJŠO ZIDANICO in trije v Drašičih pri Metliki prodam. ® (061) 570-104. 1702 TRAVNIK (70 a) v Hrvaškem Brodu prodam ŠKOTSKE TRIBARVNE OVČARJE, stare 5 tednov, rodovniške, odličnih staršev, bomo prodajali po 15. maju. Sprejemamo rezervacije. ® (068)25-986. 1690 AVTOMATSKI ŠIVALNI STROJ Singer prodam. ® (068)25-109. 1698 ROČNI NAMIZNI SITOTISK za tiskanje na vžigalnike, nov, s sitom prodam. Cena 200 DEM. ® (0608)34-927. 1700 14 VRAT s podboji prodam. ® 25-539. 1715 LAŽJO PRIPUŠČENO KOBILO z žrebetom prodam. Brane Makovec, Benečija 4, Trebnje. 1719 OVCE z mladiči prodam. Informacije na® 65-692. 1731 SVINJSKE POLOVICE po 250 SIT/kg. ® 73-023. 1734 40 M3 HLODOVINE prodam. ® 65-440. 1736 razno SKLADIŠČNI PROSTOR na pro-stem, od 200 - 300 m2, iščem v bližnji okolici Novega mesta. Možen dostop z ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestah, zdaj boi v grobu mirno spala. V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica, tašča, sestra in teta ANTONIJA POPOVIČ iz Škemljevca 14 pri Jugorju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto in osebju Doma počitka v Metliki za lajšanje bolečin, sodelavcem Revoza, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in Maji Marinčič za poslovilne besede pred domačo hišo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 45. letu zapustila draga žena, mamica, babica, hčerka MILICA VOVK Drska 59 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za pomoč in tolažilne besede. Posebna zahvala dr. Kvasiču, Zdravstvenemu domu, osebju visceralnega oddelka bolnice, družinam Tratnik, Južnič, Marinki Šmalc, Grabnarjevim in Hrovatovim. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni večjim tovornim vozilom s priključkom. ® 21-188. 1685 KLAVIR OZ. SINTENTIZATOR v Trebnjem učim. ® 78-180. 1695 POSLOVNI PROSTOR oddam, o (068)28-287. 1725 POSLOVNI PROSTOR velikosti 30 m2 v centru Krškega oddam v najem, o (0608)32-139. 1726 OPREMLJEN BOUTIQUE velikosti 25 m2, v strogem centru Krškega oddam v najem. ® (0608)32-139. 1727 OPREMLJENO TRGOVINO, 30 m2, v strogem centru Krškega oddam v najem, o (0608)32-139. 1728 službo dobi MLAJŠE DEKLE za delo v bifeju takoj zaposlim, o (0608)31-407. 1637 TAKOJ ZAPOSLIM voznike kamionov. ® (068)42-350, zvečer. 1691 SAMOSTOJNEGA KUHARJA za gostilno v Trebnjem nujno iščem. ® 44-900. 1705 DEKLETA za delo v bistroju Viktorija zaposlimo redno ali honorarno. Informacije: Ljubljanska 27, ob 15. uri. 1709 POTNIKE za prodajo na terenu iščemo. Buder, ® 22-815. 1710 DEKLE za strežbo v bistroju zaposlim. ® 84-490. 1713 RAZLIČNE VRSTE samostojnih del na domu. Podrobna navodila z naslovi za nabavo materijala in prodajo blaga vam pošljem po pošti. Kerec, poštno leždče, 61261 Ljubljana - Dobrunje. 1720 GOSTILNA ZLATA GOS nudi zaposlitev. Ponudbe na ® (0608)60-199. 1723 AKVIZITERJE za prodajo kvalitetnih tekstilnih izdelkov uveljavljenega podjetja zaposlimo honorarno. ® (068)25-084 1724 HONORARNO ALI REDNO zaposlim prodajalko v drogeriji. ® 44-988. 1733 V BISTROJU v Dolenjskih Toplicah zaposlim simpatično dekle. Sobote in nedelje proste. ® 65-285. 1735 stanovanja V NAJEM ODDAM dvosobno komfortno stanovanje s centralnim ogrevanjem. ® 9061)59-286, po 16. uri. 1684 ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila draga mama, tašča in stara mama MARIJA JARC rojena Kapš iz Prečne 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom Prečne, župniku, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti je odšel od nas oče, stari oče, tast, brat, boter, stric in pradedek JOŽE BRULC iz Gabrja 86 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za podarjene vence, sveče in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni GD Gabrje za lepo organizacijo pogreba in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se Martinu Luzarju in Vinku Rukšetu za poslovilne besede ob odprtem grobu, nosilcem praporov ter pevcem iz Gabrja za zapete žalostinke, internemu oddelku bolnice za lajšanje bolečin ter sosedu Alojzu Matku. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Kako bi zabil to gomilo. Iger blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas, do zadnjega je dne. (S. Gregorčič) Ob boleči izgubi nenadomestljivega moža, očeta in dedka FRANCA LEVSTKA -MILOŠA iz Metlike :m sorodnikom, soborcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, govornikom za ganljive besede slovesa, godbi in pevkam za izredno slovesno slovo. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali ter cenili njegovo življenje in delo! V globoki žalosti: v$i njegovi Sporočamo žalostno vest, da je umrl ALOJZ ERBEŽNIK elektromonter v pokoju Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Kolektiv PE ELEKTRO NOVO MESTO ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica MARIJA ČADONIČ iz Zilj 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Starešiničevim za vsestransko pomoč, osčltju Doma (Počitka V MetlfkV gr^attiidi Mariji Stegne, g. Hitiju za organizacijo pogreba in g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi pevkam z Otovca za pesmi, saj jih je pokojna vedno imela rada. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Samo delo, skrb in trpljenje, tvoje je bilo življenje. V 96. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta OTILIJA LUKMAN iz Velike Bučne vasi 39 a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše ter v tako velikem številu našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni patronažni sestri g. Mariji Dragan, ki jo je obiskovala na domu in ji nudila zdravstveno pomoč. Veliko zahvalo smo dolžni tudi dobri sosedi g. Mimi Pavlič, ki nam je bila v času bolezni vedno na uslugo in nam veliko pomagala. Iskrena hvala g. župniku za ganljive besede v cerkvi in za opravljen obrgd, g. Janezu Potočarju pa za poslovilne besede ob odprtem grobu. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedo, bratranec ALOJZIJ ERBEŽNIK iz Gor. Gradišča 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo g. Vidu Brezovarju za organizacijo pogreba. Gasilskemu društvu Dolenjske Toplice, Društvu upokojencev, ZB Dolenjske Toplice, Zdravilišču Dolenjske Toplice, Revozu, Adrii, Elektru Novo mesto, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi portret tega tedna Aleksandra Libenšek Aleksandra Libenšek je nekako zvezana s krškim Vidmom. Samo tri leta je bila zaposlena dmgje in kar devetnajst let je delala v krški tovarni celuloze in papirja. V Vidmu se je pet let dejavno vključevala v tovarniški sindikat Pergam in zadnja trije bila predsednica sindikata. Prav s tega mesta je odšla na zavod za zaposlovanje, kamor je Sklad za razvoj nagnal Vtd-move delavce, potem ko so slovenska vlada in sotrudniki skuhali za krško podjetje stečaj. Mnogi vidijo v njej neke vrste Rozo Luxembwg. Nastopi Liben-škove na javnih protestih obupanih Vtdmovih delavcev so morda res izražali duha obdobja revolucij, vendar ji na sindikalno kariero ne bo nihče nikoli mogel prilepiti očitkov, da je divjaško vodila hordo kot morda kak populist kje v balkanski kremi. Kajti zbori Vidmovih delavcev, kjer je zadosti visoko temperaturo sicer pomagala držati pravšnja beseda predsednice sindikata, so minili proti vsem pričakovanjem mimo. Če torej sindikalna voditeljica, ki je v dosedanjem krškem besednem boju za Videm nekajkrat nastopila v javnosti, ni zlorabila razdiralne moči od države zavedenih in ogoljufanih delavcev krškega papirniškega giganta, to še ne jromeni, da je mlačna in brezbrižna. Je odločna, brez dlake na jeziku in pove naravnost, česar ni skrivala niti na letošnjem “mitingu resnice” preti krškim kulturnim domom. Takrat je rekla: “Gospodje Gorenc, Kos, Čargo, Mohorič, Norman, Korže, Tajnikar, Drnovšek krivi sle propada Vidma! Delavce njihovo poštenje in pridnost odvezujeta vsake krivde pri tej svinjariji, ki ji pravite revitalizacija Vidma. ” Kot govornica je tako zastavila svoj vpliv in ugled v prvih vrstah neke vrste mirnodobne krške domovinske fronte. Toda njeno sindikalno delo je segalo dlje od javnega zborovanja. Pogajanja v kabinetih krških in ljubljanskih menedžerjev, uradnikov in politikov so bila celo napornejše delo. Vlekli so se za vsak milimeter delavskih pravic. Pogajanja o Vidmu so se izšla v škodo sindikata in krških delavcev zaradi česa drugega in še zdaleč ne zaradi kake Per-gamove nesposobnosti. Akterji Vidmove tragedije bržčas trdijo o Libenškovi, da je ravnala nespametno, saj je kot predsednica stopila na stran ponižanih in razžaljenih delavcev, se zavzemala za njihov skupni obstanek v tovarni in po vsem tem, tako kot večina “neposrednih ”, pristala na borzi dela, kjer čaka, kaj bo. Najbrž hi bilo s čisto osebnega zornega kota res pametneje, če bi trobila v isti rog s "poslovodniki”, saj bi jo ti ob dnevu D najbrž pridržali ob svojem koritu in ji ne bi vročili delavske knjižice. Kljub osebnemu zadovoljstvu zaradi čiste vesti se celo nje same včasih lotijo pomisleki, kaj je bilo pametno. In je nemima. Pomaga, da ji v nesreči stojijo ob strani mož in dva otroka. Dobro ji de tudi neobremenjeni in vselej neskončno prijazni pogled psičke. Vseeno v Libenškovi tli ogenj nezadovoljstva in nemoči in manjka 'samo še to, da bi ji kdo v stari udbovski maniri skušal streti žensko srce z grozilnimi pismi. Toda vse to sodi v delavski boj in v sindikalno akcijo. Aleksandra Libenšek se je s tem sprijaznila. MARTIN LUZAR Morili kormorani? Neznane ptice so ribjemu življu v Kolpi naredile veliko škode FARA - Na Kolpi v Žlcbch (med Faro in Prcdgradom) so to zimo prvič videli neznane ptice, velike kot divje gosi, ki imajo okoli 15 cm dolge kljune. Domačini so jim rekli kramani, verjetno pa gre za kormorane. “Na Kolpi so se zadrževali kar okoli dva meseca,” je povedal Anton Janežič iz Žlebov. “Veliko rib so uničile, saj je bilo teli ptic na stotine. Moj sin je enkrat nabral 15 mrtvih rib, drugič pa jih je bilo tudi za pol vedra, Največ je bilo klenov in celo en sulček je bil vmes. Sc več poškodovanih ali mrtvih rib je Kolpa odnesla, največ pa so jih požrli ti ptiči, ki so kot oblak kar zastrli sonce, če so sc dvignili v zrak. O ptičih in škodi, ki jo delajo na ribah, smo obvestili pristojne v Kočevju. Odgovorili so, da so ti ptiči zaščiteni. Zaščitene pa so tudi ribe, pa ni noben nič ukrenil. Mrtve ribe, ki jih je pobral sin, so bile vse enako poškodovane. Vsaka je bila stisnjena za vrat, kot da so jih ptiči podavili,” je povedal Janežič, ki do te zime takih ptičev na Kolpi ni še nikoli videl. J. PRIMC V Globokem shod lovskih zborov in rogistov Slovenije Srečanje bo 12. junija GLOBOKO PRI BREŽICAH - V kraju, kjer se je pred 20 leti začelo, bo 12. junija letos tudi jubilejno srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov iz vse Slovenije. Ker se je medtem njihovo število povzpelo kar na blizu 30 skupin, so sc prireditelji tokrat odločili za nekoliko drugačno zasnovo; najprej bodo namreč zbori in rogisti nastopili v štirih krajevnih središčih brežiške občine - v Artičah, Kapelah, Globokem in Pišccah - zatem pa na skupni zaključni prireditvi v Globokem. Na jubilejnem srečanju se bodo slovenskim pevcem in ro-gistom pridružili tudi prijatelji zelene bratovščine z Doberdoba v Italiji ter Klanc pri Reki na Hrvat-skem. \jzJto,, tojuj jt l)clohfcA.\ Jf Pošta ni obvestila - Klici cestarjem - Ali krški Agrokombinat kupuje vino? - Otroci bi radi Miro - Kdo varuje dediščino in kdo lastnino? ______ Podjetje PTT je s spremembo telefonskih številk pošteno zagodlo nam, našim bralcem in mnogim novomeškim podjetjem. Novome-ščanka, ki že 22 let dvakrat dnevno hodi na pošto, je ugotovila, da smo bili v časopisu veliko premili do pošte. Sama je telefonistka v hiši z 18 telefonskimi številkami in je januarja dobila obvestilo, da bo PTT PREDVIDOMA 15. aprila spremenila telefonske številke. “Vemo, kaj pri pošti ponavadi pomeni predvidoma, zato se na ta datum nismo zanesli, a potem ni bilo nobenega obvestila več. Če lahko za 18 telefonskih številk v eni hiši pošljejo račune v 18-ih kuvertah in poleg njih še obvestila o nakupu imenika v dodatnih 18-ih, bi lahko poslali še eno,” je prepričana. Naši bralci redno nergajo nad cestami in vsem, kar se dogaja na KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Ivanka Vene. Halo, tukaj DOLENJSKI UST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Verno, da je težko pisati, jato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam borno, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. njih in okoli njih. Delavec iz Novo-terma že najmanj 10 let opaža, da delavci Cestnega podjetja prizadevno barvajo cestne označbe ravno med 13. in 14. uro. S prometnim zastojem res opozorijo na svoje delo, a obenem tudi na zastarele manire. Skozi Mačkovec vodi zelo prometna cesta, ob kateri je trgovina, dve avtobusni postajališči in mnogo šolarjev, le nobenega prehoda za pešce ni. Kasto Božič bi bil srečen, če bi cestarji našli še kaj barve (pa čeprav ob 14. uri) tudi za mačkovsko zebro. Mirka Čadoniča iz Črnomlja pa zanima, kdo je dolžan skrbeti za cesto med Črnomljem in Vinico. Predvideva, da država, in v isti sapi predlaga, naj jo popravijo zagovorniki mednarodnega mejnega prehoda v Vinici, ki bi samo še zgostil promet. Cestarji zdaj v luknje občasno vržejo kako lopato kadečega se asfalta, ki g.Čadoniča spominja na čase, ko so si na paši noge greli v podobnih toplih kupčkih. Kmete iz Metlike zanima, kako to, da morajo ob registraciji traktorjev plačati prispevek za ceste. O tem, kam gre zbrarii denar, se bomo morali nemudoma pozanimati. Novinarsko otipavanje terena zahteva tudi klic Krčana, ki sc je predstavil s polnim imenom in telefonsko številko. Na lastne oči je videl, kako so s tovornim vozilom (s koprsko registracijo, tudi številke si je zapisal) v Agrokombinat pripeljali 25.000 litrov rdečega vina. To se mu ne zdi prav, saj so krški vinogradniki dobili plačilo le za 10 odst. oddanega grozdja, ker menda vino ne gre v prodajo. Ravnatelj žužemberškega vrtca je zamenjal varuhinjo Miro z novo delavko, ki ima ustreznejšo izobrazbo. Starši menijo, da zamenjava med letom ni primerna, še posebej, ker vedo, da so na Dvoru istočasno tudi zaposlili osebo brez primerne izobrazbe. Starši bi radi vanthinjo Miro nazaj, saj so otroci nanjo zelo navezani. Občan iz Novega mesta je bil ogorčen, ko je v Dolenjskem listu prebral, kako je novinar Jože Spli-chal na lastno pest odstranil starodavno hišo na Bregu. “To sc ni zgodilo prvič, saj je pred časom proti volji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine že posegel v neko hišo. Zanima me, če je bil takrat kaznovan za prekršek, saj je Zavod navsezadnje zadolžen za varstvo in ne le za svetovanje!” Naša bralka B. J. iz okolice Šentjerneja je pohvalila zavarovalnico Adriatik, ki s svojo prijaznostjo in dobrim poslovanjem potrjuje, da je dobro imeti konkurenco. S konkurenco pri pobiranju pridelkov z njiv, pri paši po travnikih in odvažanju drv pa ni prav nič zadovoljna soseda Romov iz Dobruške vasi. Njihovi konji se pasejo tudi po pšenici, pa jim nihče nič ne more. Okoliški kmetje priporočajo oblastem, naj konje zaseže, saj Romi trdijo, da niso njihovi. Dokazano pa jih uporabljajo, ko vozijo drva iz bližnjih gozdov. Gospa opozarja vse, ki bodo pogrešali lepo nasekane metre, da so končali v Dobruški vasi pri Romih. B.D.-G. OCENJEVANJE PSOV KOČEVJE - Kinološko društvo Kočevje priredi v nedeljo, 9. maja, ocenjevanje zunanjosti psov, starih nad 9 mesecev. Prireditev se bo pričela ob 9.uri. Potekala bo na travnati površini za blagovnico Nama v Kočevju. Ocenjevali bodo vse službene in športne pasme psov GRAJSKI VEČERI OTOČEC - Okolje otoškega gradu že samo po sebi izžareva romantiko in pridih starih časov. Vsemu temu bodo sedaj dodali še glasbeno ozadje. Vsak teden dvakrat, prvič že v četrtek, 29. aprila, bo v glavni grajski restavraciji od 20. do 22. ure igral duo Colcgium, vrhunska glasbenika iz Maribora, ki bosta za goste igrala na violino in klavir dunajske valčke, ciganske in zimzelene melodije. Vabljeni! Pavlič je motor zamenjal za avto Novomeški dirkač I^ijze Pavlič bo poslej tekmoval s serijskim avtomobilom daihat-su - Rad bi zmagal na Gorjancih - Na prvi dirki za las ob pokal_ NOVO MESTO - Lojze Pavlič iz Novega mesta je minulo soboto končal svojo 20-lctno motociklistično tekmovalno pot in se hkrati pridružil ljubiteljem hitrostnih in spretnostnih avtomobilističnih stez. V svoji dolgoletni bilanci ima zapisano, da je z 11. mestom na svetovnem prvenstvu dosegel najboljšo uvrstitev med vsemi -dosedanjimi udeleženci, ki so branili še ju- Z MOTORJA NA AVTO - Lojze Pavlič za volanom novega tekmovalnega vozita znamke daihatsu. Želi si zmagati pred domačo publiko na letošnji dirki na Gorjance. (Foto: J. Pavlin) goslovanskc in slovenske barve. Za večji uspeli si šteje tudi 8. mesto na evropskem prvenstvu. Z lovorjevim vencem se je kot zmagovalec okin-čal kar enajstkrat na dirkah z mednarodno udeležbo. V svoji kategoriji je bil večkrat tudi državni prvak. Lojze se poleg takšnih veselih dogodkov nerad spominja težkih padcev z motorjem, ki jih ni bilo malo. Najtežje je bilo takrat, ko je z motorjem padel pri brzini 200 kilometrov na uro. “Že nekaj časa je opaziti, da je zanimanje za motociklizem v Sloveniji manjše, odkar smo izgubili edino tekmovališče, motodrom na Grobniku. Dirke z motorji na cestah pa so prepovedane. Odločil sem sc, da se dokončno poslovim od motorja in sc bolj udobno vsedetn za volan”, o svoji novi odločitvi pove Lojze. Lojze sc lahko pohvali, da bo edini tekmovalec, ki bo meseca avgusta po 25 letih spet pognal svoj avto po gorjanski cesti proti Valiti. Takrat je sedel za volanom ficka, sedaj pa vozi daihatsu, tekmovalni avto v razredu N, ki ima 70 konjskih moči in doseže hitrost 180 kilometrov na uro. V njegovem tekmovalnem razredu vozi 15 takšnih vozil, ki so vsa enako izboljšana, tako da o zmagovalcu med njimi odločajo resnično vozniške spretnosti. [.etos bodo vozili 4 krožne in 6 gorskih dirk. “Najbolj se veselim dirke na Gorjancih, saj bo to zagotovo najboljša letošnja dirka z mednarodno udeležbo," pove Lojze. Prvo dirko ima že za seboj in dokazal je, da sc bo tudi med avtomobilisti boril za pokale. 18. aprila je na dirki v Goriških brdih le za 0,64 sekunde zgrešil tretje mesto med 10 tekmovalci v tej kategoriji. Udeležbe na dirkah in priprave avtomobila niso poceni, čeprav je Lojze sam svoj mehanik. Zato je tudi njegov daihatsu ves popisan z imeni pokroviteljev. Na prvem mestu je Rainx, zatem pa: Studio D, Ergo Dvor, Krka Kozmetika in Zelišča, Pionir tours, Wisky Jim Bcam in drugi. J. PAVLIN HARE KRISHNA FESTIVAL V LJUBLJANI LJUBLJANA - Marc Krishna festival bo na svoji veliki evropski turneji v soboto, 15. maja, ob 20. uri gostoval tudi v veliki dvorani hale Tivoli v Ljubljani. V štirih programskih sklopih festivala bo koncert bhajan glasbe, multivizijski show Reinkarnacija, predavanje iz modrosti indijskih ved in mantra rock dance. Vstopnice za festival so že v predprodaji v novomeški poslovalnici Kompasa, Novi trg 6, ki bo pr) potrebi organiziral do Ljubljane tudi avtobusni prevoz. j\uj jz rili diuu: 3.000 SIT ZA PRAVILEN ODGOVOR - Nagrada za uganko prejšnjega tedna, ko srno slikali kretniški stolp na železniški postaji v Novem mestu, bo romala v Belo krajino. Prejel jo bo Dušan Rožman, Prilozje 5, p. Gradac. Za predpraznično ugibanje naše slikovne uganke srno vam pripravili posebnost. Uganiti morate ime propadajočega gradu v okolici Novega mesta, ki se skriva za ruševinami obzidja na sliki. Zgodovina gradu govori, da so puntarski kmetje svoje tlačitelje pometali čez obzidje, lastniki pa so grad zaradi težko dostopne lege zapustili, in od takrat naprej je obsojen na propad. Ce ste uganili pravilen odgovor, izpolnite kupon in ga na dopisnici do Kaj je na sliki? torka, 4. maja, pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Izziv fotolovcem Štirje letni časi v Kočevski Reki kot zanimiva turistična akcija KOČEVSKA REKA - Tu sc že zbirajo ljubitelji fotografiranja, ki želijo lepote posameznih letnih časov ujeti v objektiv. Doslej se je prijavilo že prek 20 ljubiteljev fotografiranja iz vse Slovenije. V Kočevski Reki in njeni okolici imajo kaj fotografirati, saj je kraj bogat naravnih lepot, poln divjih živali in zanimivih ljudi. Pomlad je že začela kazati svoje čare, fotolovci pa jim sledijo in zbirajo pomladne motive. V drugi polovici junija bodo svoja dela na temo pomlad ponudili na ogled posebni strokovni žiriji, v kateri sta poleg znanega slivenskega fotoreporterja Joca Žnidaršiča še akademski kipar prof. Stanc Jarm in član foto kluba Diana Konrad Lampe, oba iz Kočevja. Tri najboljše fotografije bo komisija nagradila, fotografiji z najboljšim lovskim motivom pa je namenjena posebna nagrada. Turistični delavci iz Kočevske Reke pričakujejo še nadaljnje prijave, saj je akcija dovolj zanimiv izziv za prekaljene fotografe in tudi za začetnike. IVE STANIČ Moj naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto 1 fz\ II li] J ) lestvica narodnozabavne glasbe Ir ] studio Studia D in Dolenjskega lista II I °'sr, A 1 'if. 1. ' »ci«°v j—JSB [j 1 Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado NATAŠI JAZBEČ iz Boštanja. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (4) Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI 2 (1) Tiha sreča - ANS. NAGELJ ...... 3 (2) Veter je napisal pravljico - ANS. TONIJA VERDERBERJA 4 (6) Mladost sc končuje nam - ANS. BORISA RAZPOTNIKA I 5 (3) V parku - ANS. VESNA * 6 (8) Ženinu - FANTJE Z VSEH VETROV 7 (7) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA 8 (5) Ob rojstnem dnevu - ANS. HENČEK 9 (-) Kmetova pesem - BRATJE IZ OPLOTNICE 10 (9) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC Predlog za prihodnji teden: KO jih bom štel 64, ANS. VESNA Glasujem za:.................................................... Z O Moj naslov: ................................................. Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p 103, 68000 Novo mesto GOSPODARSTVO JE ZADNJA LUKNJA Gospod župan se je zavzemat, da bi bilo glavno repiško smetišče v opuščenem rudniku rjavega premoga. Proti tej zamisli je bil gospod izvršnik, kajti tam blizu je stanovala njegova tašča, ki bi ji šlo sežiganje odpadkov na jetra. Zaradi te okoliščine je predlagal, naj komunalci uredijo občinsko odlagališče smeti v kotanji sredi steljnikov. S tem je stopil na žulj gospodu županu. Steljnik je bil last njegovega starega očeta, ki je slovel daleč naokoli po tem, da je kljub napredku Rcpičeve Drage gojil koze. Vse razprave na sestankih repiške občinske skupščine so se začenjale in končevale s smetiščem. Enako je bilo tudi s sestanki izvršnega sveta. O občinskem odlagališču smeti so pričeli kmalu govoriti tudi na sestankih strank. Približno polovica članstva je dala prav gospodu županu, dniga polovica pa gospodu izvršntku. V razpravo se se vključili tudi krajani. - Če ho občinsko smetišče v nekdanjem mdniku, bomo prenehali plačevati davke, so grozili Zgomjerepičani. - Ko bodo pripeljali prve smeti v gospoda župana starega očeta steljnik, bomo okrog kotanje postavili s strelnim orožjem oborožene može in fante, so resnih obrazov govorih Spodnjerepičani. Repiške učiteljice so pričenjale šolske ure z ekološkimi problemi. Učiteljica slovenskega jezika je za primer ločnega priredja uporabljala stavek: - Ali naj Repičani določijo za odlagališče smeti bivši rudnik ali pa morda kotanjo v steljniku, kjer se pasejo koze? Otroci v repiškem otroškem vrtcu so si izmislili celo novo igrico. Z apnom so naredili na otroškem 1 igrišču belo črto. Polovica igrišča 1 je predstavljala opuščeni nidnik, dniga polovica pa kotanjo v steljniku. Nato so se še sami razdelili v dve skupini, nakar so se pričeli mlatiti. Na teren poražencev so nato zmetali vse odpadke, ki so se tisti dan nabrali v vrtcu in okrog njega. - Oni o smetišču - repiško gospodarstvo pa jemlje vrag! je siknil pri Debelem medvedu Jožič Repič. - Najprej smetišče, zatem gospodarstvo, Repič. Treba je pripraviti prostor, na katerega bodo zvozili vse, kar je propadlo, medtem ko so se prepirali, kje naj repiško smetišče bo, ga je poučila Klotilda Zračnikova. TONI GAŠPERIČ