GALEB NA SUHEM
(Mef) Če bi si pred leti privoščil takšen naslov bi najverjetneje imel za vratom celo občinsko oblastno strukturo, dandanes pa se zaradi dogodkov v Galebu nihče ne sekira preveč.
Sistem ekonomskih odnosov je doživel že toliko šokov, da ga tihi konec nekega podjetja ne zgane preveč, saj je jasno, da namesto enega podjetja pač posluje drugo in da je vztrajanje pri ohranjanju renomeja nekega podjetja prepuščeno le še ekonomističnim romantikom. Galeb z vsemi svojimi sateliti med romantike že dolgo ne sodi, morda je bil bolj romantičen predsednik občinskega nadzornega odbora, ki je prosil za
ICb
anka Koper

9. oktober 1997
umik javnosti s seje občinskega sveta, da bi lahko povedal, da Galeba, kot smo ga poznali, ni več in da z njegovo vsebino že deluje novo podjetje. Njegova prošnja je bila seveda odveč, saj so vsi v dvorani vedeli, katero skrivnost bi rad razkril. Glede na to, da za temi poslovnimi operacijami stojijo preverjeni mojstri ekonomske znanosti ne gre pričakovati, da bi se v odnosih z občino kaj zapletlo, čeprav je res, da je nadzorni odbor opozatjal na previdnost pri plasiranju občinskih sredstev v podjetja, ki so na daljše obdobje blokirana. Prav posebej uspešen pri prepričevanju svetnikov
GOST		fpSTRUN	a	
	i		i	IBS
ni bil, novost pa je že to, da so ga vsaj poslušali in ga niso izžvižgali takoj, ko je omenil katerega od pomislekov, ki se je porodil članom nadzornega odbora.
Se največ težav bodo verjetno imeli naši zvesti bralci in pisci, ki so doslej za vse napake krivili Galeb. Zdaj bodo morali biti pri imenovanju krivcev precej bolj obveščeni in natančni.
Adriatic <S),
VAŠA ZAVAROVALN
im
ZLATARSTVO
GIOIELLERIA
VAGAJA
IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040
vreme 41
PTT’s NOT DEAD
Ponovno uvajamo rubriko, ki je preživela daljše poletne počitnice. Pravila igre so ista kot doslej: brez žalitev, brez obrekovanja, kulturno, argumentirano in odločno. Zaželjeni so prispevki, ki so utemeljeno izzvani, pojasnjujejo ali zavračajo trditve, pripovedujejo kaj novega itd. Ponavljanja vsebin so skrajno nezaželjena.
Referendumi v Izoli - ah, zdaj nas ne zanimajo več!
Dvoličnost » pomladnikov« kot »pravih demokratov« seje pokazala na Občinskem svetu 2.10. v pravi luči.
Ker niso zadovoljni s tem, da nimajo večine volivcev, torej tudi ne večine v Občinskem svetu, in torej manjšinsko vlogo opozicije, ki jo pač v vseh demokratičnih sistemih mora pač nekdo imeti, so se lotili reševanja za Izolo »izredno pomembnih« problemov preko referendumov. Smatrajo, da v Izoli torej ni demokracije.
Referendum je v svojem bistvu najbolj demokratičen način direktnega uveljavljanja ali ugotavljanja volje ljudi, vendar se z njim ne da vladati. Zato se ga uporabi, ko se izredno pomembni problemi za večino ne rešujejo preko sistemov upravljanja oziroma, ko so problemi tako pomembni, da hoče oblast ugotoviti, kaj ljudje o tem mislijo. Na primer občinski referendum se izvede, ko je problematika občine tako pomembna, da odločitve ne zaupamo županu ali občinskemu svetu oziroma se ti nočejo s tem ukvarjati ali pa hočejo preveriti pri pomembnih stvareh mnenje in voljo občanov.
Že pred meseci so »pomladniki« ugotovili, da se mora rešitev nekaterih problemov, ki tarejo nekatere občane in so torej za njih veliki, tako posplošiti in organizirati, kot bi bili splošni izolski in taki, daje potrebno za to organizirati kar tri referendume. Da tukaj ljudje, ki so upali v rešitev na ta način in sojih v to sami »pomladniki« prepričali, niso pomembni, še najmanj pa rešitev njihovih problemov, so pokazale pomladne stranke SDS, SLS, SKD, Zeleni s svojo odločitvijo na seji sveta 2. 10. s tem, da so pri glasovanju o dopolnilih statuta, ki bi končno omogočila izvedbo referendumov tudi v Izoli, kar vstali in odšli iz prostora.
Ker je svet sprejel odločitev, da se glasuje POIMENSKO, očitno niso hoteli, da bi se izvedelo, da so sedaj, ko se o tem odloča, v bistvu proti. Pred glasovanjem so odšli, po glasovanju pa so se vrnili, ker NISO bili OPRAVIČENO odsotni, so torej pobegnili pred odgovornostjo, ker je seja sveta javna, glasovanje pa je bilo poimensko, je jasno tudi to, da niso glasovali ZA vsi občinski svetniki SDS. SKD, SLS, Zeleni in neodvisni. Mnenj opravičeno odsotnih za celo sejo sveta pač ne poznamo!
Vsi ostali prisotni - ZZP, LDS, DeSUS, ZLSD in predstavnika italijanske narodnosti so glasovali ZA to, kar bi naj omogočilo izvedbo referendumov, ki so »proti« trenutnim odločitvam vodilnih v občini. Ob tem je pomembno, da smo predhodno s pomočjo županje vskladili spremembe statuta, ki bi omogočile izvedbo referendumov v interesu Izolanov. Vsaj tako smo mislili.
Vse želje in predloge »pomladnikov« smo resno prediskutirali. Nekateri amandmaji ZAKONSKO niso možni. Pred tem smo pridobili stališča Ministrstva za notranje zadeve in vladne vslužbe za zakonodajo, tako naprimer kljub - tudi naši - želji NI MOŽNO zbiranje podpisov na sedežih krajevnih skupnosti Ker so se pomladniki zbali neuspeha na referendumih, ki so jih obljubljali, so raje preprečili možnost organiziranja občinskih referendumov. Tako so oškodovali in ogoljufali najmanj tiste občane, ki so jim podpise že dali in zaupali ter obenem vse, ki bi hoteli še vnaprej organizirati referendume v Izoli. Torej resnično reševanje problemov Izolanov ni pomembno, pomembni so prestiž, osebna in strankarska afirmacija.
S svojo predhodno pritožbo ustavnemu sodišču so dosegli začasno ustavitev investicij in reševanje nekaterih problemov, dokler ustavni sodniki o tem ne odločijo (kdo ve kdaj), ne pa Izolani. To očitno ustreza majhnemu krogu nekaterih politikov. Na referndumu bi se lahko pokazalo, da to niso splošni, tako pomembni problemi za Izolo in svojega ne bi dosegli, Ustavno sodišče pa o teh problemih ne bi odločalo, če bi se o vprašanju izvedel referendum.
Rušiti zna vsak, graditi je mnogo težje!
ZZP, ZLSD
SE ENKRAT POJASNJUJEMO
Velikokrat smo že napisali, da moramo skrbeti tudi za bralnost časopisa in da so bralci (skupaj z nami) včasih že siti istih piscev z isto ali podobno vsebino pisem.
Gospodu Goljevščku ne bomo objavili pisma, ki ga je napisal kot reakcijo na enega od odgovorov županje iz preprostega vzroka. To, da je županja bivša komunistka, da ne da jasnih odgovorov v zvezi z marino, da počne vse kar počne zaradi predvolilne kampanje je g. Goljevšček že nekajkrat zapisal, zato tega ni treba ponavljati. Ko pa bo imel kaj novega, mu bomo z veseljem namenili nekaj našega, s trudom plačanega časopisnega prostora.
Uredništvo
OBSTRUKT OPOZICIJE NA SPREMEMBE STATUTA
Stranke Izolske opozicije (SDS, SKD, SLS, Zeleni) in klub neodvisnih svetnikov, se čutimo odgovorne, da pojasnimo, čemu takih sprememb statuta nismo mogli podpreti. Vložili smo 11 amandmajev (s katerimi bi predvsem olajšali občanom zbiranje podpisov). S takimi spremembami bi statut, glede referenduma, postal sprejemljiv. Kljub naši dobri volji, oblast (DeSUS, LDS, ZLSD, ZZP) ni želela upoštevati niti enega amandmaja vloženega s strani opozicije.
Prvi predlog, katerega smo podali, bi omogočil realno možnost, da bi občani speljali postopke za izvedbo referenduma v Izolski občini, kadar bi to zahtevali.
Predlagali smo, da se podpise za podporo zahtevi zbirajo v skladu s 109. členom Zakona o lokalnih volitvah, to je na seznamu, katerega se overi pri organu, pristojnem za vodenje evidence volilne pravice za območje občine Izola. Taka rešitev je podana kot ena od možnosti tudi v mnenju mistrstva za notranje zadeve. Potrebna bi bila le politična volja.
Drugi predlog pa je bil, omogočiti tretjini svetnikov, da zahteva referendum. Smatramo, da je občinski svet enak organ, kot Državni zbor za državo, na nivoju občine. Glede na to, da ustava daje pravico tretjini poslancev pravico zahtevati referendum, smatramo, da svetnikom gre enaka pravica. Istočasno pa tretjina svetnikov predstavlja tudi cca. 33 procentov volivcev. Vsekakor je to več kot 10 procentov občanov, saj na njihovo zahtevo občinski svet mora razpisati referendum. S tem bi občanom, ko se le ti povežejo s svojimi predstavniki v občinskem svetu, omogočili lažjo pot do referenduma ter zmanjšali stroške. S sprejetjem te točke, pa bi oblast morala odloke pripravljati kvalitetneje, saj bi v primerih, ko odloki močno razburjajo javnost, svetniki lahko o odloku zahtevali referendum.
Bojazen, da bi bili potem razpisani referendumi na tekočem traku, je popolnoma odveč. Mislimo, da bi svetniki prevzeli odgovornost za izvedbo referenduma ter podpisali zahtevo, le v primeru, v katerem bi imali podporo najširšega kroga občanov, krajanov in volivcev.
Glede na glasovanje oblasti (DeSUS, LDS, ZLSD, ZZP), ki ni bila pripravljena sprejeti nobenega našega predloga, smo ocenili, da na teh dveh točkah ne moremo popustiti. Statut ne more biti tak, da omogoči nekaj, kar praktično ni izvedljivo. V času zbiranja podpisov v podporo kandidatom za predsednika, je vidno, koliko časa potrebuje upravna enota za overjanje podpisov. Ocenjujemo, da na način (vsak posameznik bi moral overiti podpis na upravni enoti), kot je bilo predlagano s strani oblasti (DeSUS, LDS, ZLSD, ZZP), bi bilo praktično nemogoče v uradnih urah, v določenim času zbrati potrebnih okoli 1150 podpisov podpori.
Iz zgoraj navedenih razlogov smo se svetniki SDS, SKD, SLS, Zeleni in klub neodvisnih svetnikov odločili, da pri glasovanju ne bomo sodelovali ter smo izvedli obstrukt, saj ne mislimo pomagati oblasti še naprej, ko le ta z lepimi besedami o "demokraciji" meče pešk v oči občanom.
Klubi svetnikov SDS, SKD, SLS, Zeleni ter klub neodvisnih svetnikov
MALI OGLASI
Prodam RENAULT 4 GTL, 1.89/10, bel, 104000 km, vlečna kljuka, solidno ohranjen za 2.800 DEM. Tel. 066/64 550.
Iščem zibelko (možnost odkupa) in mizico 70 x 70 cm. Pokličite 600-010.
Glasbeniki pozor! Če imate posnete videospote in bi želeli, da jih predvajamo na obalnem kablu, nas pokličite na tel.: 066/38-208, od 9-15 ure.
Rock skupna E-MET išče basista. Samo resni interesenti z opremo naj pokličejo 066/38-208 do 15.ure.
Prodamo polovico hiše v Hrvatinih, stanovanjske pvršine 83 m2, klet 30 m2, telefon, nekaj vrta, mirnalokacija, edini stanovalci. Pokličite: 066/38-208 dopoldne ali 066/ 528-619 zvečer.
POSEBNO OBVESTILO
V soboto, 27.9., med 14.30 in 15.00 uro je iz veže stanovanjske hiše v Ulici Svobode izginil žepni GAME BOY, metalne barve. Na hrbtni strani ima vrezani črki MB. Kot je povedal očividec je čen fant prišel notri in vzel igricoč.
Devetletni lastnik igrače in njegovi starši naprošajo tistega, ki si je igračo "sposodil", naj jo vrne, lahko tudi anonimno.
ŽUPANJA NAJ POVE NA GLAS!
Vprašanja Županji lahko naslavljate na uredništvo Mandrača, Veliki trg 1., Izola, po lax-u 600 015, telefonu 600 010 ali E-mallu Mandrac@ eunet.si
ASFALT NA DANTEJEVI IN V DREVOREDU 1. MAJA
Na vprašanje g. Bojana Zadela, OOSDS Izola, Županja Občine Izola odgovarja:
V	strokovnih službah Občine Izola je bila problematika neurejenih, poškodovanih in tudi nevarnih odsekov na voziščih v Dantejevi ulici in v Drevoredu 1. maja obravnavana že v letu 1996, zato so bila v proračunu za leto 1996 že predvidena sredstva za preplastitev vozišč.
Ob tem pa je bilo tudi ugotovljeno, da je predhodno potrebno po Dantejevi ulici zgraditi novo fekalno kanalizacijo in vodovod, ter vodovod po Drevoredu 1. maja. Po izgradnji teh infrastrukturnih objektov je potrebno Dantejevo ulico in Drevored 1. maja v celoti obnoviti in ne samo preplastiti z novim asfaltom. Potrebno je na novo urediti odvodnjavanje, popraviti prečne naklone v ulicah ter obnoviti robnike v Drevoredu 1. maja. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacije v Dantejevi ulici, je 'e izdano, ostala potrebna dokumentacija pa je v fazi pridobivanja.
Občina Izola bo do poletne sezone 1998 zgradila navedene infrastrukturne objekte in izvedla obnovitev Dantejeve ulice in Drevoreda 1. maja. Za ta namen bodo v občinskem proračunu za leto 1998 tudi predvidena potrebna finančna sredstva.
Ocenjujem, da bi bila preplastitev Dantejeve ulice z novim asfaltom pred izvedbo komunalnih naprav nesmotrno dejanje in neopravičena poraba denaija. Strinjam se, da je vozišče na delih, ki še ni poškodovano ali zakrpano, gladko in nevarno, vendar to velja za vsa vozišča, ki so pred leti asfaltirana z apnenim agregatom iz kamnoloma Kaldanija.
MARINVEST, PROMETNA ŠTUDIJA...
1.	LDS sprašuje, koga zavajam, ko v PN navajam določila odloka (novinarka je pomotoma zapisala pogodbe), ki je leta 1992(!) prenesel del zahodnega zaliva v upravljanje Marinvestu in ga zavezal, da zgrajeno pristaniško infrastrukturo (valobrana, pomole za komunalne priveze in drugo) neodplačno prenese na podjetje Komunala, kar pomeni praktično isto, kot da bi jo predal občini, saj je Komunala v lasti občine.
Človek se pač uči celo življenje in kot vse kaže, me bo izolski LDS naučil tudi tega, daje navajanje odlokov, ki jih je sprejel najvišji organ v občini, z a va j anj e !
Kako lahko Marinvest ob tako dolgotrajni blokadi žiro računa vseeno izvaja posamezne investicije (Tomažičeva, tlakovanje in opremljanje obale v marini) pa bodo verjetno znali odgovoriti prej izpraševalci sami, saj je eden izmed njih predsednik sklada stavbnih zemljišč. Skladje pogodbo (tokrat je res govora o pogodbi, pa ne o eni sami) z Marinvestom podpisal in njegov upravni odbor je verjetno dolžan spremljati izvajanje njenih določil.
2.	Izdelava celostne prometne študije za območje občine Izola je naloga, ki je bila opredeljena v letu 1996 in je izhajala iz perečih problemov prometnih režimov, stanja cest, problematike parkiranja in predlaganih variant predvsem v starem mestnem jedru, območju med Prešernovo in Dantejevo, v Livadah in v Jagodju.
K temu moramo dodati že vrsto let zanemarjeno problematiko (cestnih) povezav podeželja na mesto Izola ter neskončne variacije na temo dogradnje Obalne ceste (in s tem popolno blokado načrtovanja prostora v vzhodnem območju Izole: Viližan, Pivol, Ruda ter hude razmere na bodočem križišču Jagodje in "začasnemu" izvozu Belvedere).
Ob pripravi občinskih planov in prostorskih izvedbenih aktov je veliki del vprašanj in zapletov nastajal prav zaradi nedorečenega koncepta celovitega reševanja vseh vrst prometa in sistemov in so dosedanje parcialne ocene in štetja le gasile posamezna žarišča in istočasno sprožale verižne reakcije in probleme v sosednjih.
Razen statističnega povzemanja podatkov in projektov v planih in načrtih, v arhivu občine nismo zasledili prometne študije, ki bi obravnavala območje celotne občine ali območja celega mesta Izole. Kot je že navedeno so od parcialnih najbolj znane tiste, ki so bile pripravljene za staro mestno jedro (v sedemdeseetih letih in leta 1981 za načrt prenove starega mestnega jedra), ki pa so zaradi starosti neaktualne.
Z ozirom, da je načrtovanje prometnic, parkirišč, kolesarskih in peš poti ter vseh drugih prometnih sredstev in sistemov prepleteno in soodvisno z načrtovanjem prostorskega in gospodarskega razvoja ter povezav občine z regijo in državo je v Programu priprave sprememb in dopolnitev družbenega plana in prostorskih izvedbenih aktov (sprejela Županja 30.07.1997, št 352-2/95) v poglavju 3.2. Strokovne osnove za pripravo prostorskih sestavin planskega akta navedeno da imajo posebno težo strokovne podlage, ki se nanašajo na prostorsko zasnovo priobalnega območja, namembnost zemljišč in dejavnost ter usklajevanje interesov v prostoru.
V	19. členu tega programa je Celostna prometna študija na prvem mestu seznama strokovnih podlag in je zajeta v Predlogu proračuna (kije bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta) v postavki 15.0. Urejanje prostora, pod 15.1 Prostorski del SDP in DDP - 6.000.000,00 SIT. županja: Bre(Ja Pečan
PTT s NOT DEAD
Ponovno uvajamo rubriko, ki je preživela daljše poletne počitnice. Pravila igre so ista kot doslej: brez žalitev, brez obrekovanja, kulturno, argumentirano in odločno. Zaželjeni so prispevki, ki so utemeljeno izzvani, pojasnjujejo ali zavračajo trditve, pripovedujejo kaj novega itd. Ponavljanja vsebin so skrajno nezaželjena.
SPOROČILO ZA JAVNOST
Zaradi nedavnega odstopa gospe Ljerke Bizilj s funkcije predsednice Slovenskega foruma in članice Glavnega foruma je Glavni forum stranke odločil, da bo delo predsednika Slovenskega foruma do kongresa stranke opravljal mag. Janez Jug, dosedanji podpredsednik Slovenskega foruma.
Sedež strauke bo poslej v Kopru.
Slovenski Forum
SPOROČILO ZA JAVNOST
Na redni seji Obalne kordinacije Združene liste socialnih demokratov Izola, Koper in Piran, dne 1. oktobra 1997 smo med ostalimi zadevami obravnavali POBUDO ZA USTANOVITEV ISTRSKE POKRAJINE, ki jo je v osnutku pripravil poslanec v DZ Aurelio Juri. Pobuda je bila že posredovana tudi županom in občinskim svetom vseh treh obalnih občin. Obalna koordinacija ZLSD ugotavlja, da si stranka že od osamosvojitve Slovenije naprej prizadeva, da bi k temu nedvomno zahtevnemu projektu privabila širšo politično in strokovno javnost. Vrzel, ki je nastala z uveljavitvijo Zakona o lokalni samoupravi ter ukinitvijo Skupnosti obalnih občin onemogoča urejevanje in zadovoljevanje skupnih občinskih interesov in potreb.
Skrajni čas je že za konkretnejše korake v to smer, še posebej ker se je v širšem slovenskem prostoru okrepilo prepričanje, da bo Slovenija težko kos nadaljnjim razvojnim izivom ter lastnemu enakopravnemu in konsistentnemu umeščanju v širši evropski in svetovni prostor brez dograjevanja sistema lokalne demokracije in vzpostavljanja vmesnih nivojev lokalne samouprave, oziroma regionalnih ali pokrajinskih skupnosti.
Ravno iz teh razlogov smo na nivoju ZLSD obale ustanovili delovno skupino, ki bo navedeno pobudo proučila ter zastavila aktivnosti za njeno čimprejšnje udejanjenje.
Obalna koordinacija ZLSD Izola - Koper - Piran
COMUNICATO STAMPA
Vi informiamo deli’ avvenuta costituzione della nuova C.I. »Dante Alighieri« a Isola dTstria. Addi 1 ottobre 1997 abbiamo depositato lo Statuto della societa' e tutta 1' altra documentazione richiestaci per legge, presso 1'unita' amministrativa di Isola. Siamo in attesa della registrazione e, nel contempo, delfinformazione dei connazionali, a mezzo dei mass media, di quanto sopra. La costituzione della nuova C.I. »Dante Alighieri« vuol rappresentare una reale preša di coscienza nazionale degli italiani di Isola dTstria in difesa dei valori culturali e storici, nonche' della dignita' della presenza in citta' e nel suo comprensorio comunale.
Siamo associati per norma statutaria ali' Unione italiana.
Societa culturale, sportiva, ricreativa Comunita' degli italiani »Dante Alighieri« Isola d' Istria - Slovenia Per il comitato costitutivo, II presidente: Giuseppe Trani
bo zaživel v mihbarvah


Preselili smo se v nove prostore ob ladjedelnici (vhod nasproti AMD Izola), kjer imamo na voljo še bolj pisano paleto barv in lakov
URNIK
od 7.00 -13.00 in od 16.00 -19.00 sobota 7.00-13.00
tel. 066/ 67 437 GSM: 041/662 195
Proslava ob vgraditvi spominske plošče Domenicu Lovisatu na pročelje palače Lovisato (ob Manziolijevi) leta 1922.
26. seja Občinskega sveta
OBSTRUKCIJA, ZA, PROTI
Nadaljevanje 26. seje Občinskega sveta je bilo nenavadno hitro, kar je gotovo tudi zasluga predsedujočega, Marina Domia, ki je z izkušnjami nekdanjega predsednika občinske skupščine peljal razpravo tako, da ni prav posebej pozival k razpravi, kar je v primeru izolskega OS morda kar dobra taktika.
Seveda ponedeljkovo nadaljevanje ni bilo nič manj borbeno kot prekinjena četrtkova seja, zapletlo pa seje že pri sprejemanju predloga sprememb in dopolnitev statuta, ki so bile predlagane zato, da bi razrešili gordijski vozel v zvezi z izvedbo referendumov v Jagodju in nasploh.
Amandmaji "pomladikov" so bili večinsko preglasovani, mnenje ustreznega ministrstva glede določil v zvezi z izvedbo referendumov pa je bilo tokrat bolj naklonjeno t.i. levim strankam, ki so priložnost seveda izkoristile za sprejem "svojih" sprememb. Ker pa je treba takšne spremembe sprejemati z dvotretinsko večino so poslanci pomladnih strank pred glasovanjem zapustili dvorano in z obstrukcijo preprečili sprejem dopolnjenega statuta. O tem, kako si to dejanje razlagajo eni in drugi lahko preberete na 2. strani Madrača.
Za zanimivo razpravo v zvezi s sprejemanjem stanovanjskega programa občine in premoženjske bilance občine je poskrbel Marlon Kovačič, predsednik Nadzornega odbora občine Izola. Ta je posebej opozoril na previdnost pri plasiranju občinskega denarja v podjetja, ki so blokirana ali jim grozi blokada računa. Strokovne službe so zagotovile, da so vsa plasirana sredstva dobro zavarovana tudi s hipotekami na nepremičnine, vseeno pa je bilo slišati nekaj (namernih ali nenamernih) namigov v zvezi z Marinvestom, Galebom, Stavbenikom ...
Presenetljivo hitro je bil sprejet predlog proračuna občine Izola za leto 1997, kar je verjetno zasluga tistih, ki so zanj trgovali. Občinski svet je sicer zavrnil še nekaj amandmajev (SKD), vseeno pa z zanesljivo večino sprejel proračun, katerega realizacija bo občino stala še kakšen milijon več za proračunske porabnike v družbenih dejavnostih, saj bo treba opraviti nekaj poračunov, za nekatere pa je ta sprejem katastrofa, saj so ostali brez subvencij za zadnje mesece tega leta (OO RK Izola).
Proračun skupaj predvideva za nekaj več kot 2.2 milijarde prihodkov in za kakšnih 7 milijonov manjše odhodke. Amandmaji SKD za dodatna sredstva za popravilo cerkve sv. MAvra in tlakovanje cerkve sv. Antona v Kortah niso bili sprejeti, ker je občina že namenila 1.5 milijona za cerkev sv. Mavra in 4 milijone za cerkev M. Alietske, pri obnovi katere cerkev zaenkrat finančno sploh ne sodeluje.
Občinski svetniki so imeli veliko pomislekov v zvezi s pristopom Izole v članstvo konference lokalnih skupnosti, strokovnim službam pa so naslovili še celo vrsto vprašanj in pobud.
Naslednja seja občinskega sveta bo koncem tega meseca.
Ob poslušanju in branju kopice pogovorov, sporazumov, protokolov in podobnega dogovarjanja med Italijo in Slovenijo o obnovi Manziolijeve palače bi se najbrž spreobrnil še največji optimist Nedavni sestanek Meddržavnega koordinacijskega odbora za obnovo tega spomenika, ki je bil minuli teden v Izoli, pa morda le vzbuje upanje, da se bo z gradbenimi deli na tem objektu enkrat končno začelo. Glede na to, da je stavba nevarna, kot je že pred časom ugotovil izvedenec gradbene stroke, bo potrebno stavbo najprej primerno zavarovati tako zunaj, kot znotraj ter temeljito očistiti, šele tedaj bodo lahko arhitekti z Univerze v Reggio Calabrii, ki so že pred leti na natečaju v Italiji pridobili ta projekt, lahko sploh pričeli z delom Podjetje Arhitekta iz Pirana, ki je s slovenske strani zadolženo za inženiring, je že pripravilo projekt varovanja, vendar je za njegovo izvedbo potrebnih 8 milijonov tolarjev, ki jih je po Protokolu med Italijo in Slovenijo, ki je bil podpisan lansko leto, dolžna zagotoviti naša država. Hkrati je potrebno arhitektom v Izoli najti prostor, kjer bodo delali.
Občina je ponudila prostor v bivših delavnicah Inde v ulici Giordana Bruna, vendar bo za ureditev teh prostorov potrebno zagotoviti 5,5 milijonov tolarjev. Tudi ta sredstva bi po Protokolu morala zagotoviti slovenska stran, kjer pa ostajajo še nekatere nejasnosti glede finančnih obveznosti med občino, Italijansko skupnostjo in državo. Sicer pa je bilo na omenjenem sestanku sklenjeno, da bo država zagotovila sredstva, ki omogočajo izpolnitev omenjenih dveh pogojev do prvega tedna v novembru.
Naj povemo, daje rok za pričetek del začel teči 1.julija letos, vsa dela pa bi morala biti zaključena do 30. junija leta 2000. Italijanski arhitekti, ki ta projekt vodijo, bi morali torej z deli že pričeti, vendar pa to ne bo mogoče dokler ne bo bosta izpolnjena pogoja glede varnosti in zagotovitve delovnih prostorov. Če bo šlo vse po sreči, naj bi idejne osnutke projekta predstavili že decembra letos, avgusta prihodnje leto pa naj bi pričeli z gradbenimi deli.
V teh dneh je bila tudi ocenjena predračunska vrednost celotnega projekta, ki znaša 4,5 milijonov DEM. Odbor, ki mu sopredsedujeta predstavnici Ministrstev za zunanje zadeve Tanja Šturm Orel s slovenske strani ter Raffaella Pavani z italijanske, v njem pa so še prestavniki Občine, Italijanske skupnosti ter MZVKND, se bo ponovno sestal januarja prihodnje leto.(kb)
mmi
Od aprila do oktobra je v Izoli odprt pomorski mejni prehod. Nekaj dejstev o današnjem stanju in bodočnosti tega mejnega prehoda je v okviru urbanistične delavnice nanizal komandir prometne policije Slukan.
Od leta 1993, ko je mejni prehod prestopilo 9300 potnikov, se je število potnikov na prehodu podvojilo. Vendar pa v prihodnjih letih ne gre pričakovati tolikšnega povečanja prometa. V prihodnjem letu tako pričakujejo le za okoli 5% večji promet, predvsem zaradi Hrvaške in nove marine v Miljah. Vsekakor so sedanje potrebe take, da ne bi bilo umestno podaljševati delovnega časa, oziroma odpirati prehoda za celo leto, saj se promet odvija predvsem v poletnih mesecih, potniki pa so v glavnem obiskovalci marine.
Z zgraditvijo marine pa se je povečalo tudi število neprijavljenih odhodov. Tako ocenjujejo, da je doslej ilegalno zapustilo slovenske vode okoli 900 plovil. Temu se ne gre čuditi, saj je 95 % tujcev, ki uporabljajo ta mejni prehod, državljanov ES, kjer takih prehodov ne poznajo. Potnik mora ob prihodu sam poskrbeti, da se javi policiji oz. luški kapitaniji, medtem ko večje potniške ladje pristajajo v pristaniščih. Seveda se mora tudi naša država prilagoditi evropskim standardom. Načrtujejo , da bo naslednje leto kontrola enostavnejša in hitrejša, opustili so plovna dovoljenja ter popise članov posadk.
S približevanjem evropski skupnosti pa postaja sploh vprašljiv obstoj tega mejnega prehoda, saj imamo v Sloveniji tri pomorske mejne prehode, kar je za nas zagotovo preveč. V Piranu,, kjer je mejni prehod odprt tudi pozimi se zgodi, da tudi po teden dni ni nobene barke. Z vstopom v ES in libaralizacijo prehajanja meja bi ti prehodi postali pravzaprav nepotrebni, služili bi lahko le za potniški ladijski promet, ki pa ga pri nas skorajda ni. (kb)
BISTRA VODA TUDI IZ PIP
Nova vodarna v Cepkih pri Rižani je z otvoritvijo objekta minuli petek tudi uradno predana svojemu namenu. S to investicijo vredno 1.940 milijonov tolarjev, je zaključen program razvoja vodooskrbe Slovenske Istre, kije bil sprejet leta 1984.
Tri leta kasneje so se obalne občine odločile za najem kredita pri Svetovni banki, zaradi česar prebivalci obale že nekaj let plačujemo najdražjo vodo, hkrati pa odslej pijemo tudi najčistejšo vodo v Sloveniji. To omogoča uporabljena tehnologija ultra filtracije, najsodobnejša in po mnenju strokovnjakov zaenkrat najboljša, saj omogoča izjemno kakovost vode. Gre za fizikalni postopek, pri katerem se za pripravo pitne vode ne uporablja nikakršnih kemičnih sredstev. Voda, ki priteče iz naših pip sicer še vedno vsebuje nekaj klora, vendar veliko manj kot doslej. Tovrstna dezinfekcija s klordioksidom je sicer potrebna zaradi zaščite vode med zadrževanjem v omrežju.
V Izoli bomo to vodo pili le občasno, predvsem pozimi oziroma takrat, ko bodo vodne razmere z rižanske strani to omogočale, saj v obdobjih večje porabe iz pip v izolski občini teče predvsem voda s hrvaškega konca, podobno pa je tudi v piranski občini. Vendar pa nov sistem omogoča hitro usmerjanje vode in prilagajanje trenutnim vodnim razmeram. Z izgradnjo akumulacije Kubed v naslednjih petih letih, pa bi na našem območju zagotovili kritje primanjkljajev v sušnih obdobjih in zanesljivo vodooskrbo vsaj do leta 2015.
Visoke cene vode pa še vedno vzbujajo precej nejevolje. "Če se ne bi pred 10 leti odločili za drastično povišanje cen, danes ne bi imeli dovolj vode. Kot se reče, pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, kajne" meni o tej temi Viktor Lozej, glavni direktor Rižanskega vodovoda. Kljub temu pa skupaj z vsemi tremi tremi občinami računajo na pomoč države pri odplačevanju kredita. Najverjeteje bo država prevzela del dolga, hkrati pa naj bi prišlo do podaljašnja roka vračila, kar naj bi se zgodilo še pred koncem letošnjega leta. Čeprav bomo pili najčistejšo vodo, pa odslej morda ta ne bo več najdražja v Sloveniji. Pa ne na račun nižje cene vode, saj, kot je
izjavil minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar "ni za pričakovati, da se bo cena vode na Obali bistveno zn Hala, temveč, da se bo drugje po Sloveniji zvišala. Zaradi zamrznjenih cen vode je veliko občin uvedlo neke takse, ki pa jih je s 1.1.1998 Ustavno sodišče razveljavilo in bodo od tega datuma vštete v ceno vode."
Za tolažbo pa si čisto, neklorirano pitno vodo lahko natočimo brezplačno iz dveh pip, ki so jih na parkirišču pred vodarno v Cepkih instalirali prav v ta namen, (kb)
NOVI PARKIRNI PROSTORI
(Danilo) V krajevni skupnosti Izola II., so za minuli torek sklicali interesni zbor stanovalcev stolpiča v Plenčičevi 5. Pobuda, da bi si ob stanovanjkem objektu uredilo nove parkirne površine je prišla sočasno s strani stanovalcev, kot občinske inšpekcije, ki je ob obravnavi ureditve prometa v tem delu mesta ugotovila in predlagala tudi nove možnosti ureditve parkirnih površin.
Iz uprave za planiranje, stanovanjske in gradbene zadeve je strokovno mneje podal B. Stupar, ob ugotovitvah, da gre v tem primeru za začasno ureditev parkirnih površin (od 8 do 10 mest), na javni površini v lasti občine Izola. S strani stanovalcev je bilo izražena pripravljenost za soinvestiranje stroškov ureditve, kot tudi želja po ureditvi nadstreška parkirnih površin ali vsaj ureditvi - nadaljevanje zamrežitve meje med objektom in večnamensko dvorano. Ravno na dogajanje ob dvorani v času prireditev je bilo vrsto pripomb in pobud, a je to že druga zgodba.
V krajevni skupnosti se z začeto akcijo urejanja prometa vključujejo v reševanje prometne ureditve v upanju, da ne prehitevajo urejanje prometa v občini, tako kot ga bo predvidel izbrani nosilec minulega javnega razpisa za celostno ureditev prometa v občini Izola, kije (bo) izbran te dni.
Nizotemski urbanist, udeleženec letošnje urbanistične delavnice o prometnih tokovih na obali in posebej v Izoli je s svojo skupino zarisal
pred Izolo velik pomol na katerega je navezal ladijski, kamionski, železniški in avtobusni promet, pa tudi osebne avtomobile je speljal tam mimo, saj pravi, da je dovažanje tako velikih količin prometa v samo mesto nerešljiva naloga in da se bomo prej ali slej zadušili v pločevini.
Bodo izvajalci načrta prometne ureditve, ki je prav zdaj predmet javnega razpisa upoštevali tudi takšne vizije?
9489 NESREČ V 3 LETIH
Z nekaterimi podatki o gibanju prometnih tokov v naši občini je udeležence delavnice seznanil tudi Miloš Žulovec z UNZ Koper. Kot je povedal, je promet na obalni cesti v letošnjem letu dosegel največjo gostoto po letu 1990, kar se odraža tudi v povečanem prometu na izolski obvoznici. Zaradi pogostejših dnevnih migracij prebivalstva in selitve gospodarskih dejavnosti na obrobje mesta pa promet narašča tudi na lokalnih cestah proti bolnišnici in Markovcu, proti Kortam in na Prešernovi.
Na območju UNZ Koper, ki sega do Sežane, se je od leta 1994 do konca letošnjega avgusta zgodilo 9.489 prometnih nesreč v katerih je umrlo 112 ljudi, 2135 pa jih je bilo telesno poškodovanih. Sicer pa je zgolj na obalni cesti (med mejnima prehodoma škofije in Sečovlje) v istem obdobju v prometnih nesrečah umrlo kar 21 ljudi, 299 pa jih je bilo ranjenih, od tega je bilo na relaciji Izola-Valeta 11 mrtvih in 143 ranjenih, na relaciji škocjan-lzola pa 4 mrtvi in 78 ranjenih.
Prometni policisti pri svojem delu ugotavljajo, da^ se s približevanjem avtoceste proti Kopru promet povečuje. Če smo prej beležili prometne konice predvsem ob vikendih, opažamo danes tudi drugačne vrste migracij, ki se celo povečujejo. Vedno pogosteje se dogaja, da ljudje pridejo na Obalo le za en popoldan, morda na kavo ali na pijačo. To namreč vse večkrat povedo tudi našim policistom, ko jih ustavijo.
SONČNA URA ZA IZOLO
Na letošnjem simpoziju Forma viva v Seči nastaja tudi skulptura ,ki bo odslej krasila zelenico v Simonovem zalivu. Tja naj bi jo postavili konec tega meseca.
Hotelsko podjetje Simonov zaliv se je namreč odločilo za nakup skulpture, ki jo je makedonski kipar Dragan Poposki-Dada v teh dneh izdelal na simpoziju v Seči. "Želel sem, da bi skulptura poleg svoje estetske funkcije imela tudi uporabno vrednost. V tem okolju, polnem sonca, sem dobil idejo, da bi moja skulptura postala tudi sončna ura. Hkrati pa je zaradi svoje oblike primerna tudi zato, da po njej plezajo otroci in rad bi videl, da jo bodo v ta namen dobro izkoristili " pravi Dragan Poposki, ki je sicer tudi profesor na Fakulteti za likovno umetnost. Prav zato, ker začenja s predavanji je moral z izdelavo kipa pohiteti in čeprav to za Formo vivo ni običajno, mu je pri delu pomagal asistent, sicer njegov študent Bore Srbinoski.
Pravzaprav se Dada Poposki simpozija v Seči tokrat udeležuje že v drugo, saj je na njem prvič sodeloval že pred natanko dvajsetimi leti. Skulptura, ki jo je tam izdelal leta 1977, je sedaj postavljena pred zdravstvenim domom v Luciji. Leto poprej je imel razstavo v koprski galeriji Meduza, razstavljal pa je tudi v Angliji, Italiji, ZDA, na Poljskem in v Nemčiji, kjer v Frankfuru na Maini stoji tudi njegova osemmetrska skulptura iz brona. Sicer pa je doslej največ kipov izdelal iz marmorja. "Doma sem iz Prilepa, kjer so veliki kamolomi belega marmorja, zato me ta material spremlja že iz mladosti Ta istrski kamen, s katerim tu delamo je v nasprotju s tem marmorjem zelo mehak in delo gre hitreje od rok," pravi Dada Poposki, ki je med drugim tudi umetniški vodja kiparskega simpozija v Prilepu, kjer imajo poleg tega tudi slikarski simpozij, oba pa sta med starejšimi tovrstnimi manifestacijami na prostoru bivše Jugoslavije.
Kamnita sončna ura makedonskega kiparja se tako pridružuje tridesetim skulpturam, ki so nastale na Fomi vivi in so postavljene izven Seče. Sicer pa je v sedemintridesetih letih obstoja tega simpozija je nastalo 140 skulptur, ki so jih izdelali kiparji z vsega sveta. Letos sodeluje pet kiparjev: Roberto Steli in Kiar Meško iz Slovenije, Gualtiero Mocceni iz Italije, Jose Ramon Vlila Soberon s Kube ter Dragan Poposki Dada(kb)
Otvoritev v Insuli
PET RAZLIČNO ENAKIH
V galeriji Insula v Izoli bo v petek 10. oktobra ob 20. uri otvoritev rastave z naslovom "Contromisure" Razstava bo na ogled do konca meseca oktobra.
Projekt "contromisure" je delo petih različnih ustvarjalcev: Elisabette Cioffi, Gianpaola Granella, Marilene Marson, Antonia Dei Rossi in Fulvie Zudič. Pet avtorjev, ki so kot generacija bili izšolani na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, torej metjejsko izvirajo iz bazično podobnih osnov, se seveda po izraznostnih in predvsem izpovednih formah opredeljuje povsem individualistično. Na osnovi mnogopomenske besede, ki jo je kot izhodiščno osnovo predlagal galerist in jo v semantičnem ali formovnem smislu transformiramo v vsebinsko različna stanja, so nastali predmeti - umetnine. Avtorji, katerih dela bi večinoma uvrčali med neklasične likovne izdelke, (razen slik Cioffijeve in morda Zudičeve) se predstavljajo s "slikar-sko-kipar-skimi" predmeti, ki po likovni zvrsti niso čisti in so morda najbližje predmetom iz ambientalne likovne umetnosti. UV skupni pozitivni ideji nesprenevedanja, v čisti preprosti resnici, ki je ni potrebno zavijati v plašč se skupina mladih umetnikov s svojimi deli loteva široke problematike, ki izpovedno sega v dvojnost morale, bivalentnost, dvopolamost obstajanja, v prostorskos in časovnost, v frzičnost in metafizičnost. Njihova dela lahko razumemo na ravni asociativnega, simbolnega, metaforičnega, brezdvomno pa v smeri humanega. In to je namen, kije bistven, za DLUI _____________________________________________________Dejan Mehmedovič.
Flavij Bonin Nevenka Gregorčič Koni Steinbacher
Kulturno društvo Korte in Zveza kulturnih organizacij Izola vabita na
TRETJI SLIKARSKI EX TEMPORE KORTE 97,
ki bo potekal V KORTAH,
(Gocan, Nožed, Malija, Šared, Medljan)
11. IN 12.0KT0BRA1997
V primeru slabega vremena bo ex tempore teden dni kasneje.
PRAVILNIK
*	Priglasitev in žigosanje podlag bo v soboto, 11. okt. 1997, med 10. in 11. uro v mali dvorani KS Korte.
*	Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi.
*	Izbira tehnike je prosta. Format podlage ne sme biti manjši od 50x50 cm in ne večji od 150x150 cm.
*	V nedeljo, 12. okt., ob 13. uri avtoiji oddajo eno dokončano delo v dvorani Kult. doma.
*	Dela morajo biti opremljena za razstavo v okvirju ali letvicah.
*	Na hrbtni strani vsakega dela naj bo označeno ime in priimek avtoija, naslov dela, datum in tehnika.
*	2., 3., 4., in 5. nagrajena slika ostanejo organizatorju
ŽIRIJA
TEME
Šavrinski zakladi Veduta na morje (in soline)
Prosta tema NAGRADE
L odkupna nagrada v višini 50.000,00 Sit - AT - Dental Korte,
L odkupna nagrada v višini 50.000,00 Sit - Igralnica Casino Portorož d.o.o.,
2.	dvodnevno bivanje ob koncu tedna (do 20.12.1997) za štiri osebe na Kmetiji Medljan s kosilom in večerjo v eni izmed gostiln v bližnjih vaseh,
3.	dvodnevno bivanje ob koncu tedna (v mesecu novembru 1997) za tri osebe pri Ritoševih na Maliji s kosilom in večerjo v eni izmed gostiln v bližnjih vaseh,
4.	pršut
5.	košara dobrot Droge Portorož,
6.	za vse udeležence bo kosilo med 13.30 in 16.30 na kmetiji Kotrle na Gocanu.
Z denarnimi in materialnimi prispevki so ex tempore omogočili:
Občina Izola,	Kmetija Medljan,
Jevšnik, Forma - Oblikovanje notranje Marija in Lučano Ritoša, Malija, opreme Izola,	Kmetija Kotrle Gocan,
Paliska, Tecom d.o.o. Izola,	Zavarovalnica Adriatic Koper,
Jože Dekleva, Kem. čist. Izola,	Droga Portorož d.o.o.,
Slavko Jug, Malija,	Minimarket Šared,
Gardina, Mesnica Lucija.	Jestvina Koper.
Pokroviteljica:
županja občine Izola gospa Breda Pečan
RAZSTAVA
Po oddaji slik bo ob 17. uri odprtje razstave s prireditvijo, na kateri bodo nastopali pevci Kulturnega društva Sloga in Šavrinke iz Sv. Petra ter domača otroška folklorna skupina. Razglašene bodo nagrade.
Razstavo si bo možno ogledati v naslednjem tednu po dogovoru ali v času pred dramsko predstavo, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 18. uri.
Po predstavi, ob 20. uri se razstava pospravi in dela se izročijo avtorjem. Kulturno društvo Korte posveča gornje prireditve petdesetletnici priključitve Primorske k Sloveniji.
Kulturno društvo Korte in ZKO Izola vljudno vabita na ODPRTJE RAZSTAVE SLIKARSKEGA EX-TEMPORA KORTE 97 s kulturnim programom, ki bo v Kulturnem domu Korte v nedeljo, 12. oktobra 1997, ob 17.uri.
Sodelovali bodo: Mešani pevski zbor in Šavrinke iz Sv. Petra, domača dramska in folklorna skupina. RAZSTAVA bo po dogovoru odprta še naslednji teden.
Kulturno društvo Korte in Župnija Korte vabita na
DRAMSKO PREDSTAVO Društva Mavrični most mladih
MALI PRINC
Antoina de Saint -Exuperyja, ki bo v Kulturnem domu Korte
v soboto, 18. oktobra 1997, ob 18. uri.
KULTURNI DOM IZOLA KOLEDAR PRIREDITEV september/oktober 97
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
Na ogled je razstava" SIMBOLIKA BARV " avtorja DEJANA PFEIFERJA iz Maribora
... vsekakor so vidne zavestne in poštene poteze čopiča, ki nam dokazujejo, da se slikar zaveda svojega dela, sebe in sveta, ki ga obdaja ....V kulturnem programu se nam bo predstavil virtuoz na tolkalih Primož Oberžan iz Laškega.Razstava bo na ogled do 29. oktobra .
Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času.
PRIREDITVE
KULTURNI DOM IZOLA
petek,10M ob 20,00
Miro Gavran
IŠČEM MOŽA S KULTURO SRCA...
komedija
režija: MARJAN BEVK
glasba in song GOJMIR LEŠNJAK GOJC
Nastopajo
Cvetka Vodopivec- vdova deset žalostnih let:
IRENA PROSEN
Zajc- njen sosed že dvajset let : VOJKO ZIDAR
Kovač - igralec brez dela že celo večnost: GOJMIR LEŠNJAK - GOJC Telesni stražar že pol ure : ACO ILIČ Gospa, vdova žalostnih deset let, ljubiteljica klasične glasbe, kitajskih razstav in lepih umetnosti, zaradi poroke išče moža s kulturo srca... z enakimi moralnimi in duhovnimi kvalitetami. Samo resne ponudbe poslati na naslov ..No, kdo se gospe javi na oglas pa boste videli v komediji in se uro in pol od srca nasmejali.
Smeh je čudovito darilo. Povabite svoje prijatelje !
Vstopnina: 1.500 SIT predprodaja / študentje, dijaki upokojenci /, 1.700 SIT redna prodaja
četrtek, 16J0* ob 20,00
HOČETE IGRATI Z NAMI?
Večer gledališke improvizacije skupine STEPS
Vstopnina: 500 SIT predprodaja / študentje, dijaki, upokojenci /, 800 SIT redna prodaja
četrtek, 23.10, ob ULOO
Nasa kabinet
Don Juan - International lover
komedija
Predstava za srednješolce
sobota, 25.10. ob 16.00
Svetlana Makarovič KORENČKOV PALČEK
Režija: Olga Lupine
Korenček in njegova prijateljica^ Sapramiška složno živita na korenjevi gredi.Še tako mirno in spravljivo življenje postane na mah dolgočasno, zato Korenčka zamika širni svet. Vstopnina: 400 Sit
Kako do vstopnic?
Predprodaja vstopnic poteka v Galeriji Alga, Kristanov trg 4, vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu - 62 776.
Blagajna Kulturnega doma bo odprta uro pred predstavo.
POZOR, POZOR!
Gledališka šola STEPS Izola vabi otroke od 8. do 12. leta starosti k vpisu v Lutkovno skupino.
Če se želiš naučiti izdelovati lutke, se z njimi igrati in uprizarjati lutkovne predstave pridi v ponedeljek 13. oktobra ob 16. uri v Kulturni dom Izola.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO
Vabimo predšolske (od četrtega leta dalje) in šolske otroke na URO PRAVLJIC, ki bo v TOREK, 14. oktobra 1997, ob 17. uri, na mladinskem oddelku knjižnice.
Prisluhnili boste slovenski ljudski pravljici PASTIRČEK IN ČAROVNIKOVA HČI
Založba ARTIS d.o.o., Matična knjižnica Izola, Združenje borcev in udeležencev NOB Občine Izola ter Skupnost Italijanov Izola vabijo na
predstavitev knjige Vida Vremca
"ANDREJ MANFREDA E GLI ALTRI ANT1FASCISTI",
ki bo v TOREK, 14. oktobra 1997, ob 18. uri v Kulturnem domu Izola.
Na predstavitvi bodo sodelovali avtor, prof. Sonja Šuligoj in predstavnik založbe ARTIS Knjiga, ki je izšla v izvirniku 1973 leta , nam poleg Manfredove usode usvetljuje dogodke okrog prvega Tržaškega procesa leta 1930, kakor tudi vrsto pomembnih dogajanj v boju proti fašizmu med obema vojnama na Primorskem in v Istri.
Nadja Mislej Božič
GOSTINSKI KRST
Srednja gostinska in turistična šola Izola organizira že osmo leto zpored tradicionalni "Krst mladih gostincev".
Prireditev bo v četrtek, 9.10.1997, s pričetkom ob
18.30	uri pred Srednjo gostinsko in turistično šolo Izola. Potekala bo po naslednjem programu:
18.30	Nastop pihalnega orkestra 19.00 Povorka po Izoli v spremstvu mažoretk,
menad in baklonoscev (medtem ogled vinskega hrama)
19.30	Prihod boga Bakha in krst
PROMETNA ZAPORA Zaradi povorka ob Krstu mladih gostincev bo 9.10.1997 popolna ZAPORA PROMETA v delu starega mestnega jedra in sicer:
Ulica Prekomorskih brigad od 18.30 do 19.30 Sončno nabrežje od 19.00 do 19.30 Veliki trg od 19.00 do 19.30
SOLA
KREATIVNOSTI IZOLA VABI K VPISU
V:
-	PLESNI TEČAJ ZA ODRASLE
-	VIDEO TEČAJ
-	JAZZ BALET ZA OTROKE
-	LIKOVNO ŠOLO ZA ODRASLE IN OTROKE
-TEČAJ KERAMIKE ZA ODRASLE
-	GLEDALIŠKO ŠOLO
:c^»/o/»vo
' ■
'
H

Dekleta rešujejo izolsko športno čast
Jana Ludvik (OŠ Livade, NTS Arrigoni), Nika Babič (Oš V. Šmuc, VK Argo), Tina Čeligoj (OŠ Livade, JK Burja)______________
ROKOMET
1.	državna liga - moški
Slovan : Delmar 27:22 (14:9)
Izolani so odpotovali v Ljubljano po morebitno prvo točko, vendar sta jih na Kodeljevem pričakala razpoložena Počervina in Kastelic, ki sta ob pomoči ostalih Slovanovcev takoj postavila stvari na mesti. Že v uvodnih minutah je bilo jasno, kdo je gospodar. Izolani so sicer trudili in neprestano lovili razliko, vendar zmage domačinov niso nikdar ogrozili.
Izolska ekipa je realno šibkejša od lanske, sicer fizično močna, a povsem neuigrana in zmedena.
Za to pa verjetno niso krivi igralci sami.
Tekma s Sevnico bo zelo občutljiva za obe ekipi. Oboji so namreč brez točke in tistim, ki bodo brez nje tudi po sobotni tekmi, se kar slabo piše.
1.	državna liga - ženske
Izola : Vegrad Velenje 18:17 (7:10)
Izolanke so na pomembni tekmi proti Velenju povsem razočarale. Resda jih mučijo nekatere poškodbe in ekipa ne igra s polno močjo, vendar si take igre kot so si jo dovolile proti Velenju ne smejo več privoščiti. Tokrat se jim je resnično dobro izšlo in Izolanke so vknjižile prvi par prvenstvenih točk, ki bo še kako pomemeben v nadaljevanju prvenstva.
Ze začetek Izolank ni obetal nič dobrega. Ni bilo prave borbenosti v obrambi, za napad pa je bila značilna neučinkovitost. Draženi Smitran ni šlo in je nato s poskusi od daleč sploh odnehala, "kriza izolskih kril" pa tudi še ni rešena.
V	drugem polčasu se slika ni bistveno spremenila. Morda so Izolanke zaigrale za odtenek bolj angažirano in zato so razliko le uspele zmanjšati, nato pa tudi izenačiti. V dramatičnem finišu so imele domače igralke več sreče, z verjetno odločilno obrambo pa se je izkazala tudi Biljana Šmitran, ki je ostali del tekme bila praktično nevidna.
V	soboto Izolanke gostujejo v Ajdovščini pri
Mlinotestu. Mlinotest je sicer mlada ekipa, ki pa je ne gre podcenjevati, saj ima v svojih vrstah nekaj dobrih in že izkušenih igralk. Z igro, ki smo jo videli v soboto proti Velenju, Izolanke nimajo šans. Z igro, ki so jo prikazale proti Burji pa so šanse velike. Mladinke so v nedeljo gostovale pri Olimpiji in izgubile tekmo z dvema goloma razlike. Ljubljančanke so zasluženo zmagale, čeprav Izolanke niso igrale slabo. Naredile so enostavno preveč napak in to jih je stalo boljšega rezultata. Se pa pri mladinkah že pozna utrujenost, saj jih kar nekaj igra po dve tekmi na teden.
ODBOJKA
1. B državna odbojkarska liga
Simonov zaliv Izola : Minolta Bled 0:3 (-9,
-12,-12)
Maloštevilni gledalci so v dvorani v Livadah gledali lepo in dokaj atraktivno odbojko. Izolani so bili že blizu tega, da osvojijo prvi prvenstveni niz, pa jim je to namero preprečil
blejski reprezentatnt Šiftar, ki je vedno zatolkel tri pike, ko je bilo to najbolj potrebno.
So se pa Blejčani, ki so prvi favoriti 1 .B lige, kar precej namučili. Pri Izolanih je blestel Luka Slabe z izrednimi servisi in udarci. Sicer pa gre pohvaliti vse Izolane, ki so se borili po svoji močeh, razlika pa je bila resnično samo v enem igralcu -Blejčanu Šiftarju. Brez njega bi zmaga lahko ostala tudi doma. Izolani so iz tekme v tekmo boljši. Ozračje v klubu je zaenkrat dobro in to je prvi pogoj za nadaljne delo in rezultate, ki bodo z delom prišli.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL - ženske
Arrigoni : Fužinar Interdiskont 4:3
Izolanke so v soboto gostile ekipo Fužinarja z Koroških Raven in zabeležile prvo prvenstveno zmago. V napeti in živčni igri so premagale nasprotnice s najtesnejšim rezultatom 4:3. Za zmago ima največ zaslug Kristina Rahotin, ki je dobila oba posamična dvoboja ter zmagala še v paru skupaj z Eriko Jauševac.
Izolanke so pravzaprav slabo začele in bile že v zaostanku z 0:2. Pri rezultatu 3:3 pa seje izkazala Romina Umer, ki je z 2:1 premagala Kranjčevo.
Zmaga je za izolsko mlado ekipo nadvse pomembna. Pokazala je, da ekipa Arrigonija lahko igra v prvi ligi in z nekolko sreče lahko v ligi tudi ostane.
2.	SNTL-ženske
Druga ženska je minuli vikend odigrala dve tekmi. Najprej je na Jesenicah tesno izgubila proti istoimenski ekipi s 4:3, nato pa so dekleta odpotovala še v Križe, kjer je bil rezultat ravnotako 4:3, vendar tokrat v izolsko korist. Za zmago gre pohvaliti Jano Ludvik, Tejo Kodrič in Tino Nemarnik. Zlasti dobro je igrala Jana Ludvik, ki ima v vseh dosedanjih ekipnih dvobojih v 2. ligi kar 7 zmag in samo en poraz.
_______________________
POGLED S STRANI
Izolski rokometni vikend je tokrat zopet samo polovičen. Dekleta so vknjižila prve točke, Delmar pa ima še vedno nič. Letošnji Slovan veijetno ni hotel "dogovora". Letošnji Delmar se ni mogel niti vključiti v dogovor, kaj šele,
da bi zahteval kaj več.
Ne gre. To spoznava tudi uprava. Kar dolga ponedeljkova seja, igralci niso trenirali, daje slutiti, da bo v kratkem počilo. Kje, je težko napovedati. Eni bi odstavili upravo, drugi trenerja, tretji pa kar celo prvo ekipo. Potrebno bo pač vzeti glavo v roke in kar najbolj trezno reagirati. Žal je priznano, da seje grešilo.
Že pokalna tekma z Ribnico (v sredo) naj bi bila preokretnica. Toda tudi med odgovornimi so občutki mešani, tako da se le redki prepričani v zmago. Ali bo Sevnica preobrat ?
Dekleta imajo prve točke. Toda to je vse, kar ostane od tekme proti Velenju. Ali bi morale res
igrati samo proti Školjotkam ali Pirančankam, da bi dekleta tekmo vzela resno. Velenjčanke so objektivno slabše, toda slabosti so nadoknadile z borbenostjo (izključitve 4:18), naše pa, kot da so one res "ta glavne". Še sreča, daje bila sreča na njihovi strani, če ne bi bilo žalostno.
Dekleta, res ni vse idealno v klubu, toda vsaj trud nekaterih morate spoštovati. Res ne morete biti stalno "rokometni otroški vrtec" , Ajdovščina je prilika za to.
Je že tako, da je najlažje kritizirati in nekoga označiti za krivca, pač Človeška lastnost. Toda žal vas mi gledamo, vi pa nastopate !
3.	SNTL - moški
Člani Arrigonija so tokrat poskrbeli za prvovrstno presenečenje. Najprej so igrali v gosteh proti Merkurju iz Kranja in zmagali tesno s 4:3. Zelo dobro sta igrala Ludvik in Jerman, posebej razveseljiva pa je bila
JADRANJE
3. Tjaš Žigante (OŠ Livade)
1.	Lea Fabjan (OŠ Vojka Šmuc)
2.	Ivana Posavac (OŠ Vojka Šmuc)
3.	Sonja Škorjanc (OŠ Vojka Šmuc)
Jesenski pokal
V koprskem zalivu je bil minuli vikend v zanemnju jader optimistov, evrop, laserjev in odlična igra Tarika Trga, ki je tudi zmagal eno jadrnic razreda 470. V najbolj množičnem ključnih tekem.	rarzedu Optimist je med 64 tekmovalci
Popoldne so	člani nastopili še v Mariboru	in	zmagal Rok Košir (Burja), pred Tino Čeligoj
zmagali z	rezultatom 5:2. Pohvaliti	je	(pravtako Burja). Na tretje mesto je prijadral
potrebno vodjo ekipe Bogdana Ribaljčenka,	Gregor Lisjak (ŠD Piran). Od Izolanov velja	2. Petra Adamič (OŠ	Vojka	Šmuc)
ki je čalne	znal izvrstno motivirati in	je	omeniti še 10 mesto Jureta Žbogar (Burja),	3. Melisa Zejnič (OŠ	Vojka	Šmuc)
kvalitetno vodil obe srečanji.	11. mesto Andraža Jadek (Olimpic) in 12.
mesto Luke Košir (Burja)
NOGOMET	V razredu evropa je zmagal Primož Mislej
letnik 1985
L Rok Božič (OŠ Livade)
2.	Gostan Aleksander (OŠ Livade)
3.	Adis Bošnjakovič (OŠ Vojka Šmuc) L Jasmina Kapel (OŠ Vojka Šmuc)
(Olimpic) pred Aljo Černe (Pirat) in Tinetom Može (Jadro). Od 4. do 6. mesta so se uvrstili PNL - člani	Burjini jadralci Davorin Vuga, Marja Ličen,
Dragonja : Avtoplus Korte 0:2	Andreja Rener.
Strelca: Mujanovič, Gregorič D.	V razredu 470 sta zmagala Podunavac -
V	derbiju so bili boljši igralci Avtoplusa, ki so Petrič (Jadro) pred Stautom in Habjanom zaigrali bolj čvrsto in organizirano. Tokrat se (tudi Jadro) in Deklevo in Deklevo (Burja), je izkazala predvsem kortežanska obramba, ki V razredu laserje prepričljivo zmagal Vasilij že nekaj kol sploh ni imela dela. Tokrat sta v Žbogar (Burja).
obrambi po izključitvi Tula kraljevala Hajdin in Simič , ki sta skupaj s soigralci zlahka ustavljala napade domačinov že daleč pred golom.
V	napadu pa se je dobro znašel Mujanovič in z lepim golom popeljal Korte v vodstvo.
Avtor drugega gola je bil Gregorič Daniel, ob
KROS
letnik 1984
1.	Nenad Hanc (OŠ Livade)
2.	Ernad Rastoder (OŠ Vojka Šmuc)
3.	Luka Videtič (OŠ Vojka Šmuc)
1.	Nika Babič (OŠ Vojka Šmuc)
2.	Jana Ludvik (OŠ Livade)
3.	Tina Čeligoj (OŠ Livade)
letnik 1983
L Tine Suša (OŠ Livade)
2.	Iztok Jerman (OŠ Vojka Šmuc)
3.	Tomaž Ogris (Oš Vojka Šmuc)
1.	Erika Jauševac (OŠ Vojka Šmuc)
2.	Romina Zajc (OŠ Vojka Šmuc)
3.	Ada Čosič (OŠ D. Alighieri)
Uspel občinski kros
V četrtek 2. oktobra je bil v Simonovem zalivu kros za osnovne in srednje šole občine
tem pa je potrebno povedati, da je Kortežane Izola. Ob zelo dobri organizaciji pedagogov ^ qš Livade zapustila sreča saj so zadeli še kar 4 stative. S športne vzgoje OŠ Vojka Šmuc inpomoči ^ OŠ Dante Alighieri to zmago so Kortežani potrdili, da so ''c,+o1’1’
ekipno deklice 1. OŠ Vojka Šmuc
najresnejši kandidat za osvojitev naslova jesenskega prvaka.
ostalih je tekmovanje potekalo brezhibno. Tudi udeležba je bila primerna, saj se je tekmovanja udeležilo več kot 600 osnovnošolcev in srednješolcev.
Rezultati Osnovne šole: letnik 1986
PNL - mladinci
Dragonja: Korte 2:2
Strelca: Sleme, Matelič a	.	.	. ,. .	. .	1. Boštjan Medvešček (OS Livade)
Čeprav okrnjena mladinska ekipa Kort je v ~	x /
, v ,	,.	,	, , x ,	2. AmilMulalic (OS volka Smuč)
Krakavcah odigrala dobro tekmo.
Kortežanski mladinci so vodili vse do zadnje minute, ko so domačini izenačili iz enajstih metrov.
2.	SMNL - zahod
mladinci - Izola : Šampionka
Renče 1:4
kadeti - Izola .Šampionka Renče 1:0
Mnz Koper
starejši dečki - Korte : Tabor Sežana 1:2
mlajši dečki - Koper A : Izola 0:0
Cicibani MNK Izola so se udeležili turnirja v Ilirski Bistrici na katerem so zmagali cicibani iz Sežane, na drugo mesto pa so se udeležili Izolani. MNK Izola pa se je udeležil tudi prijateljskega srečanja v Dolini pri Trstu. Odigrali so tri tekme mlajših selekcij in sicer U-12, U-10 in U-8. V kategoriji U-12 bili od Brega iz Doline boljši in zmagali z 2:1, v kategoriji U-10 so bili Brežani mnogo boljši in zmagali kar 8:1, v najmlajši kategoriji pa so ponovno slavili Izolani z rezultatom 4:1.

MLADOST - HITROST
ekipno dečki L Oš Vojka Šmuc
2.	OŠ Livade
3.	OŠ Dante Alighieri
Rezultati srednjih šol
letnik 1981/82
1.	Borut Margon (SGTŠ)
2.	Andrej Rastovac (R Coppo)
3.	Rok Grželj (SGTŠ)
1.	Snežana Vukmirovič (SGTŠ)
2.	Mateja Štaman (SGTŠ)
3.	Agnese Coradin (Pietro Coppo)
letnik 1979/80
1.	Aleksander Tuntar (P. Coppo)
2.	Dalibor Živkovil (SGTŠ)
3.	Petar Džukič (SGTŠ)
1 Gordana Braico (Pietro Coppo)
2.	Ivana Batistič (SGTŠ)
3.	Sonja Pejovič (SGTŠ)
ŠPORTNI
RIBOLOV
Pred Izolo je v soboto in nedeljo potekalo 7. državno prvenstvo v ribolovu s palico iz zasidranega čolna. V idealni rayzmerah na morju ribe niso preveč zagreto prijemale. Vseeno pa so številni ribiški mojstri ujeli marsikaterega lepega ribončka. Najboljši je bil Sandro Valente MRK Menola pred klubskim kolegom Savom Bembičem.
AKCIJA -
»OČISTIMO NAŠE OKOLJE - JESEN 97«
Akcija je pričela v ponedeljek, 6.10.1997 s postavitvijo kontejnerjev v KS 1 in II IZOLA-MESTO, po objavljenem planu
-	razporedu. Kot je bilo pričakovati, smo morali že naslednji dan
-	torek, odpeljati in izprazniti skoraj vse nameščene kontejnerje.
PONOVNO OBVEŠČAMO VSE OBČANE-KE, DA BO AKCIJA ZARADI OMEJENIH FINANČNIH SREDSTEV IZVEDENA V NEKOLIKO ZMANJŠANEM OBSEGU (akcija bo potekala samo tri tedne).
ZATO POZIVAMO VSE, DA POZORNO SPREMLJAJO VSA OBVESTILA, KI JIH POSREDUJEMO V MEDIJIH - glasilo »MANDRAČ« in RADIO »MORJE« ter RADIO »CAPRIS« ter izkoristijo priložnost za oddajo kosovnih odpadkov in odpadnih kovinskih predmetov v najbližje nameščene kontejnerje.
P O Z O R - OB UPOŠTEVANJU NAVODIL IN PRAVILNEM ODLAGANJU ODPADNIH PREDMETOV V PRIPADAJOČE KONTEJNERJE PO OZNAKAH KOSOVNI ODPADKI, ŽELEZO, PAPIR LAHKO TUDI VI PRIPOMORETE K ZMANJŠANJU STROŠKOV AKCIJE KAR SE VAM BO LAHKO KASNEJE OBRESTOVALO Z OBSEŽNEJŠO IZVEDBO AKCIJE.
PRIČAKUJEMO VAŠO OSVEŠČENOST IN AKTIVNO SODELOVANJE,
Vse dodatne informacije vedno dobite na telefonski številki 67-370 -JAVNE SLUŽBE, gospod Purkart in gospa Bauer
Javno podjetje KOMUNALA Izola
RENfiTO CHICCO V KOPRU
V okviru glasbenih večerov v Carpaccio pubu bo v petek, 10. oktobra ob 21.00 nastopil RENATO CHICCO.JAZZ QUARTET (Slovenija, Italija). Koncert bo snemal RA Koper, zato bo začetek ob predvideni uri. Vstopnina znaša: 1.000 sit
Zasedba: Renato Chicco, klavir (Slovenija), Piero Odorici, tenor/alt saksofon (Italija), Stefano Senni, kontrabas (Italija), Max Chiarella, bobni (Italija) Renato Chicco je vrhunski jazz piartist svetovnega slovesa. Igral je takorekoč na vseh svetovnih jazz festivalih: Montreux, Umbria, Nord Sea, Pariz, Montreal, po vsej ZDA, na Japonskem idr. Srečevali smo ga lahko v različnih zasedbah: Lionel Hampton Orchestra, Jon Henhrick,som, Gary Burton, Wynon Marsalis, Benny Golson, Freddie Hubbard, Woody Shaw, Reggie Workman idr. Do nedavnega je živel in ustvarjal v New Yorku, zdaj pa se je vrnil v domačo Izolo. Trenutno dela v Veroni, kjer na glasbeni akademiji poučuje jazz.
Ob vrnitvi v Slovenijo je izdal CD "Lipa zelenela je", na kateri skupaj z Žigom Golobom in Dragom Gajičem preigrava razne ljudske napeve v jazz izvedbi. Poleg tega je redni gost skupine New Strings, ki jo vodi Vlado Batista.
Te dni se dogaja zdaj le tretji festival kulturnih skupin ljudi z različnimi oblikami in vrstami invalidnosti, festival "malo drugačnih ", z željo po ustvajanju in druženju z drugimi ustvarjalci, ki se postopoma uveljavlja v slovenskem prostoru in tudi preko naših meja.
Letos sodeluje na njem tudi osem skupin iz tujine, skupno pa bo sodelovalo 39 skupin ali 400 udeležencev. Medtem, ko se je lani glavnina dogajanja odvijala v Izoli, je letošnji festival potekal predvsem v Kopru. V tednu dni se je in se še bo zvrstilo veliko število kulturnih dogodkov-od slikarske kolonije, literarnega večera, glasbenih nastopov,dneva plesa ter veliko lutkovnih in gledaliških predstav, do okrogle mize o Umetnostni terapiji in pogovorov s strokovnjaki o posameznih zvrsteh umetnosti.
festival
Festival
kultum
6.-12.10.1997 invan
Glrdjlisce Kopo
umih skupin lidov
KS I.STARO MESTO-jedr
OD 6.10-12.10. 1997
n
KS II. IZOLA MESTO
OD 13.10-19.10. 1997
KS III. LIVADE
KS IV. JAGODJE
KOSOVNI ODPADKI
1 KAJUHOVA - pri IzUvki
KOSOVNI ODPADKI
1.	VELKI TRG - pri Ribiču
6.10.	-9.10
MANZIOLIJEV TRG
10.10.	- 12.10.
2.	GREGORČIČEVA- KAŽEPOTNA
6.10 .- 12.10
3.	TRG PADLIH
6.10.	-9.10
OB PEČINI-DOM UPOKOJENCEV 10.10- 12.10
4.	KRISTANOV TRG
6.10.	-9,10
S. MAŠERE - S V. PETRA
10.10.	- 12.10
5.	SONČNO NABR.-pri Občini
6 10. -9.10
SONČNO NABR. - OB STOLPU
10.10. - 12.10.
ŽELEZO
1.	MANZIOLIJEV TRG
2.	TRG PADLIH
PAPIR
1.	VELKI TRG - pri Ribiču
2.	DREVORED I.MAJA - pri KINU
3.	PARKIRIŠČE pri Stadionu 4 PARKIRIŠČE za Pošto
PAPIR - za ločeno
zbiranje odpadnega papirja so postavljeni STALNI posebni kontejnerčki (OKROGLI), na omenjenih lokacijah.
KOSOVNI ODPADKI
1.	PREKOMORSKIH BRIG. - SGTŠ 6.10. - 12.10.
2.	KRAŠKA-igrišče
6.10.	-9.10.
ŽUPANČIČEVA Ul.
10.10.	- 12.10.
3.	OKTOBRSKA-KOSOVA križišče
6.10.	-9.10.
OKTOBRSKE REV-pri Kulturnem domu
10.10.	- 12.10.
4.	OKTOBRSKE REV.-PRI TRAFU
6.10.	-9.10.
0KT0B. REV-priključek iz DANTEJEVE
10.10.	- 12.10.
5.	DANTEJEVA-odcep za MARINO
6.10.	-9.10.
SIMONČEK- parkirišče
10.10.	- 12.10.
ŽELEZO
3.	KRAŠKA -IGRIŠČE
4.	OKTOBRSKE REV. -KOSOVA
PAPIR
5.	KRAŠKA - otroško Igrišče
6.	OKTOBRSKE REV. • pred vrtcem
7.	OKTOBRSKE REV.-Trato postaja
13.10.	- 16.10.
KAJUHOVA - odcep levo nad semaioriz. križiščem
17.10.	- 19.10.
2.	IX.KORPUSA - spodaj
13.10.	- 16.10.
IX.KORPUSA - pri Marketu
17.10.	- 19.10.
3.	VELUŠČKOVA - pri Trgovini
13.10.	- 16.10.
VELUŠČKOVA - PARTIZANSKA
17.10.	- 19.10.
4.	A.VALENČIČA- Parkirišče
13.10.	- 19.10.
5.	E.DRIOLIA - Parkirišče I.del
13.10.	- 16.10
E.DRIOLIA - Parkirišče Il.del
17.10.	- 19.10.
ŽELEZO
1.	PARTIZANSKA - VELUŠČKOVA
13.10.	-16.10.
A VALENČIČA -Parkirišče
17.10.	- 19.10.
2.	E.DRIOLIA - Parkirišče
13.10.	-16.10.
KAJUHOVA - ob IzUvki
17.10.	- 19.10.
PAPIR
8.	A VALENČIČA -parkirišče
9.	B.MAGAJNE - pri kontejnerju
10.	E.DRIOLIA - parkirišče
11.	KAJUHOVA- prt izlivki
12.	OF - pri Vrtcu
13 VELUŠČKOVA-PARTIZANSKA stičišče ulic 14. OŠ LIVADE
KOSOVNI ODPADKI
1.	C v JAGODJE-S.ALLENDEJA
13.10.	- 16.10.
NA TERASAH
17.10.	- 19.10.
2.	STRMA POT - POD VINOGRADI
13.10.	- 16.10.
PROLETERSKIH BRIG. - igrišče
17.10.	- 19.10.
3.	C.v JAGODJE- HUDOURNIŠKA
13.10.	- 16,10.
VRTNA ul.
17.10.	- 19.10.
4.	MLADINSKA - začetek
13.10.	- 16.10.
ILIRSKA - SENČNA
17.10.	- 19.10.
5.	OLJČNA - NA GRIČU
13.10.	- 16.10.
OB PROGI - začetek
17.10.	- 19.10.
ŽELEZO
3.	PROLETERSKIH BRIG - igrišče
13.10.	- 16.10.
STRMA POT - POD VINOGRADI
17.10.	- 19.10.
4.	OB PROGI - začetek
13.10.	- 16.10.
MLADINSKA - začetek
17.10.	- 19.10.
PAPIR
15. ILIRSKA ul. - prt igrišču 16 STRMA POT-POD VINOGRADI -križišč©
17.	PROLETERSKIHBRIGAD-prl igrišču
18.	SAL.ALLENDEJA - C. V JAGODJE 19 križišče JAGODJE-TRAFIKA
NADJA
OD 20.10.-26.10.1997
KOSOVNI ODPADKI
1.	ŠARED 20.10. - 26.10.
2.	MALIJA 20.10. - 26.10.
3.	KORTE - zadružni dom 20.10. - 23.10.
KORTE - pod vasjo 24.10 - 26.10.
4.	BAREDI 20.10. - 26.10.
5.	NOŽED
20.10.	- 23.10.
CETORE
24.10.	- 26.10
6.	MEDOŠI
20.10.	-23.10.
KOŠTRLAG
24.10.	-26.10.
7.	RONKE - pri koritu
20.10.	- 23.10.
POLJE - pri podvozu za MEHANO
24.10.	- 26.10.
ŽELEZO
OD 20.10. - 26.10.1997
1.	MALUA - avtob postaja
2.	KORTE - Zadr. dom
3.	ŠARED - nad gostilno Benčič
4.	BAREDI
PAPIR
21 KORTE pri Z.D.
22.	MALIJA pri avtob.postajl
23.	ŠARED - gostišče LINA
Bastone senza carota?
La proposta di programma culturale e la proposta di piano finanziario per ie s pes e funzionaii e materiali deli a Comunita autogestita c osti e ra deiia nazionaiita itaiiana per ii 1998, sono stati i due punti principaii aiidrdine dei giorno dei Consig/io riunitosi ia scorsa settimana. Per ii primo punto sono stati preventivah compiessivamente 9.250.000 Taiieri, suddivisi in attivita Ubrana, attivita editoriaie (tra cui ia ristampa deiia storia di /so/a dei Morteani), contatti con ia Nazione madre. Ouasi 16 miiioni e mezzo, invece, Timporto richiesto per i mezzi funzionaii e materiali, in buona parte, tuttavia, per entrambi i capitoii di spesa, va sottoiineato ii fatto che comprendono tutte queiie iniziative gia previste per i’anno in corso e che non sono State reaiizzate, visto che ii biiancio di previsione per ii 1997 non e stato ancora approvato dai Pariamento.
Tuttavia, e stato sottoiineato nei corso dei dibattito, ia Comunita autogestita costiera deiia nostra nazionaiita, nei preparare ii piano di previsione per Tanno prossimo ha voiuto tener conto sia deiTindice di aumento che era stato assicurato per quest’anno, sia di queiio che sarebbe iogico e necessario fosse Tindice di aumento previsto per ii 98. Attrimenti, dopo un'annata di vacche magre, come e stata non so/o queiia attuaie, ma anche queiie precedenti, si rischia veramente di non essere piu neti e condizioni di un quaisiasi recupero quaiitativo o quantitativo.
Pur coscienti deiia difficoita che comporta ii dover pianificare un'attivita senza a ver ancora presente come si conciudera Tesercizio deiTanno in corso, ii Consigiio costiero ha sostenuto ia necessita di incontrare quanto prima i responsabi/i dei singo/i dicasteri, dai quaii dipende ii finanziamento delte attivita, per cercar di stabiiire in tempo regoie e metodi di compor-tamento. Per non ritrovarsi, come quest'anno, neti a difficiie situazione di dover continuare per tutto Tanno a ridurre ie iniziative previste per mancanza di mezzi. E per non trovarsi aiia fine deiTanno con un programma ridotto a/Tosso, senza possibi/ita di nuove iniziative e di possibi/i svi/uppi. Oppure, come e stato detto, se ii governo ha deciso nei confronti deiia comunita nazionaie, di usare ii sistema deiia carota e dei bastone, e se finora ha voiuto usare so/tanto ii bastone, forse e Tuitimo momento per tirar fuori anche ia carota.
S. S.
Consultazione sulVinsegnamento deiia lingua d’ambiente nelle scuole dei territori nazionalmente misti:
Siamo al doppio binario?
Certamente molto interessante la consultazione organizzata qualche giorno fa a Capodistria per discutere ii quadro orario delle scuole elementari italiane del capodistriano per quanto concerne Tinsegnamento deiia lingua d’ambiente.
Organizzata dall’Istituto per deiia lingua d’ambiente - ma con ragioni culturali e sociologiche, PEducazione e dal Ministero per tutto 1’insieme deiia sua struttura ma anche pratiche di ambientazione 1’istruzione, presenti tutti i educativa, puo offrire a questo e di possibilita di immettersi responsabili delle istituzioni concetto basilare di una societa domani sul mercato del lavoro. E scolastiche del territorio ed esperti multietnica e multiculturale. sosteniamo la necessita di dare delle varie commissioni Eppure, a dibattito concluso, fatti aH’insegnamento deiia lingua repubblicane e non, il tema di i conti e incaricato nuovamente d’ambiente tutte le cure possibili fondo era sostanzialmente gli esperti a tener conto dei affinche non venga, come spesso aritmetico: come rispettare gli suggerimenti scaturiti, non possiamo succede, relegata per qualita e orari imposti per legge per non non sottrarci alla convinzione che quantita al rango di lingua penalizzare ulteriormente gli alunni anche in questo caso, nei caso straniera. Ma siamo altrettanto e, contemporaneamente, come cioe delFapplicazione degli stessi convinti che questo principio sia garantire la realizzazione di criteri di una legge sullo stesso Ugualmente valido per entrambe quell’altra clausola di legge, secondo territorio, il cui compito e je componenti linguistiche del la quale tra le materie essenzialmente quello di formare nostro territorio e, soprattutto, d’insegnamento obbligatorie per dei cittadini abilitati al mondo del doVrebbe essere garantito per nei territori lavoro e abilitati alla convivenza, tuPo jj sistema scolastico locale. sia stata fornita una base di
,	„ Laddove cio non si potra verificare,
partenza sostanzialmente fasulla. certamente la formazione dello
le scuole situate nazionalmente misti deve avere adeguata collocazione anche la lingua delFambiente sociale. Cioe Ed abbia rappresentato, in pratica, študente”"ogei e ' deT^ cittadino lo sloveno per le scuole italiane Tintroduzione di un doppio sistema. domani comportera notevoli lacune e litahano per le scuole slovene. Per cm nei territori nazionalmente e scompens[. Se . come ž stato Certo, come hanno tenuto a misti, le scuole deiia comunita da pia pFarti rilevat0. la convivenza sottohneare i vari responsabili, si nazionaie itahana viaggeranno su . f Hrrh^a HpI trrHtnrin p
e trattato di un lavoro portato un binario diverso, se non parallelo,	,	, V
.	, ..	v c ,	„	, .. ’	. j.,..	’ non un lusso come qualcuno ha
avanti con il bilancino, per tar da quello adottato e stabilito per • • . , „ .	..g ,	. .
tornare i conti, che sarebbero le scuole del popolo di maggioranza. lnizla m a suggen o (ma poi si
quelli delPinsieme delle ore Quasi a voler significare che la e. c°rretto)’ allora perche non
settimanali possibili e permesse. convivenza e certamente necessaria P131)1 icare uguai osi i ques a
E, a parte, qualche ustita forse un ed auspicabile, ma le spese per la ncchezza per tutti? Altnmenti,
po’ stonata dalPuna e dalPaltra sua realizzazione devono essere ma non Prer>detemi senamente,
parte, bisogna ammettere che il maggiormente sostenute da chi Pua*cuno potra pensare che le
dibattito si e quasi sempre questa esigenza la mantenuto ad un livello di grande giormente. apertura, di disponibilita, di tolleranza, di propositivita.
Sottolineando in particolare i
sente mag-
scuole deiia nostra comunita, semplicemente perche hanno molte Noi siamo certamente favorevoli P'a ore lingua d ambiente di
convinti assertori deiia necessita ^^nte ne abbiano le altre scuole,
si trovano in una situazione privilegiata. E, credetemi, non e
di conoscere quanto meglio, se valori deiia conoscenza reciproca, non alla perfezione, la lingua, la deiia convivenza, delPaiuto che la cultura e la storia di chi vive un accusa che ci meritiamo. scuola - non solo con Finsegnamento assieme a noi. Non soltanto per
Silvano Sau
Restauro del Palazzo Manzioli:
“Fusse che fusse !a volta bona...”
La scorsa settimana si e tenuta a Isola la prima riunione del Comitato di coordinamento dei lavori di restauro del Palazzo Manzioli come dal Protocollo tra il Governo deiia Repubblica di Slovenia e il Governo deiia Repubblica itaiiana sulla collaborazione nei portare a termine detta iniziativa che attende il decollo sin dalPanno 1988.
// Comitato, copresieduto dai sottosegretario di stato ai Ministero degli affari esteri Tanja Orei-Sturm per ia parte siovena e dai funzionario dei Ministero degli esteri Raffaella Pavani per ia parte itaiiana, avra ii compito di approvare ii programma dei lavori ne/ie varie fasi degli stessi, di verificare Tadempimento degli impegni finanziari assunti daiie due parti e di redigere ii piano finanziario annuaie dei progetto iso/ano. Ai termine deiTincontro, durato due giorni, ie copresiden-
tesse dei Comitato ita/o-s/oveno hanno espresso un sentito ottimismo, ossia che si tratta di un'iniziativa che va avviata senza uiteriori perplessita.
Ora tutto dipendera daiia parte siovena coinvoita neiia realizzazione dei progetto “Palazzo Manzioli" se riuscira entro ii mese corrente a risoivere aicuni problemi /ogistici volti a consentire Taccesso aiTedificio da restaurare ai tecnici dei Dipartimento di Architettura e Ana/isi deiia Citta Mediterranea de/TUniversita degli
Studi di Reggio Caiabria, Dipartimento ai quaie, in base ai Protocollo tra i governi di Slovenia e itatia, e stata affidata da parte itaiiana, ia progettazione, Torganizzazione e ia gestione dei restauro dei Palazzo Manzioli. Se i termini non venissero rispettati, con tutta probabiiita ia parte itaiiana rin vi e ra di un aitro anno ia decorrenza dei suoi impegni a riguardo dei progetto in capitoio. E che Dio ce ia mandi buona!
Gianfranco Siijan
N on c’e piu reli g ion e
Nemmeno il compleanno del sindaco, signora Breda Pečan, e riuscito a portare un po’ di sereno tra i consiglieri del nostro comune. L’ultima riunione del Consiglio comunale, infatti, si e tenuta il giorno del compleanno del sindaco ed era una giornata di sole. Uordine del giorno della seduta era stranamente corto rispetto all’usuale. Bene, anche questa volta il tutto e finito a carte quarantotto. C’e stata una sequela d’interruzioni volute dai vari gruppi consiliari, a nostro avviso piu per ripicca che per necessita di armonizzazione detle decisioni. Visto che tutto cio si ripete da troppo tempo a questa parte, siamo venuti alla conclusione che il Consiglio del Comune di Isola opera in stile gotico, stile in cui il vuoto prevale sul pieno.
Gianfranco Siljan
Cooperativa scolastica al raduno Nazionale di giovani produttori
Venerdi, 3 ottobre alcuni alunni della settima c/asse, accompagnati dalla mentore della cooperativa scolastica Barbara De/ise, dal tecnico della stampa E/vino Chicco e dalla Preside Amina Dudine, hanno partecipato al Primo incontro dei centri educativi pilota neI campo delle attivita di interesse produttive tenutosi ad Artiče presso Brežice.
E molto importante il fatto che una scuola di lingua italiana si sia inclusa, tramite la sua cooperativa scolastica, nelfOrganizzazione delle cooperative scolastiche della Slovenia e sia diventata cooperativa pilota nel settore della piccola stampa. In quest’anno scolastico, inoltre, e stata scelta per fare da tramite nella collaborazione tra le cooperative della Slovenia e quelle del Friuli Venezia Giulia.
Airincontro hanno partecipato otto centri dell’intera area nazionale che si occupano di svariate attivita di interesse: la frutticoltura, la viticoltura, 1’orticoltura e la coltivazione di erbe medicinah, la lavorazione di merletti, la produzione legata al campo delle arti figurative, e l’essiccazione della frutta e, nel nostro caso, la piccola stampa._______________________________
Ciascuno dei partecipanti aveva a disposizione un proprio stand espositivo. Dopo i discorsi di apertura ufficiali ciascuno ha presentato brevemente la propria attivita. Interessanti e produttivi sono stati gli scambi di esperienze tra i mentori dei centri e sono nate anche nuove amicizie tra i ragazzi. Si puo tranquillamente affermare che lo stand presentato dalla Scuola elementare Dante Alighieri, che ha esposto i prodotti di un’attivita pluriennale nel campo della pubblicazione e della stampa di materiale vario, ha destato notevole interesse e curiositatra gli intervenuti. La giornata si e conclusa con la visita al frutteto della scuola elementare di Artiče e ad un impianto agricolo della zona.
Barbara Delise
Torneo di briscola e tressette:
Senza gloria, ma con loče
Senza gloria, ma con lode la partecipazione della Comunita italiana di Isola al “Torneo dell’amicizia” organizzato ad Abbazia dalla locale Comunita degli italiani. Ricorderemo che detto torneo, che si tiene sotto l’egida deli Unione italiana e della Universita popolare di Trieste, ha raggiunto quest’anno la ventesima edizione. A tutte le edizioni gli isolani erano presenti, ottenendo pure dei successi, qualche volta nella briscola e qualche altra volta nel tressette. Mai pero hanno vinto la coppa transitoria. Quest’anno la coppia Egidio Novel-Danilo Božic nella briscola e stata eliminata gia al primo turno, mentre la coppia Dario Babič-Aldo Pulin ha giocato la finale per il terzo pošto nel tressette. L’hanno persa e cosi si sono dovuti accontentare della “medaglia di legno”.
Pero, tutto sommato, questa del ventennale e stata una bella edizione che ha avuto come luogo deputato la splendida cornice del grand Hotel Belvedere della “Perla del Ouarnero”. Ne hanno prešo parte diciassette comunita degli italiani.
Plauso agli organizzatori per la buona riuscita delFincontro delFamicizia che, come sottolineato dal presidente della comunita abbaziana, rappresenta un motivo d’orgoglio e per gli organizzatori e per i partecipanti, una prova di vitalita a livello regionale, ieri, sul piano di due realta statali, slovena e croata, oggi.
Questi i risultati. Briscola: prima Rovigno con la coppia Alvaro Macchi-Giordano Benussi, 2a Visinada, 3a Verteneglio. Tressette: la Buie (Sergio Matassi-Mario Zlatic) 2a Visignano, 3a Abbazia.
Gianfranco Siljan
Spicchi di diateMo
Anguria: dal bizantino angourion, derivante da angos: vašo. In greco antico significava cetriolo.
Apalto: appalto, spaccio, rivendita di generi di privativa: Va in apalto a cior el sal e i fulminanti, (ogi anche per tabacchino)
Ario/ o Arivol: toponimo nei pressi di Corte d’Isola, anche Riolo (Aričlo), cima di 259 m, non lontano da Monte Castelliere.
E 1’isolano, nostro connazionale, Sandro Valenti il campione della Slovenia 1997 di pešca con canna dalla barca. Alla due giorni di gare, svoltasi nel golfo di Isola, hanno partecipato una trentina di pešca sportivi di 8 club della Slovenia. Il campionato, giunto alla settima edizione, č stato magistralmente organizzato dal Club "Menola” di Isola.
Pieno successo deI “X Incontro Internazionale di Cori” di sabato 4 ottobre scorso.
D’altronde, non potevano esserci dubbi: i gruppi corali previsti erano piu che una garanzia. La variegata scelta di autori dei brani presen ta ti ha fatto si che il programma della serata accon-tentasse tutti i gusti: si e spaziati infatti dalla polifonia sacra classica a quelia contemporanea, dai negro-spirituals ai canti profani, il tutto con forme a! meraviglioso ambiente della Chiesa di San Mauro.
La notevole affluenza di pubblico, presenti anche ii Sindaci di Staranzano e Isola nonche il parroco don Sedej, ha dimostrato che gli isolani non sono poi tanto assenti alle manifestazioni culturali, specialmente se quest’ultime hanno un certo peso qualitativo. Un elogio per 1’ottima performance a tutti i gruppi: il Coro “Haliaetum” della Comunita degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola diretto dal maestrc^ Claudio Strudthoff, il Komorni moški zbor Izola diretto dal maestro Oskar Trebeč H Coro “Audite Nova” di Staranzano (Italia) diretto dalla ma estra Gianna Višin tin, con alle tastiere Francesco Biasol, e il Coro “Hrast” di Doberdo del Lago (Italia) diretto dal maestro Ilario Lavrenčič. Ha condotto la serata Lorena Jakopič. Speriamo non si avverino le parole conclušive di Gianfranco Siljan, presidente della Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola, organizzatrice del concerto, riguardanti la difficolta a mantenere anche in futuro Tal to livello qualitativo della manifestazione. Auspichiamo, anzi, un’ulteriore crescita di qualita, non solo del concerto di sabato sera, ma di tutte le altre manifestazioni culturali che si svolgono a Isola.
Claudio Chicco
Attivita comunitaria
BIBUOTECA '
La biblioteca della comunita italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) e aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19.
SALA DI LETTIJRA E BAR SOCIALE
Aperti da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra).
MANIFESTAZIONI CULTURALI
Martedi 14 ottobre. alle ore 18.00, nella sala grande della Comunita, conferenza del professor Ruggero Calligaris, geologo triestino, sul tema “Calcare, calcite, arenaria”. La conferenza šara corredata da diapositive. L’incontro rientra nella collaborazione con 1’Unione Italiana e 1’Universita Popolare di Trieste. Ingresso libero.
TO UR NE E O El GRUPPI D E L L ’ A S S O CIA ZIONE
“PASOl/AI E BESENGHI DEGLI
Sabato 11 ottobre. alle ore 20.30, presso la Chiesa Ognissanti di Bagnarola (Pn), partecipazione del nostro Coro “Haliaetum” diretto da Claudio Strudthoff alla Rassegna di canto corale organizzata dalFUnione delle Societa Corali Italiane di Pordenone e dal locale Coro Lorcnzo Perosi.
Da martedi 21 a lunedi 27 ottobre. il gruppo di autori e minicantanti della Comunita degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola šara ospitc delfAssociazione “Avvenire”
di Battipaglia organizzatrice del Festival di Canzoni per Bambini e Ragazzi “Verdinote 97”. Alla manifestazione di quest’anno, che si svolge in ben tre serate, sono State ammesse le canzoni “Che cos’e” di Lucia Scher e Amina Dudine e “L’esodo” di Gianfranco Siljan e Claudio Chicco. Ammessa pure la minicantante Lara Zottich che, sotto la guida delfinsegnante Amina Dudine, interpretera la canzone “Vola, vola” di F. Scipione.
Sabato 18 ottobre. alle ore 10.00, presso il Palazzetto dello šport di Isola, avra luogo il “V Torneo di calcetto” organizzato dalla nostra Comunita. Partecipano alla manifestazione le squadre della Comunita degli Italiani di Buie, della Comunita degli Italiani di Castelvenere, della Guardia di Finanza di Trieste e della Comunita degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola.
Giovedi 30 ottobre, alle ore 16.30, nei locali della Comunita, si terra 1”’VIII torneo di briscola” organizzato dalla Comunita italiana di Isola. Sono in palio ricchi premi. Iscrizioni da lunedi 27 a giovedi 30 ottobre presso il bar sociale di Palazzo Besenghi.________
// Mandracchio, foglio della Comunita italiana dl Isola Redattore responsabilc:
Andrea gumenjak
Rcdazionc: C. Chicco, M. Maurel,
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan,
A. Šumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tel.,fax: (+386 66) 65031, 65853
GOBARSKI PUNKTI
GOBE PA (ŠE NE) RASTEJO
Gobarji postajamo počasi že malo panični, ker nikakor noče padati dež, ki bi iz zemlje "izstisnil" gobe. Tako izgleda, da se je glavna gobarska sezona že zaključila. To sušno obdobje že vpliva na tradicionalni termin Gobarskega društva slovenske Istre za razstavo gob v Kopru. Že objavljeni datum razstave ' ’ prestavljamo iz 13. in 14.	/
oktobra na 27. in 28. V f oktober. Razstava, ki je bila \u C-4.in 5.oktobra v Šmarjah, je z	.
veliko prizadevnostjo gobarjev kljub temu uspela, saf je'bilo razstavljenih preko 100 vrst gob. Dobra novica pa je, da smo končno dobili prostore, kjer se bomo lahko sestajali in kjer bomo imeli tudi determinacijo gob. Pod svojo streho nas je namreč sprejel AMKIub Koper, Prešernov trg 4 (Na Mudi), 1 .nadstropje. Prostor moramo še opremiti, nakar bomo objavili tudi "uradne" ure. Danes se bomo delno seznanili tudi z gobarsko literaturo. Hotel sem predstaviti nekaj najnovejših izdaj tovrstne literature, ki je na tržišču. V izolskih knjigarnah nimajo nič. V Kopru pa sem dobil tri različne, tudi po cenovni in kvalitetni plati. V kolikor se odločite za nakup tovrstne literature, si vzemite čas in priročnik dobro prelistajte še pred nakupom. Predvsem je bistveno, da je zajeto naše rastišče, da je strokovno na visoki ravni in da so barvne produkcije kvalitetne. Mojemu okusu in mojim potrebam zaenkrat najbolj zadoščata ŽEPNI GOBARSKI VODNIK GOBE Edmunda Gervveiderja, ker je strokovno dober, žepne velikosti in je priročen vsestransko. Druga knjiga pa je GLIVE OD TRIGLAVA DO JADRANA avtorja Dušana Vrščaja. Knjiga je na zelo visoki ravni, tako strokovno, slikovno in skicovno. V njej se najde praktično vse o gobah. Novejša izdaja na tržišču pa je knjiga Janeza Kramarja O GOBAH IN GOBARJIH, ki je poleg strokovnega dela opremljena tudi z navodili za predelavo, shranjevanje in kuharskimi recepti. Objavlja tudi uredbo o nabiranju gob.	za GSDI Vinko Frantar
23.	hrastova zraščenka
24.	ščitasta medaljonka
25.	jetrasta cevača
26.	rumeneča venčnica
27.	pogoriščni letvičar
28.	rožnati slinar
29.	navadni jelšar
30.	pomladanski hrček
31.	orjaški hrček
32.	rjavi bledotrosnik
33.	modreči bledotrosnik
34.	vse vrste bradovcev
35.	dišeči lisičkovec
36.	švedska polževka
37.	vinska polževka
38.	lepa polževka
39.	Hlasta mlečnica
40.	orjaški plešivec
41.	lekarniška macesnovka
42.	žlahtni ded
43.	beli ded
44.	zelenomodri ded
45.	glavata velepodvihavka
46.	tribarvna velepovihavka
47.	pokapana spolzenka
48.	zastrta prašnica
49.	pasji klinček
50.	čokata žilolistka
51.	bleščava luskarica
52.	rdeči prekatnik
53.	navadni porfimik
54.	smrekov porfimik
55.	vse vrste privihancev
56.	brazdasti klobučar
57.	tdečebetna golobica
58.	istrska golobica
59.	nenavadni ježevec
60.	hrastov glivec
61.	nemecevglivec
62.	čmi kuštravec
63.	rumena lupljivka
64.	tridentinska lupljivka
65.	križnotrosna kolobamica
66.	začimbena kolobamica
67.	krokodilja kolobamica
68.	orjaška kolobamica
69.	ovratniška kolobamica 70 vse vrste gomoljk
BLIŽA SE OLJKARSKA SEZONA
(DM) Res da ni še prišel Sv. Martin in da smo časovno še v času mošta in vina, pa kljub temu se oljkaiji že pripravljajo na oljkarsko "vendimo". Da so aktivnosti v polnem zamahu smo se prepričali v ponedeljek na razšiijenem sestanku upravnega odbora DOSI. Pa lepo po vrsti:
Poročilo o organizaciji izleta v eno izmed Mek oljkarstva, okolico "lago di Garda" 17. inl8. oktober, nam pove: možnih mest 49 potnikov, plačanih rezervacij 49, na "čakanju 12" oljkaijev.
Razprava je tekla tudi o (ne)zrelosti in s tem času pričetka obiranja oljk. V DOSI bodo v sodelovanju z LABS-om in oljkaiji na lokacijah: Beneša, nad Lamo, Nova Vas, Ronk, Korte v tedenskih časovnih zamikih obrali in vzorce oljk analizirali s stopnjo oljevitosti ter tako ugotovili optmalno zrelost plodov. Z rezultati bodo oljkaiji seveda obveščeni sproti v sredstvih javnega obveščanja, odzivniku kmetijske svetovalne službe Koper.
Za dodatno informiranje pa oljkaiji pripravljajo jesensko izdajo OLJKE, ki bo izšla 5. novembra, kot vedno z zanimivimi prispevki in obvestili med katerimi ne bo manjkalo sezonskih, kot so obiranje, oljarne, vlaganje oljk, do strokovnih, oljčna muha, vlaganje oljk in globalnih, vključitev Slovenije v Mednaroni svet za oljkarstvo (COI) in mnenje MKGP k centru za oljkarstvo in pravilniku o kakovosti oljčnega olja.
Ni pa prezgodaj, da že sedaj napovemo tradicionalni pričetek obiranja oljk z "Županove oljke", ki ga bodo opravili župani in županji z gosti 14. novembra. Oljkaiji pravijo, da si cenjeni gostje ne bodo zaslužili "žomade", saj je za to poskrbela decemberska pozeba, kako bo, bomo napisali drugič, ker dogodka ne bomo zamudili, tudi zato ne, ker oljkaiji napovedujejo zelo cenjene goste in obilo dogodkov (podpis pisma o namerah za ustanovbitev centra za oljakrstvo, predstavitev knjige o oljki - delo domačih strokovnjakov in še kaj).__________
ISCEM PRIJATELJA IN NOVI DOM
Če iščete dobrega prijatelja in zvestega psa, potem se odločite in pokličite na telefon, kije objavljen na tej strani. Poleg opisanih, je v zavetišču za zavržene živali še veliko brezdomih psov, za katere Obalno društvo proti mučenju živali išče topel dom in vestne lastnike.
BI M - je pribl, eno leto star samček, mešanček majhne rasti; je prijazen, umirjen in potrpežljiv kuža, ki se dobro razume z ostalimi psi, še posebno rad pa ima manjše samičke...; primeren je za družbo, za v stanovanje ali za hišo z vrtom.
MAŠA - je pribl. 10
mesecev stara samička, simpatična, kratkodlaka mešanka srednje rasti; je zelo prijazna, živahna in ljubeča psička, ki bi bila najbolj primerna za družbo otrokom ah komu, ki je nekoliko osamljen in se rad sprehaja; primerna je tudi za v stanovanje
PIKO - je pribl. 6 mesecev star samec, najbrž mešanec z dolgodlakim istrskim goničem, ki bo večje rasti; je izredno živahen, igriv in energičen pes in je pravzaprav en velik pasji otrok, ki mu igra pomeni vse; primeren je tudi za hišo z vrtom.
BIBA-je pribl. 10
mesecev stara samička, kratkodlaka mešanka z jazbečaijem; je izredno prijazna, mila in nežna psička, ki komaj čaka, dajo kdo vzame v naročje; primerna je za stanovanje, kol pes za družbo.
TRINAJST MLADIČ EV-samčkov in samičk, je
starih pribl, mesec in pol do dva meseca, vsi so kratkodlaki, drobni mešanci, ki bodo zelo majhne rasti; so simpatični, vendar zelo nebogljeni in plašni psički, ki so prezgodaj ostali brez mame, ker sojih brezsrčni "ljudje" zavrgli in bi zato potrebovali čimprej topel dom in nekoga, ki bi zanje skrbel in se jim posvečal; primerni so tudi za v stanovanje!
Na Društvo se lahko obrnete tudi v primeru, da se je vaš pes izgubil, saj obstaja možnost, da se nahaja v azilu. Vse podatke o psih, pogojih za oddajo in možnosti posvojitve steriliziranih samičk, lahko dobite na telefonskih številkah 066/283-832 in 066/281-373, prostovoljne prispevke, za katere se vam že vnaprej zahvaljujemo, pa lahko nakažete na žiro račun ODPMŽ Koper 51400-678-41997.
MODERNO POSLOVANJE
/Tj\\ 066 47 63 33 KiU 066 74 73 11
•..............
[P* ose 74 64 42^
Obala 55 6320 Portorož - - - •
http://www.vir.si
vir@vir.si
•
POKLIČITE
PRIKtOP - E-M/flL- WWW ŠtRANI • INTERNET TRGOVINA
(M)
'BOuriouE ninn
"N
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
Letos je
kostim kralj mode.
^li‘Sn«SeU.
^Bodte drugačni, oblačite se pri MM!^
in oblecite
KRIŽANKA Z IZREKOM
Bolje
Tudi zadnja nogometaška križanka je kot kaže naletela na velik odziv med reševalcu Spet ste nas zasuli z večinoma pravilnimi odgovori Tokrat je pri žrebu imel srečo Treskavica Jure, ki prejme nagrado to je storitve v Šiviljskem servisu Katica v vrednosti 3000 SIT.
V tokratni glasbeno obarvani križanki boste našli zanimivo rešitev, ki jo boste seveda na dopisnici poslal na naš naslov: Tednik Mandrač, Veliki trg 1, Izola. Odgovore pričakujemo najkasneje do torka do 24.00. Nagrada seveda bo - majica Evropskega prvenstva v jadranju, ki jo prispeva Milan Morgan iz Pirana. Obilo zabave !
VODORAVNO
1. GESLO
17.	stara popevka - ime
18.	čl. z velikimi očmi
19.	strokovnjak za vina
20.	ugoden položaj telesa v jogi
21.	vzhod, mednarodno
22.	tovarna zaves
23.	bat, tolkač
24.	am. igralka Patricia
27. otok, domovina kirke, tudi Aja
29.	kratica za eventuelno
30.	znak za natrij
32.	oznaka Novega sada
33.	junaška pesnitev
35.	znak za argon
36.	slov. tisk. agencija
37.	zaobljuba pred poroko
39.	skupina osebkov nastalih iz matičnega osebka, med seboj povezani 41. am. obvešč. služba
43.	kratica za imenovalnik
44.	GESLO
49. lovec na rake
51.	začetek abecede
52.	druga plast terciara
53.	znak za americij
54.	naša strupena kača
55.	strup
57.	puščava na sev. Čila
59.	štrleči del obraza
60.	oznaka iridija
61.	slov. pisatelj in prevajalec Andrej
63.	začetek ust
64.	kratica kraj na jugu
65.	medmet bolečine
66.	GESLO
70. kvadrat, četverokotnik
72.	veliko sito
73.	Špan. spolnik
74.	ime amer. igralke Gardner
1	2	3	4	5	6		7	8	9	10		11
17						■	18				■	19
20					■	■	21				■	22
23			■	24	25	26		■	H	27	28	
	■	30	31	m	32			33	34	■	35	
■	37			38				39		40		■
43		■	44				45					46
49		50			■	51	■		52			
■	54			■	55			56		■	57	
59			■	60		m	61			62	■	63
65		■	66			67					68	
70		71		■	72				m	73		■
75				■	76		iia		77			78
82			83		■	84		85				
87								88				
75.	stil
76.	oranje
77.	obleka plesalcev 79. vzh. az. država 82. izdelovalec kisa
84. hotel, stanovanje z več sobami
86.	s številkami izražena vrednost blaga
87.	kit. pristanišče, Šjamen
88.	ime amer. pisatel. Nin
89.	atom. skupina, ki diši po česnu
NAVPIČNO
1.	vreščeča ptica
2.	središče Moldavije
3.	neobdelan svet
4.	fran. nikalnica
5.	začetnik onanije
6.	egipčanski bog sonca
7.	fr. igralka Magali
8.	pristanišče v Izraelu
9.	moški pevski glas
10.	gr. mesto v Epiru
11.	sl. igralka Ančka
12.	junak Eneide
13.	zvitek papirja
14.	jezik črncev Bantu
15.	skupina devetih pevcev
16.	tropska, Aloi podobna rastlina
25.	sumerski bog modrosti in orakljev (tudi dve negativni oceni)
26.	predstavnik Asamatov 28. majhna jama 31. prvi madžarski knez
33.	prvi del ekrana
34.	skupno ime za vse,
kar posejemo____________
36.	čebelja tvorba v panju
37.	GESLO
38.	brit. politik nobelovec za mir John Boyd
40.	zadnji del imena Žarko
41.	fr. igra s kartami
42.	najpogostejši veznik
43.	iridij
45.	kar je odraslo
46.	človeški zarodek s tujko
47.	reka v Indiji, največji pritok Gangesa (Jamna)
48.	lošč
50. konski tek
55.	mesto v Boliviji
56.	kit ubijalec
58.	slik. tehnika z vodenimi barvami
59.	največji otok Kikladov
60.	italijanski
62.	ponudba, zlasti poslovno
66.	vrsta ptice
67.	cmera
68.	tropska otrdela smola
69.	ime pevke Primorskih fantov 71. naj višje papeško sodišče
77.	ruša
78.	star German
80.	juž.amer. kukavica
81.	kraljevič iz ind. epa Mahabharata 85. enaka vokala
JADRA V STRANKARSKEM VETRU
V soboto so se v jadranju pomerili predstavniki t.i. levih strank obale in celo republike. Prišli so predstavniki LDS - a, Zveze za Primorsko, Združene liste socialnih demokratov. Drugih ni bilo, ker jih verjetno niso povabili. Od republiških mož je bil prisoten LDS-ovski republiški vrh z Gregorjem
Golobičem na čelu, od poslancev je bil prisoten Aurelio Jurij. Lokalci so bili seveda polnozasedeni, med njimi pa je bilo kar nekaj preverjenih jadralnih mojstrov med katerimi je večina stavila na Viljema Orla (Galeb Izola), ki je hkrati član Strokovnega sveta Jadralne zveze Slovenije..
Toda, teorija je eno, praksa pa drugo in končno so bonaco najbolje izkoristili nekdaj mladi LDS - ovci na čelu z Evgenijem Komljancem, nekdanjim državnim reprezentantom v optimistu in s posadko: Sinožič, Franca, Gorjup in Male.
Adriatic ®
agent
d.o.o. pooblaščena agencija
•	SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ
•	NUDIMO CELOTEN ZAVAROVALNI SERVIS
•	OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD
•NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE
Adriano ČRNAC
zavarovalni agent za območje Livade
Livade so specifično naselje, ki ga Adriano še posebej dobro pozna. Če želite pravi nasvet ga pokličite.
ZAVAROVANJE Z NAGRADO
Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad.
1.	nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje
2.	nagrada: Aparat za gašenje
3.	nagrada: več praktičnih daril
To pa še ni vse!
Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju.
1.	nagrada: 7-dnevnl paket v hotelu Krka v Strunjanu
2.	nagrada Več praktičnih nagrad
Javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača.
Varno )e lahko tudi prijetno.
Izola / Cankarjev drevored 4 ( pri POŠTI) tel.: 066 63-611 /tel.&fax: 066 65-275
PSI BODO TEKMOVALI
Obveščamo vas, da bomo v soboto, 11. oktobra 1997, s pričetkom ob 8. uri, na izolskem poligonu za šolanje psov organizirali prvenstvo šolanih psov primorske regije. To bo četrto in hkrati finalno tekmovanje primorske regije, na njem bomo proglasili najboljše tekmovalce Primorske v letošnjem letu.
Svojo udeležbo so napovedali vodniki s šolanimi psi iz kinoloških društev Ajdovščina, Vrtojba, Tolmin, Postojna in Izola ter tekmovalci iz Italije. Prikazali bodo delo psov pri sledenju in obrambi z napadom ter izpolnjevanje nalog iz programa poslušnosti.
Naše društvo je eno najmlajših na Primorskem in v Sloveniji. Ustanovili smo ga šele leta 1993. Ob ustanovitvi smo si zadali nalogo, da lastnikom psov pomagamo pri vzgoji in šolanju naših štirinožnih prijateljev. Danes je v klubu 71 članic in članov. Regijsko tekmovanje je priložnost za to, da krajanom Izole in drugim prikažemo naše delo, med drugim tudi to, kar je z našim trudom in požrtvovalnostjo nastalo iz divjega odlagališča smeti. Pot do uveljavitve, tako v domačem kot v kinološkem okolju, ni bila lahka. Le malo jih je bilo, ki so nam zaupali že na začetku, ki so verjeli v naše delo. Naši tekmovalci se s tekmovanj vračajo s pokali in drugimi priznanji, kar dokazuje, da je delo društva strokovno in kakovostno. Za nas je to spodbuda, da se lotevamo tudi zahtevnejših nalog.
Seveda brez težav, ne gre, v javnosti še vedno krožijo nekatere neresnice o delu našega društva. Marsikdo je prepričan, da je šolanje psov trpinčenje, ob ogledu tekmovanja pa se bo lahko prepričal o tem, kakšen je odnos med vodnikom in psom. Za doseganje kakovostnih rezultatov je nujno njuno sodelovanje in medsebojno razumevanje.
V zadnjih letih je Izola postala središče kinološkega dogajanja, predvsem zaradi razstav najlepših psov iz vseh koncev Evrope. Regijsko tekmovanje bo te razstave dopolnilo s prikazom drugega dela kinologije, delom šolanih psov. V prihodnjem letu pripravljamo še širši prikaz uporabnosti dela šolanih psov pri odkrivanju mamil in eksplozivnih sredstev ter pri najprivlačnejši disciplini, agilityju
Marko Berginc
Posadka Zveze za Primorsko ni zmagala. To smovedeli takoj, ko smo videli pričujočo fotografijo. Razlog neuspeha je bil v neusklajenosti pri prenašanju gajb s pivo z ene strani barke na drugo. Branko Mahne, direktor Marinvesta, je skušal pomagati tako, daje pivo nekam skril. Kam, se še vedno ne ve.
Če bi bil jaz na Orlovem mestu bi se pogreznil v barko, je dejal Igor Franca Rečeno - storjeno.
Franca (LDS) in Vodišek (SLS) na otvoritvi vodarne v Rižani: "Kaj ni škoda, da bomo spet imeli dovolj vode, da bomo lahko kvarili vino."
Tiskarska napaka ali kakšna nova verska sekta?
KRIMIN ALIJE
Teden, ki ga vdihujemo je posvečen varnosti v cestnem prometu, hkrati pa je to tudi Mednarodni teden otroka. Zato se ne čudite, če bodo dečki poostrili nadzor nad prometom ter jih bo na križiščih in cestah nekoliko več kot ponavadi.
Turista sta ga obvladala
Zlikovec seje v iskanju zanimivega plena spretno a premalo potiiho priplazil v depandanso hotela Simonov zaliv, vendar se ga gosta nista prav nič ustrašila. Obvladala sta ga in skupaj so nato pričakali na prihod dečkov.
Do iztreznitve
Ustavljen je bil voznik osebnega avtomobila, zaradi alkoholiziranosti pa mu je bila tudi prepovedana nadaljna vožnja. Možakar se za zadnje seveda ni zmenil. Ponovno so ga ustavili dečki in ga tokrat pridržali do iztreznitve.
Vlomi
Vlomljeno je bilo v vikend v dolinci pod Kortami Vlomilec je nekaj časa tam jedel, pil, pa najbrž tudi malo dremal, nato pa seje
naveličal in odšel. S seboj je za vsak slučaj odnesel še en prazen lonec, konzerve, vino in karirasto deko.
V	Livadah je bil iz veže stanovanjskega bloka odpeljan bicikel znamke Aurora, v Simonovem zalivu so iz Volksvvagnove Jette ukradli mobitel, še en mobitel pa je izginil iz avtomobila parkiranega pri Košakih.
V	uho ga je
Po koprski ulici seje s kolesom peljal mladoletnik, ko je nekdo ustrelil z zračno puško in zadel fanta naravnost v uho. Za strelca so dečki spisali kazensko ovadbo.
V	sedmih dnevih se je zgodilo pet prometnih nesreč. Večinoma so se končale le z materialno škodo, le voznik kolesa z motorjem je v Kosovelovi podrl pešakinjo, ki se je pri padcu udarila v nogo.


Kar je res, je res kvalitetno in exspres !



Obiščite nas, deležni boste popolne oskrbe vida
fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/61-403, fax: 066/67-044
od 13.945 DEM
AVTO JEREB - Polje 21 (Prodajni center Ruda) Izola Tel.: 066 / 646 - 723 Fax: 066 / 67- 854
ZAiRAZRED
'v	✓
BOLJSAngra sedajT"'-tudi (	3
pri naL
TURISTIČNA AGENCIJA
1*1
Istrska vrata 7, Izola, tel./fax: 066/ 646 553
tZA*1'
MED KONCESIJO in TRADICIJO
Da je z odnosi uporabnikov malega, delovnega pomola pri izolskem mandraču nekaj narobe je bolj ali manj jasno že od začetka letošnjega poletja. Začelo se je takrat, ko je dovoljenje za obratovanje gostinskega lokala na ribiški barki dobil najprej le en prosilec, koncesionar, ki ima pomol v najemu celo leto, pa je moral še dodatno čakati za vso potrebno dokumentacijo. Tako so se zaostrili odnosi med dvema lokaloma, čeprav do resnejših težav ni prišlo. Zato pa se je zapletlo med koncesionarjem in lastnikom ribiške barke, kije privezana oh nnmol Koncesionar, ki redno plačuje najemnino, je baje prepovedal vožnjo s kombijem do ribiške barke, ker je bil pomol pač namenjen gostinski dejavnosti, ribiči pa menda sploh ne plačujejo priveza za barko. Na koncu so pele pesti, potem je bil nekaj časa mir.
Zdaj, ko je sezona mimo in gostinskih lokalov ni več se ponovno zapleta. Ribiči imajo pravico do 80 cm širokega prehoda po pomolu do svoje ladje, s kombijem pa spet ne morejo do nje, ker je delovni pomol pač operativen. Sledijo si obiski k županji, občinska inšpektorica je že skoraj obupala, toda do naslednjega poletja bo nekaj le treba urediti.
TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/64 - 547, 65 - 778 fax: 066/ 65 - 779
AVTODELI
NAJBOLJŠI IN NAJCENEJŠI
AKUMULATOR SAEM 12V45Ah	6.960 SIT
AVTOPLAŠČ SAVA 155R13 - Z MONTAŽO 6.290 SIT ANTIFRIZ GULF /100% konc. / 1L	492 SIT
MOTORNO OLJE RSL/5L	1.950 SIT
TRGOVINA REZERVNIH DELOV ZA RENAULT, OPEL CITROEN, FIAT, ZASTAVA, LADA IN JAPONSKA VOZILA
ODPRTO
VSAK DAN od 9 -13 in od 15 -17 SOBOTA 9 -13
ALI ŠE VEDNO POLNITE REZERVOAR VAŠEGA AVTOMOBILA Z OSVINČENIM BENZINOM? VOZITE RAJE NA NEOSVINČEN BENZIN IN MU DODAJTE NESTRUPEN NADOMESTEK SVINCA
CASTROL TBE 1:100 / 0,5 L	1.325 SIT
Tako smo se navadili slišati kaj dobrega iz zakladnice svetovne glasbe, da enostavno nismo vzdržali do naslednjega poletja.
V soboto 25. okto^ bomo v izolskem gledališču lahko slišali in videli
najžlahtnejšo romsko pevko Balkana zadnjih let.
"Džansever ima nebeški dar" pravijo njeni glasbeni prijatelji in ji zavidajo kariero v zahtevni Turčiji. K nam prihaja po nastopih v K$ in na festivalu Mesta žensk.
Prihaja iz Skopja, z njo pa tudi trebušne plesalke in izvrsten orkester. Pohitite z rezervacijami, dokler jih je sploh še kaj. Tel.: 61 - 513. (ZKO Izola)