Uhaja zvečer vaak prvi in trenji ietrtek meseca. Ako jc ta dan premik, izide dan poprej. Cena mu j« 00 kr. d* lato. laaaratl ae »prejemajo la plafujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvo v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba" Ljubljana, Semeniške ulice 1l j. Narofnina in inserati p«: Upravništvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. i. Št. 14. V Ljubljani, dnč 17. julija 1902. Leto XV. Po deželnem zboru. Liberalci lažejo in protestirajo. Ljudstvo zboruje. Naši poslanci so možje. Po deželi vre. In to jc dobro, zakaj v sodu mora dobro zavreti, da sc pijača izčisti in da da dobro kapljico. Tako jc tudi pri nas v deželi bilo dolgo časa vse motno in in nekako zaspano. Zdaj pa je v zadnjo vas že došel glas, da sc v Ljubljani nekaj giblje in da se tam čuti nekaj korajže ter da sc kliče: Na dan z ljudskimi pravicami! Ljudstvo, ki sc muči in plačuje, naj dobi tudi vpliv do vladanja v deželi po svojih zastopnikih! In vse je veselo tega glasu. Samo oni, ki so doslej kmeta lc drli in zaničevali, ti sc kislo drže in pritožujejo, da so klerikalci postali „surovi" in da nc poznajo več pravih manir, zato, ker liberalni gospodi nc puste šariti z deželnim denarjem, kakor sc ji zljubi. Zadnjič smo vam povedali, kako je prišlo v deželnem zboru do tega, da so katoliško-narodni poslanci udarili po mizah in zaupili, da se od liberalcev in grajščakov nc dajo več pritiskati ob steno. Danes si bomo pa še natančneje ogledali položaj, ki je nastal vsled tega v naši deželi. Vlada v stiski. Deželni zbor je bil torej zaključen, s čimer so pokazali naši poslanci, da so v stanu izpeljati to, s čimer so zagrozili. Zakaj rekli so: Ce sc tako zaničuje ogromna večina našega ljudstva, da se njegovim poslancem niti primerno zastopstvo v odsekih nc da, potem jc jasno, da bodo liberalci delali po načelu: Liberalcem jn grajščakom groš, klerikalcem pa knof! Če je tako, jc pa bolje, da deželnega zbora ni, ker potem vsaj ni mogoče krivice delati. Zdaj so morali pa to tudi izpeljati. In dosegli so svoj namen: ker se niso liberalci dali izpreobrniti k pravičnim mislim, so prisilili, da se je deželni zbor preložil ter da se zopet iznova volijo odseki, ko se v drugič snide. V stiski je seveda zdaj deželna vlada. Saj veste po vsej deželi, kako so sc pri volitvah zadržali uradniki in pisarji. Katoliško narodna stranka bi bila zmagala tudi po več mestih, če ne bi bili uradniki z vsem pritiskom delali na to, da prileze več liberalcev v deželni zbor. No, in sad tega ima zdaj deželna vlada. Deželni predsednik je šel seveda takoj na Dunaj ministrskemu predsedniku poročat, kaj je naredil. Dunajski listi so poročali, da ga je ministrski predsednik poslal nazaj, da naj med strankama posreduje. To je trd oreh, zakaj zdaj mora vlada priti pred naše poslance in jih prijazno vprašati, kaj da hočejo, in jim mora dovoliti, kar zahtevajo, drugače jc prihodnjič ravno tako, kakor je bilo zadnjič. No, zdi se, da pri deželni vladi ta oreh še ogledujejo, vgriznili niso še vanj, ker k naši stranki vlada še ni prišla. Pa bo morala priti. Liberalci pa protestirajo. Ce je bilo kdaj kaj smešnega na svetu, je bilo to, kar so liberalci naredili v nedeljo, dne 6. julija. Prišli so na to neumno misel, da skličejo v Ljubljani vse liberalce skupaj, kar jih jc v deželi. Ti bodo, tako so mislili libcralci. s svojimi glasnimi ustmi zadušili vso obstrukcijo. Kajti liberalni voditelji so še zmerom te misli, daje slovensko ljudstvo še vedno tako zelo strahopetno, da jih desettisoč utihne pred enim strganim dohtarjem. In spravili so se k delu. Po liberalnih advokatskih pisarnah in pri liberalnih agentih so pisali pisma in dali tiskati velike pobarvane papirje, ki so jih nalimali in pribili po vseh oglih v mestih in trgih in tudi po deželi, tam namreč, kjer jc šc kak človek tako prifrknjen, da dela liberalcem žlin-drasto tlako. In šel je glas po kancelijah, krčmah in žganjarijah: Le vkup, le vkup vsi libcralci. protestirat proti obstrukciji! Nekaj sc jih je res privalilo z dežele, pa zlo malo. Liberalci so se bahali, da je bilo mnogo županov z dežele.na shodu. Nato jih je „Slovenec" pozval, naj povedo irnena tistih, pa so kar tiho. Večina je bila ljubljanske pisarije in krokarije, tudi učiteljev. dijakov in uradnikov, ki vinarja deželnih doklad ne plačujejo. Tako se je vsa stvar pripravila, pa se je malo bolj slabo končala. Shod v Katoliškem domu. ljudi mirit, „da ne bo kri tekla'-. Rekel jc, da edino le škof bi mogel zdaj ljudi pomi-riti. Škofa pa ni bilo v Ljubljani, in gospod deželni predsednik je prosil g. generalnega vikarja, naj duhovniki mire ljudstvo, da nc bo šlo nad liberalce. Glejte; čudno je to! Kako so strahovito grdili in zasramovali našega dobrega škofa! Liberalci so smeli lagati in pisati čezenj vse najhujše reči. Hoteli so doseči to, da bi ljudstvo odpadlo od vere in od škofa. Vlada mu je nasprotovala, kjerkoli je mogla. In zdaj, ko je postala stvar resna, ko so dozorele neznosne naše razmere — zdaj je pa priznal sam g. deželni predsednik, ki ima regiment vojakov in armado urad-ništva: Samo škofa bi še ljudje ubogali! No, pa naših ljudi se ni bati. Krščanski ljudje v Ljubljani so po neštevilnih shodih žc poučeni, da sicer pogumno in odločno zahtevajo svoje pravice, žalega pa nikomur nič nc storč. Liberalci in socialni demo-kratje pa itak ne poslušajo ne škofa ne papeža. K deželni vladi je povabil g. deželni predsednik tudi g. Gostinčarja, tajnika krščanskih delavcev. Tam so ga prosili, naj tudi on miri ljudstvo in naj jih preprosi, da puste liberalce pri miru. Tudi značilno. Pred dvema mesecema so ga šc zmerjali pri deželni vladi, da ljudstvo zapeljuje in hujska — zdaj so ga pa prosili, da naj pomaga mir delat! Tako so sc tem gospodom misli izpremenile vsled odločnosti naših poslancev. Bil je torej shod v Katoliškem domu. Tam so sklenili delavci — bilo jih je okoli 700 — da zahtevajo razširjenje volivne pravice. Na ulici. Po shodu so pa šli po mestu pred „Narodni dom", kjer so imeli zborovati ob 10. uri liberalci. Krščanski socialci so zahtevali, da jih puste na shod. Kjer se govori in sklepa o stvareh, ki se tičejo vsega ljudstva, tam naj ima ljudstvo priložnost, da se oglasi, ne samo gosposki polizani škrici. Liberalci so se pa bili v svoji straho-petnosti zavarovali, da bi ljudski glas ne motil njihovega zborovanja. Vse policaje « magistrata so spravili pred „Narodni dom"; da so ga zastražili od vseh strani, poslali so po žandarje in prosili še vojaške po- Ob 9. uri je bil shod v Katoliškem domu, katerega so sklicali delavci, kateri ljudstvu zahtevajo razširjenje volivne pravice. Ta shod je pa spravil liberalce in vlado v velik strah. Zakaj zbali so se, da ljudje s tega shoda ne pridejo v „Narodni dom" in da tam liberalcev ne preglasujejo. Ci. deželni predsednik pride v soboto ves preplašen v škofijo prosit, da naj grč škof moči, da bi bile zavarovane njih dragocene osebe. „Narodni dom", za katerega so po ccli deželi nabirali krajcarje, so pa ti narodnjaki pred narodom zaklenili. Samo socialne demokrate so pustili noter, prvič zato, da je bilo več zborovavcev' drugič pa zato, ker so se socialni demokratje prej že tolikokrat ponižno podvrgli liberalcem, da so jim ti tudi to pot zaupali. Krščanski socialci so torej ostali zunaj. Lahko bi bili odšli v „Narodni dom", a tega niso storili, ampak so zborovali kar na prostem. Pred „Narodnim domom" so v glasnih klicih izrekli svojo zahtevo, potem so šli pred poslopje deželne vlade. Tam so klicali na glas, da naj grč deželni predsednik iz dežele, če nc misli ustreči ljudskim željam in če hoče šc nadalje podpirati liberalizem v naši deželi. Nato so šli pred stanovanje dr. Šusteršičcvo. Tam je g. Go-stinčar govoril in vsi so upili: Živio Šusteršič! da jc grmelo na okrog. Liberalci so nameravali, da po shodu pošljejo svoje pisarje, komije in agente pred SusteršiČevo stanovanje, da bi ti tam upili „Žlindra" in morda tudi okna pobili in hišo umazali, kakor so tudi že včasih pri školiji naredili. Zdaj so sc pa tako prestrašili, da so kar izginili, in ccl dan ni noben liberalcc na cesti glasno žugnil. Liberalni protestni sliod. Liberalci niso mogli niti v Ljubljani prirediti javnega shoda, ampak so morali zborovati zastraženi od policajev pri zaprtih durih. Zdaj, ko so bili sami med seboj na samem, jim jc pa prišla korajža in zabavljali so, kar so mogli, in govorili tako surovo, da je skoro neverjetno. Hribar je rekel, da se na katoliško-narodnih shodih delamo norca iz sv. Duha, da so naši poslanci pričeli obstrukcijo brez povoda, da so podobni Indijancem, da jih je strah, da jim ni za delo, jc zabavljal čez .Gospodarsko zvezo" in škofove zavode ter trdil, da so uradniki pravi trpini, kmetijska organizacija pa da žrd ljudski denar. Tako je govoril ta mož, ki je silno obogatel od tega, ker je — požrtvovalen narodnjaški član kapitalističnih društev. Hribar zabavlja čez „Gospodarsko zvezo", ko je on vendar glavni zastopnik banke »Slavije"! Kakšen razloček med tema dvema zavodoma. „Slavija" je kapitalistična ase- kurančna banka, ki nosi ogromne dohodke akcijonarjem, »Gospodarska zveza" pa je osnovana najrevnejšemu ljudstvu v pomoč. In čez škofove zavode zabavlja! Ali je on dal en vinar zanje? Torej naj se drži svoje banke in to naj pusti v miru, kar mu nič mari! Liberalci so krivi, da škof svojih zavodov ne zida v Ljubljani, ampak na deželi; zato pa bodi liberalni ljubljanski župan tih o teh zavodih! Hribar In izpovednlce: „&to rečem, ne-porečem." Da boste pa natančno spoznali, koliko jc liberalccm verjeti, poslušajte, kako se zastopi Hribar na izpovednico! V deželnem zboru je dnč 21. junija nekako bahato rekel, da on nikdar k izpovedi ne hodi. Trdil jc pa, da je on toliko časa zoper razširjenje volivne pravice, dokler se duhovnom nc prepovč „zloraba iz-povednice". Naši poslanci so ga poklicali, da naj to razžaljenje duhovščine prekliče, on pa ni hotel preklicati trditve, da duhovščina izpovednico zlorablja. Zdaj pa mož dobi pismo iz Štajerskega, v katerem mu nekdo pravi, da bo to zabavljanje čez duhovščino škodovalo njegovi banki. On pa odpiše 23. junija: „Sto rečem, neporečem." (To se pravi: kar enkrat rečem, več ne utajim. Hribar sc namreč rad pokaže, da zna tudi hrvaško.) O zlorabi izpovednice imam v rokah uradne dokaze." Liberalci na protestnem shodu so zdaj čakali, da pride Hribar na dan z uradnimi dokazi. In kaj jc storil Hribar? Utajil je, ter rekel: „Govoril sem hipotetično (pogojno), in ne, kakor slepč klerikalci po listih, da duhovniki res tako delajo." Tako moško seje držal glavni zastopnik banke „Slavije". Vodja liberalcev skriva groše in knofe. Zdaj pa je začel svojo staro pesem dr. Tavčar. Tu nekaj neumnosti iz njegovega govora: „Katoliška stranka tuli in kruli kakor pijanci po konsumnih beznicah", „farizeji vero s kolom razširjajo", „kleri-kalci želodec z vero zamenjavajo". „Na križ so pribili katoliško-narodni poslanci našega kmeta, in centurio dr. Šusteršič je pristopil, da mu je z nabrušeno sulico pre-bodel ozke prsi od spodaj na vzgor, da mu odteče tisto malo krvi, kar je niso ka- j toliški komarji dosedaj izsesali iz našega , kmeta!" Tako prismodarijo je izrekel bogati liberalni advokat in grajščak doktor Tavčar. Preneumno! A prišel jc tudi na svoje slavne knofe. Liberalci so pri zadnjih deželnozborskih volitvah agitirali s tem, da bodo vse podpore dobivali edino le oni, ki bodo liberalce volili. Kdor ne bo volil liberalcev, ne i dobi pa nič. In sicer je bil to načelo prvi pri agitaciji izrekel dr. Tavčar z znano besedo: Liberalcem groš, klerikalcem pa knof. — In združena slovensko-nemška liberalna stranka se jc polastila tega načela ter ga začela takoj v prvi deželnozborski seji izvrševati, dokler niso naši poslanci začeli vračati nemilo za nedrago. Ko je dr. Šusteršič kričal, da je to načelo J u m p a -r i j a", se je pa začel dr. Tavčar bati posledic. In kaj jc storil ? Na protestnem shodu je tajil. Rekel je, da je to ,,hinavstvo", če mu očitajo katol. narodni poslanci to načelo, češ, on je izrekel te besede le v pomenu: Svoji k svojim. In liberalci so mu to verjeli, zakaj liberalec je zabit človek in kratke pameti. Pozabili so liberalci, da je bilo v „Narodu", v njihovem evangeliju, ki jim ga piše sam Tavčar, napisano v poročilu o shodu v Žireh: ..I)r. Tavčar jc govoril: Narodnonapredna stranka poznala bode poslej samo svoje volivce in v deželnem zboru dajala b ode liberacem groš. klerikalcem pa knof." Tako je poročal „Narod", katerega vendar Tavčar sam urejuje. In zdaj se jc predrznil Tavčar pred vsemi zbranimi liberalci tajiti, da tega ni govoril, kar njegov lastni list pravi, da je govoril. In Hribar in Tavčar sta voditelja liberalcev! Iz tega lahko sklepate, kakšna je liberalna stranka. Drugih bedarij ni vredno, da bi omenjali. Samo dvoje še! Kako škodo delajo katoliško - narodni poslanci! Liberalci zdaj strašno tožijo, da deželni zbor ne more delati. Kar na jok jim gre, če pripovedujejo o „velikanski škodi, ki jo bo kmet zdaj trpel." Mi vas pa vprašamo, kmetje: koliko dobrot ste pa doslej užili od deželnega zbora? Te morate uživati tudi ! naprej. Zakaj naši poslanci so dne 31. de-j cembra prošlega leta dovolili deželnemu odboru začasni proračun, to se pravi, dovolili i so pobirati doklade in gospodariti z deželnim denarjem. Seveda, ko se snide zopet deželni zbor, bo moral dajati poslancem odgovor deželni odbor, kako je gospodaril. In če ne bo vse v redu, zlasti če se bo poznalo gospodarstvo z groši in knnli, bo pa zopet ropot. Vse mora torej iti naprej svojo redno pot. In tega je mnogo. Leta in leta se ! kopičijo deželnozborski sklepi, kateri se ne izvršujejo. Na kile aktov je nerešenih. Več mesecev je dovolj dela. da sc zamujene stvari v red spravijo. Liberalno večino zadene krivda zato, in zato naj zdaj prav nič ne tarna, ampak naj pridno dela, drugače bo „škoda" šc večja. Ravno zato so zahtevali naši poslanci priti v odseke, da dobč moč, te razmere temeljito popraviti. Sicer pa je res, da se zdaj ne morejo skleniti nove doklade na davke. Pa bodo kmetje menda deželnim poslancem še najlažje odpustili, ako nekaj časov novih doklad na davke ne bo. Učitelji zahtevajo zvišanje plač, in to bi se bilo sklenilo skoro gotovo letos, vsled česar bi bilo seveda treba kmetom zopet malo bolj pritisniti na mošnjiček. Zato se pa posebno liberalni učitelji strašno togotč, da so spravili ..klerikalci" z obstrukcijo „celo deželo v tako velikansko škodo". To so tiči liberalci! Deset let niso storili za ljudstvo nič, kar bi bilo pomena vredno, zdaj, ko so naši stroj ustavili, da ga bolje uredč, pa upijejo, da bi hoteli v dveh mesecih oni celo deželo osrečiti s svojim delom, pa jih hudobni „kmetavzarski klerikalci" ne pustd ! To bodo zdaj najbolj gonili. Zato pa jim jo vselej dobro nazaj povejte! Zlasti vsakega liberalca vprašajte, kakšne zasluge ima deželni odbornik Grasselli, ki je o tem poročal na protestnem shodu, tisti Grasselli, ki je bil prej ljubljanski župan, pa so ga liberalci sami odstavili zaradi nedelavnosti, in o katerem gre glas, da zdaj ravno tako pridno dela pri mestnem užitninskem zakupu in v deželnem odboru — za velikansko plačo! »Humbug." Humbug sc pravi sleparija. In to je očital Ferjančič našimposlancem. Ferjančič jc grozno hud na dr. Šusteršiča, ker mu je ta očital, da si je kot poslanec na Dunaju pribcračil nadsvetniško mesto. Rekel pa je ta liberalni sodnijski nadsvetnik, da je zahteva po razširjenju volilne pravice zato humbug, ker nemški veleposestniki ne bodo privolili v njo. Zakaj če se sklene splošna in enaka volilna pravica, potem ne pride niti eden veleposestniški poslanec več v zbornico. Ta je pa zopet prav liberalna! Ako nemški baroni nočejo glasovati za pravično stvar, ali so potem sleparji naši poslanci, ki pravico zahtevajo? Liberalci naj se oproste nemškega graj-ščinskega jarma in naj odkrito, kakor se spodobi za poštene ljudske zastopnike, glasujejo z našimi poslanci za izpremembo volilnega reda, pa bo oholi baron ponižan, in slovensko ljudstvo bo gospodar v kranjskem deželnem zboru! To bi bilo pravično. Ilumbuga torej ne uganjajo naši poslanci, ampak tisti, ki ljudstva ne pustč na površje. Liberalna vera. Sicer so na protestnem shodu že vsi liberalci zabavljali čez škofa in čez duhovščino — saj če pogledaš na borno revščino njihovih misli, tudi drugega od njih pričakovati ne moreš — vendar zadnji kot najbolj ttlozolični govornik — seveda liberalni advokat — dr. Triller, se je spravil še posebno nad vero. Rekel je, da vseh nesreč, ki se godč liberalcem, posebno pa obstruk-cije v deželnem zboru, ni glavni vzrok dr. Šusteršič, tudi ne duhovščina, tudi ne škof, ampak — i kdo neki? Rim je vsega kriv. In zdaj se mu je odprlo liberalno srce in je rekel: „S strahovito naglostjo se bližam prepričanju, da je od blagoslova ah od kletve takih duhovnikov neodvisno vprašanje mojega zveličanja. Jaz ne veruj e m, da bi me duhoven, ki seje sovraštvo mesto ljubezni, mogel odvezati mojih grehov; jaz ne verujem več, da bi od milostnega spremstva takih ljudi na poti k zadnjemu počitku bil zavisen blagor moje duše in tudi v nezmotljivost tistega Rima, ki trpi in pokriva te ljudi, ne morem vec verovati." Preberite te besede in pomislite, kaj je rekel liberalni advokat! Prvič ta advokat ne zna toliko krščanskega nauka, kolikor otrok v ljudski šoli. Zakaj moral bi vedeti, da po katoliškem nauku zveličanje človeške duše ni odvisno od pogreba, ampak od tega, ali umrje človek v stanu milosti božje ali pa v smrtnem grehu. Drugič ta mož ne pozna ne duhovnov, niti izpovedi, ker če bi hodil k izpovedi, bi videl, da so duhovni vse drugačni, kakor pa jih on spoznava iz umazanih in lažnivih liberalnih listov. To je tako pri liberalcih: V cerkev ne hodijo, pridige nobene ne. poslušajo, sv. zakramentov ne sprejemajo, ampak verjamejo le to, kar v liberalnih listih bero. Potem pa pridejo na take misli. Če duhovnik reče: Volite krščanske može! pa pravi liberalec: Duhovnik seje sovraštvo proti nam. Največja neumnost je pa, če pravi, da je Rim kriv kranjske obstrukcije. Za Boga, kdo je kriv te obstrukcije? Liberalne krivice, ki se množe dan na dan že toliko let, so vsega krive — v Rimu pa imajo stokrat važnejše reči opraviti, kakor pa premišljevati, kaj govori kak kranjski pisar ali pa advokat. Sploh je bil pa to le malo bolj meglen in še nekoliko boječ poziv, da bi Slovenci odpadli od katoliške vere. Ravno tako je govoril Luther in drugi krivoverci. Tako so pokazali liberalci na protestnem shodu, zakaj se jim gre: Prvič za to, da bi potlačili pravice ljudstva, Drugič zato, da bi odtrgali Slovence od katoliške vere. B16 nad liberalci. Zdaj so bili liberalci s svojo modrostjo pri kraju. Nastopil pa je zdaj socialni demokrat Linhart. Fant je star šele devetnajst let, tudi ni kaj prida učen, pa je vendar tako zmešal vse liberalce, da so morali kar nehati z zborovanjem. Rekel je, da nimajo nobenega smisla za ljudstvo in da so tako „pr okleto neumni" da ne spoznajo, da je dandanes treba dati ljudstvu več pravic. Zdaj pa je nastalo upitje knzem, socialni demokratje so pritrjevali, liberalci so tulili od jeze — in shoda je bilo konec. Tako so šli liberalci domov s shoda z zavestjo, da stoji njihova stvar vkljub vsemu njihovemu zabavljanju vendar na jako slabih nogah. Iskali so tolažbe v pijači. Popoldan in zvečer so se jako izkro-kani in s krvavimi očmi vračali proti domu. Kilo je surov? Liberalci se pritožujejo, da je dr. Su-stcršič surov človek, ker jih je v deželnem zboru ozmerjal z „lumpi" in ..s podkupljeno, izprijeno bando". Pa kaj se hoče? Z vsakim človekom je treba govoriti v tistem jeziku, ki ga razume: liberalni jezik je pa surovost. Saj so liberalcem že dokazovali na vse mogoče načine, da nimajo prav: z znanstvenimi dokazi, s prošnjami, s prepričevalnimi besedami — a vse zastonj. Liberalec je vedno samo preklinjal in psoval. Dostojnega jezika niso liberalci nikoli umeli. Le poslušajte, kaj so vse o dr. Šuster-šiču upili v zbornici! ..Slepariš s testamenti, smrdiš kakor kozel"; „Rodoljub" je prinesel poročilo o tej seji, v katerem berete sledeče psovke: Katoliško-narodni poslanci so ..kravice", .,&usteršičevi šolarčkiu, so „kot bi prišli iz Pihlerjevega kevdra", ..krulijo, da ima človek občutke, da je v hrastovem gozdu", so „pi-jane barabe", ..pobalini", so „v deželnem zboru tako nasilni, tako surovi, tako podli in pobalinski, kakor sicer v življenju", „fa-lotarsko napadajo", so ..parlamentarični smrkavci', ..pijani popje niso v stanu, da bi se tako odurno in živalsko obnašali", so „falotska druhal". Tako pišejo in govorč liberalci dan na dan o vseh naših poslancih. In kaj šele o dr. Šustcršiču! Sleparija je še najmanj, kar mu očitajo. Tu lahko berete črno na belem, kaj mu pravijo: „Vol, ki ima pod repom tlečo gobo", „šnopsarski napadalec", „petelin na gnojnem kupu", „je pijan", „trebuh ga boli" (izraz posl. Pirca), „otročje-smrkav", ,,kakor bi mu bila vozna igla potisnjena v trebuh", on jc ..Simon Held pod gavgami", on je ..norec, stekel pes." Liberalci so vpili vanj, da je „lump, pri-smoda, bolnik v blaznici", ..bratovščino pije z vsakim ušivim vagabundom". Dr. Kreku očitajo, da je „pijanec", in da slabo diši", dr. Schweitzerju pravijo „božji volek, parlamentarno revče", Jakliču pravijo, da ima prazno glavo", „sleparski konzumar" ter pišejo o njem ostudnosti, katerih v našem listu niti ponatisnemo ne, ampak jih pre- St. U puščamo liberalni ..gosposki družbi- v .,Narodnem domu". Drobniču pravijo, da jc „kravar", „največji butec", Mejaču in Ko-šaku, da nista sposobna za deželnozborsko delo itd. Nujne predloge imenujejo doslovno takole: Jumparija", „kozlarija", „oslarija" „nujno žaganje", ,.otročje šole", .,nemogoče reči itd. Prosimo Vas, kako naj se govori z ljudmi, kateri premišljeno in dosledno dan na dan tako blatijo naše poslance? Oni razumejo le en jezik, in to je oni, v katerem je dr Su-steršič ž njimi govoril, — a šele tedaj ko so ga izzvali. Naši poslanci pa so lahko ponosni, če jih liberalci zasramujejo, zakaj liberalec hvali to, kar je slabo, in sramoti to, kar je dobro. »fuveno razžaljenj*' slovenskega ljudstva. Pa če bi bili naši poslanci vse molče požrli, vendar na eno besedo Hribarjevo bi bili morali odgovoriti z vso silo. Ta glavni zastopnik banke „Slavije" se je namreč predrznil, da je zaklical našim poslanccm med Šusteršičevim govorom: „ Večina vaših volivcev so nepošteni." Pomislite: Agent banke „Slavije" pravi to, liberalec kliče to ljudskim poslanccm! Torej Hribar ima večino slovenskega ljudstva na Kranjskem za nepošteno. On pa jč seveda — pošten! Če zdaj pomislite, da je vipavski Božič zahrbtno vrgel v dr. Susteršiča težek tintnik, kateri bi ga bil gotovo ubil, če bi ga bil nesrečno zadel — potem vas pa vprašamo: Odgovorite sami, al i so storili prav ali ne katoliško-narodni poslanci, zlasti ali je bil ^usteršič opravičen do svojih besed ali ne? Kaj bi bil ti naredil, kranjski fant. če bi bila liberalna gospoda proti tebi tako postopala ? In slednjič: kranjski fantje so vsi naši poslanci. ljudski deželni zbor. Kaj pa zdaj ? Zdaj naj govori ljudstvo! Poslanci so izrekli svojo odločilno besedo. Zdaj se mora pokazati, da je vse naše ljudstvo toliko zavedno in odločno, da javno pokaže, da mu je prav, kar so naredili katoliško-narodni poslanci. Zato sc morajo vršiti.shodi po vsej deželi. In sicer so v to poklicana v prvi vrsti politična društva. — Vsako politično društvo mora v svojem okraju prirediti več javnih ljudskih shodov, na katerih se sklene slednjič resolucija, obsegajoča ljudske zahteve. Ni se treba nič bati. Liberalci so poparjeni, vlada je pa pouka potrebna. Opozarjamo pa, da naj nepolitična društva, zlasti posojilnice in zadruge kot take, se političnih demonstracij n e udeležujejo, ker bi sicer vlada vzela to za povod, da jih zatre, češ, ne držč se svojih pravil. Torej politična društva! Kjer teh ni, pa vsak posameznik lahko skliče tak shod, samo tri dni prej ^a mora naznaniti vladi. Torej na noge ! . Kvišku zdaj dežela vsa, Dvigni roke in srca! . Petindrajsetletnica vladanja sv. Očeta papeža Leona XIII. I'i8e dr. Ivan JanežiC. (Dalje.) II. Leon XIII papei. D..6 3. marca 1878. bo papeža Loona XIII. slovesno kronali s papeško tiaro ali trojno krono, ki pomenja, da ima papež oblast v treh kraljestvih: na zemlji, v vicah in v nebesih. V hudih časih je nastopil Leon X II. vladanje katoliške cerkve. Poglejmo aj Kakosne so bile razmere držav v tistem času do svete stolice. Italija je bila dobila ravno novega kralja llumberta I., ki je prevzel zedinjeno Italijo kot ded-ščino po svojem očetu. Takoj po svojem nastopu je razglasil slovesno vsemu svetu, da hoče nasproti vsakomur — torej tudi cerkvi nasproti — držati, kar si je njegov oče pridobil. Moč kraljeva je bila vsa v orožju in rovanju skrivnih družb. Tudi papež L3on XIII. je naglašal temu nasproti, da ne odstopi od carkvenih pravic: toda orožja in skrivnih družb ni rabil, ampak zaupal v ELga, ki mu nakloni končno zmago. Kralj Humbert je padel pod morilčevo roko I. 1900 in njegov sin je sedel na prazni prestol. Bo li srečnejši kakor njegov oče? 'talija sama ni imela sreče, ni žela slave; njene nakane bo sramotno poginile. G.-ozna izguba pri Adovi v Afriki 1. 1896. je vsemu svetu v živem spominu. P r a n o i j a je stala leta 1878. pod vplivom Gambitta, ki je ravnal po reku: cerkev je naš sovražnik". Vlada še dandanes ni mnogo bolja, vendar pa se ljudstvo obrača k cerkvi in rase upanje do bližnje zmage. Pregnala je lani vladna Francija re-dove in jim vzela premoženje, pa prav to utegne ozdraviti in zediniti verne Prancoze. Nemčija se je tedaj borila v kulturnem boju nasproti katoliški cerkvi; Bismark je hotel pro-testantizmu in nemštvu priboriti nadvlado v Evropi; pa sam je sprevidel, da katoliške cerkve ni moč premagati, zato se je s papežem poravnal in katoličani uživajo precejšen mir v Nemčiji. Angleška in Rusija sta še v sponah krive vere, vendar skuša papež Leon XIII. z modro roko polajšati stanje katoličanom. B e 1 g i j a se je najbolj opomogla in ima trdno katoliško vlado in dobro vrejene gospodarske razmere. Avstrija je bila 1. 1878. še do vratu v liberalizmu. Polagoma grč na bolje, dasi še dandanes ni vse v redu. Mnogo zaslug ima pri tem obratu Lson XIII., ki vedno obrača svojo pozornost na Avstrijo. Tudi Amerika napreduje in misijoni po vseh krajih se m n o ž č in širijo. Kraljestvo božje na zemlji vidno raste, ko ga vlada modri papež Leon XIII. b) Splošna vlada cerkve na zunaj. Modrost vladarjeva se kaže v njegovih postavah in v tem oziru je modrost Leonova res velika. Ob nastopu svoje vlade dne 21. mal. travna 1878. je izdal okrožnico do vseh škofov katoliške cerkve, v katerej razkriva rane človeške družbe tistega časa, pa zraven tudi kaže sredstva, po katerih se dajo ozdraviti, ako jih škoije in drugi duhovniki pridno in modro rabijo in vernikom priporočajo. Pri vsaki bolezni je prva reč diagnoza v bolezni prav spoznati — njene vzroke in vire odkriti; tudi to je storil modri Leon XIII. v Bvoji okrožnici z dne 28. decembra 1876., kjer kaže na komunizem in socijalizem kot nositelje in go-jitelje teh kužnih bolezni. Tem vsem boj napoveduje. Koliko je dosegel papež Leon proti njim? Socija-listi so izgubili svojo Btrašno moč potem, ko se je pokazalo, da je njegova podlaga — materijalizem — pikava; njegova zahteva — delitev premoženja — neizpeljiva, in njihovi zaključki in prerokbe napačni. K temu je pripomoglo raziskavanje in študije o teh sestavih in načelih. — Še bolj jemlje moč demo-kraškemu socijalizmu to, da mu je vzrastel nasproti krščanski Bocijalizem, ki je pravi gojenec L9onov. — Danes ima sicer socijalna demokracija še mnogo pristašev, a tisto privlačne sile nima več kot spočetka in poniiujo ga tudi to, ker se mora opirati na starega Bvojega nasprotnika na liberalizem, čo hoče kaj doseči v javnosti. — Ako gorečnost med kristjani ne poneha, smemo upati, da čez 25 let sccijalna demokracija ne bo vplivneja, kakor je dandanes stari liberalizem. Anarhizem pa še ne pojema, preje bi rekel, da raste in se mnoii, to pa vsled upliva skrivnih družb, ki ga izrabljajo za svoje hudobne namene. Te sovražne struje pa je treba preganjati z uma svetlim mečem — z resnico v lepi obliki z zmoto postavljeno; v ta namen je potrebno modro-slovjo, katero priporoča Leon v okrožnici z dne 4. aprila 1879. Neverni učenjaki so pravilno mišljenie po vsem pokvarili, treba je nove moči in ta naj vstane iz krščanskega modroalovja. — Verniki so Blušali glas sijonskega čuvaja; vspehi na na tem polju so lepi in veliki. m Listek. ®/VP Politiko iz osebnih interesov očitajo dr. Šuater šiču znani liberalni listi. Ako bi dr. Šusteršič hotel koristiti svojim osebnim namenom, tedaj bi se ne podajil v boj, v katerem ima samo žrtve, ampak bi živel mirno svojemu odvetniškemu poklicu. Doktor Šusteršič nastopa v sedanjem boju z odubrenjem cele katoliško narodne stranke in pokazalo se bo, kako odločno stoje za njim voli v c i. Tu se ne gre za dr. Šusteriiča, ampak gre se za to. da se da širokim ljudskim masam pravica! Sicer pa bomo v tem boju o »osebnih interesih« liberalcev popolnoma jasno govorili, kakor si bomc tudi pobližje ogledali vse dr. Šusteriičeve bla-titelje. Dolžni na liberalne napade ne bomo ostali ničesar. Izpred državnega sodišča. To sodišče se je ba-vilo dne 8. t. m. s pritožbo ribniških občanonv Iv. Š k r a b e c in tovarišev. Pritožili so se zoper t?, da se jim pri zadnji državnozborski volitvi ni priznala volivna pravica v skupini dolenjskih mest in trgov, ampak da so volili v k m e t s k i skupini. Dršavno sodišče se je s to zadevo bavilo dvakrat: prvič dne 25 aprila 1901. Takrat se je razprava v svrho nadaljnih poizvedb odgodila. Drugič pa 8. t. m. Predsedoval je državnemu sodišču predsednik dr. S t e i n b a c h , prifc žbo je zastopal dr. S usteršič. Razprava je bila zelo zanimiva in videlo se je jasno, da so člani sodišča — kojih je 11 — različnega mnenja. Pri posvetovanju sodišča prodrlo je pritožbi nasprotno mnenje. Pritožba se je torej zavrnila. O stvari sami se bode v parlamentarnih zastopih — v državnem in deželnem zboru — prilično ie obš;rneje govorilo. V cerkvenem okrilju. 1. Solnčna ura. L ?ta so tekla. Ali s Ize spokornikove niso usahnile i* Je li bil drug Peter, kateremu so ho1/.b raz-orale obličje? Skoro sa je zdelo tako, toda med solzami je bolj in bolj proseval izraz miru in pokoja; ponižna mehka veselost je polagoma legala na vse bitje spokornikovo. Nekega dne je imel resen pogovor s samostanskim prednikom, ki mu je izkušal dopovedati, da mora [ o teh popolnoma pokori in žalosti posvečenih letih z% njegovo vedno še mlado in nadarjeno moč slediti življenje, v katerem bo darove, ki mu jih je dal Hog, porabil v čast božjo in za razširjenje božjega kraljestva na zemlji. Greh je, jo dejal modri predstojnik, svojo bistro glavo tako pustiti brez dela. Dosedaj so se ozirali na njegovo notranjo bolečino, sedaj bo pa mora enkrat obrabriti. Avguštin se tudi ni zakopal v bolečine in solzo; na ta način mu jo še več spokor nikov navedel za zgled. Toda Ferdinand ni hotel ničesar slišati o tem in prvikrat so bili resno nezadovoljni ž njim v samostanu To mu je seglo v srce, saj je bil le dolžan svojim dobrotnikom tolike hvaležnosti. Sel je vunkaj, prvikrat od onega dno, odkar je v same stanu našel zavetje, vunkaj na goro. Tamkaj je Btil pred romarsko cerkvijo in zopet gledal dol v dolino, kakor takrat in na solnčno uro. Še so stale ondi besede: „Ena tehle ur bo tvoja zadnja, Več potem ne boš imel nobeno: v Živi torej čisto in pošteno !« In tedaj mu jo zaplapolalo v srcu živo hrepenenje, vsem ljudem tamkaj spodaj in dalje celemu svetu klicati ta opomin in jih tako rešiti zevajočega brezna, ki je njega samega nek laj žugalo požreti. Toda zopet se je zmislil svojih grehov, Ali ne vara sveta, če on, grešnik, svetu oznanja pokoro? „Ne, to ne more biti", si je dejal in žalosten šel noter in pokleknil kot nekdaj pred oltar k nogam čudodelne podobe. Solze hvaležnosti so bile danes, solze žive hvaležnosti, katere so mu silile iz oči. Poleg hvaležnosti pa je polnilo in plapolalo v njegovem srcu zopet ravnoprej tako močno oživelo hrepenenje po rešenju grešnikov. „0, žaloBtna Mati, pribežališče grešnikov, reši nje in mene!" Tu se mu je zazdelo, kot bi neki glas govoril v njem : »Hočem jih rešiti mnogo — po tebi, bodi tudi ti pribežališče grešnikov; ti nisi več grešnik, ampak spokornik." Vrnivši se v samostan reče predniku, da je za vso pripravljen, naj le razpolagajo ž njim. „11 vala Bogu !" je vzkliknil prednik iz polnega srca. Sedaj jo bilo pač treba obvestiti mamic j? Prednik se je posvetoval s patrom Angelom, zaščitnikom Ferdinandovim, toda ker je Ferdinand popolnoma končal svoje študije, pred sn je zašel na svoja stranska pota, zato je sedaj mogel rabiti lo malo časa za pri pravo, in potem bo veselje dobro mamice nad zopet dobljenim toliko večje. Nekega dne je bila samostanska cerkev praz nično okrašena; veljalo je to novi maši samostan-Hkega brata. Stara mamica je prejela kruh življenja iz rok svojega Bina in po veličastni slovesnosti njegov blagoslov. Za njo je pokleknil rcd.ii brat Angel in rekel potihem: »Dragi brat, brat po milosti in na-turi, blagoslovi me " Tedaj jo šele spoznal Ferdinand s.-ilaj z imenom Avguštin svojega rodnega mlajšega brata. To je bilo skoro preveč za njegovo srce, poleg vse sreče in tolažbe še to nepričakovano veselje. Kmalu bi bil padel v novost. Tu ga je prednik ljubeznivo objel. Če« nekaj trenutkov to je pater Avguštin že smehljal v solzah kot oslavljen ter blagoslovil patra Angela in vso, ki so prosili njegovega blagoslova. In ko je bila corkvena slovesncst končana, tedaj sta klečala pred staro mamico v govornici oba sina, nedolžni in spokorjeni. In kaj se je godilo v teh treh srcih, to se ne da popisati. Za ves samostan in za vse dobre ljudi cd blizu in daleč je bil to dan miru, veselja in tolažila. Za tem dnevom so prišla za brata leta neutrudnega dola in požrtvovalne gorečnosti za razširjenje kraljestva božjega na zemlji. In tu je bil enkrat misijon pri romarski c rkvi na gori. Pridigovala sta dva frančiškana, in danes je bil sklepni govor. Ljudje so si pripovedovali, da sla to dva brata in da je eden teh, stirejši, nekdaj taval po stranskih potih Dostikrat v takem govorjenju ni dosti ali nič resnic; to pot so pa ljudje imeli prav. Pater Avguštin je z belimi lasmi stal na priž-nici; govoril je o promišljevarju smrtne ure. Proti koncu ie dejal. »Ena tihle ur bo tvoja zadnja, Več potem ne boš imel nobene: Živi torej čisto in pošteno I" In potem je povedal, kako je nekdaj grešnik doli v dolini srečal dobrega Pastirja, kako so ga glasovi opoldanskega zvona, pozdravljajočega Marijo, zvabili na goro, kako so ga one vrstice pod solnčno uro pretreslo in ga potem žalostna Mati rešila. In nadalje je povedal v kratkih besedah, kar mi že vemo; vse je slutilo, kdo je tisti spokornik, in nobeno oko ni ostalo suho. Tu navsezadnje pripozna sam sivolasi pridigar, če bi še kdo dvomil, da je on tisti spokornik; pripozna, da je nevreden služiti oltarju, služiti dušam, in pristavi, da čuti, kako se mu bliža zadnja ura, ter ga nekaj kar sili, nobenega ne pustili v zmoti, ampak vsemu svetu kot njegov sveti patron pripoznati, kako je nekdaj bil velik grešnik, in kako se je potem čudovito in prebogato skazalo nad njim božje usmiljenje in moč priprošnje žalostne Matere božje. Nekoliko dni pozneje so položili telesne ostanke patra Avguština, za katerim so žalovali tisoči in tisoči ljudi, k večnemu počitku v frančiškansko rakev. Zopet so odbežala leta in tudi za patra Angela prinesla zadnjo uro. »vareči govori teh dveh bratov sj umolknili. Solnčna ura pa kaže Še danes na romarski cerkvi na gori; pot njenega kazalca in spodaj besede še vedno kličejo obiskovalcem tega svetega kraja: »Ena tjhle ur bo tvoja zadnja, Več potem ne boš imel nobene: Živi torej čisto in pošteno!« Politični razgled. Kvotno razmerje je na podlagi sklepa kvot-nih deputacij določil cesar za dobo enega leta na 66"/„ : 33•/„ H okroglo skoro 67:33. Obestranski kvotm deputaciji sta se res pogajali, tudi v tostranski delegaciji se je, čeprav z glasom načelnikovim, doseglo sporazumljenje. Izgotovili so potrebna poročila ter jih predložili po ministerskem predsedniku obema zbornicama,- poslanska zbornica je to poročilo odka-u»la posebnemu odseku, ki je že tudi izvolil poročevalca — dalje pa ni prišlo in tudi ni smelo p r i t i, ker se je vse vse vršilo le v ta namen, da se dobi neka vnanjostna podlaga za gorenjo odločbo krone. Naš cesar je z 20. junijem dopolnil 53 let in 199 dni svoje vlade; tako torej nadalje vlada izmed vseh enaindvajset vladarjev habsburške vladarske hiše. Trozvezo so obnovile države popolnoma izpre-menjeno. Nemško vladno časopisje je nepopisno veselo zaraditega, kar je pač jasno Znamenje, da ima največjo korist pri tem Nemčija. No, da je le to, drugi faktorji morajo plesati, kot se jim igra na »obrabljeni glasovir". Glede nagodbe z Ogrsko se je že mislilo, da jo ne bo mogoče obnoviti; čuli so se že glasovi o carinski ločitvi obeh državnih polovic. Pusegel je vmes vladar, zato prgajanja napredujejo in pričako vali je mirne rešitve. Mažari se zmerom bolj čudno vedejo. U Vel. Varaidina se poroča, da so se ondi vršile veliko in zelo hrupne demonstracije zoper skupno armado in zoper cesarsko pesem. Nam je ta pesem nepopisno ljuba in vedno lepa, ker so te besede vzete iz srca, napev pa nam budi sorodne glasove v domoljubnem srcu, s Ogri zoper njo — demonstrirajo. Ue vlada to vidi, pa ničtsar ne reče, bomo prisiljeni reči, da se tudi vlada vede — zmirom bolj čudno. Grof Goe>w, tržaški cesarski namestnik od-stipi, vest, ki jo Bedaj potrjujejo že tudi poluradni dunajski listi. No, tržaški Slovenci in sploh slovanski prebivalci Primorja ne bodo dosti žalovali za njim. Naalednik njegov bo bržkone dvorni svetnik v notranjem miniaterstvu Simonelli, ki pa po poročilu čeških listov ostane samo eno leto, nakar se umakne sedanjemu dvornemu svetniku v Tridcntu, baronu K o r s t e r j u. Nitje Avstrijsko se pripravlja r.a veliko vo-livno borbo ta deželni zbor Na boj se pripravljajo na eni tirani krfčanski socia'ci, na drugi strani pa vse protikrščanske stranke. Medtem ko prvi delujejo na tihem in pridobivajo 2aupanje volivcev z dejanji, prirejajo združeni liberalci, scci|alni demokratje in nemiki nacijonalti razne shode in na teh napovedu jejo boj nasprotnikom. Najbolj trda gre tem ljudem za kandidate; največ jih jemljejo iz scc demokratičnega učiteljstva. Deielni tbori Primeroma največjo pozornost vzbujajo razprave v tirolskem deželnem zboru, kjer je vsaj v prvem hipu prišlo do nekake sprave med Ntmci in Italijani. IVedlegu glede ureditve avtonomijskega vprašanj a ho pritrdili tudi Nemci b pogojem. da se bo varovala edinost dežele in koritti nemštva v južnem delu. Tirolski Italijanski predlagatelji so prtrdili prvi zahtev', obenem pa zahtevali ustanovitev posebnega oddelka dei. odbora in dež. šolskega sveta s sedtžnn v Tridentu, konečno delitev veleposestniške skupine. Nato se je vršila razprava o nujnem predlogu pr-slanca Scb'ylerja gkde premembe volivnega reda. V koroškem deželnem zboru so 35 junija predlagatelji utemeljevali nujni prrdleg gledč premembe deftelnczborskega »olivnega reda Vštajerskem je med drugim predlagal posl. dr. Sihmiderer ustanovitev ženskega učiteljišča v Mariboru. V Moravskem so vse stranke vložile predloge glede uvedbe direktne in tajne volivne pravice za deželni zbor in in je torej mnogo upanja, da se pri prjhodnjih de-želnozborskih volitvah volivcem na deželi ne bo treba več posluževati jerobov. Najbolj predrzen je seveda dostavek v predlogu .prezgodaj krščenega/ >'da dr. Stranskega, ki govori o ag.taoiji v cerkvi. Češkemu drž. zboru je dež. zbor predložil načit občinskega volivnega reda, po katerem častni občani nimajo volivne pravice. Naš deielni *bor bo zaključili, ker so naši katoliško narodni poslanci odlečno nastopili ter niso pustili, da bi se ž njimi kot zaBtopniki ljudstva, ki ima večino in besedo v deželi, — pometalo. D/a dni obstrukcije in - nikamor niso mogli no vlada, ne nemški kavalirji, kaj šele borna četica našili libe-ra'cjv. Žito moramo tudi mi ''ati našim zastopnikom priznanje, ter jim ziklic<.ti: Č st naši deželnozborski delegaciji, da je s svojim odločnim nastopom zmagala na celi črt'. Č a s t j i m, da so tako nastopili. In v teh razmerah so tudi morali tako nastopiti; če bi pa bili storili drugače, bi ne bili v pravem pomenu naši! Itjavo o popolni edinosti vseh katoliško narodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem je priobčila parlament ima komisiia katoliško-narodnega kluba v deželnem zboru. U»zni liberalni listi so namreč v svoji zadregi trosili vest, da sd nekateri katoliško-narodni poelanci niso strinjali z obstrueij-skim postopanjem katoliško narodne stranke. Žito jo komisija temu nasproti pribila, da se je to postopanje ob navzočnosti vseh členoV, izvzemši prevzvi-šenega kneztškolt in gospoda deželnega glavarja o n o g 1 a s n o s k 1 e n i 1 o, in je bil klub vseskozi popolnoma edin. S j več, kriv ca, ki sa jo prizadeli nemški in slovenski liberalci katoliško narodni stranki in pa burni prizori med zidanjem zadnjega deželnega zbora so edinost in pa složno nastopanje katolifko-narodnega kluba še bolj utrdili l i da bo prav ravnali, to jim priznava in in kaže naše ljudeuo, ki jih je volilo, povsodi in vsekdar! Hribarjev napad v deželnem zboru na naio duhovščino, češ, da zlorablja izpoved-n i o o, je po vsej deželi naSel odločno nasprotje in enoglasno obsodbo. Oi vseh Btrani dohajajo protesti zoper tako krivično obrekovanje. Vidi ee, da naše l.udstvo res m i b 1 i, in sicer res misli, teda drugače, kot poudarja in zahteva od svojih »naprednih oprod« nj h prvak dr. Tavčar. Nemiki cesar Be veliko pripravlja na olusk dežele Poznanjeke. kjer bo 4. septempra na banketu, ki mu ga prirede ondotni deželni stanovi, nnel govor o poljski politiki. Povedal bo menda ob tej priliki nekaj jako važnega zi P. ljake. Zato pridno študira in išče dokazov, s katerimi misli ugnati poljske prvoborit.lje. Urez vsth »kibi pa le ne pojde tje, ker policija pripravlja velikanske naredbe za njegovo varnost. Kronanje angleškega kralja Be je določilo za prve dni oktobra. Do takrat bo kralj baje popolnoma okreval. Zunanji zastopniki naj bi prišli v L >ndon pred ."). oktobrom. O zadnji odpovedi kronania je ljudstvo sprejela vest z veliko nevoljo. Pojavili so se remi nemiri. Sedaj hočejo napraviti kronanje bolj tiho brez večjih slovesnosti; pa še to lahko odpad«, ker na kakšno popolno ozdravljenje kraljevo nt misliti. Italijanski kralj namerava obiskati Putro-grad in potem proti koncu avgusta Berolin. Avstrije se izogne, ker ve, da bi mu naš ijsar ne vrnil obiska v — Rimu, dokler med oficijelne Italijo in Vatikanom vlada tako nasprotje. — Novejša doba pozna razne demonstracije, toda, da bi prirejali P->". tično demonstracijo aktivni častniki, tega dosedaj ne pozna razun Italije nobena civilizirana država, zbornici so je namreč razpravljalo o zboljšanju PlaC subalternim častnikom. Kar naenkrat se je razširila vi st, da zbornični odsek glasuje proti temu. In to je častnike tako razburilo, da so sklenili demonstrirati pred zbornico. Ites se je zbralo lepo število teh ^rodoljubnih" mož pred zbornično palačo na Monte Citorio; a prišli so na lice mesta polkovniki, pozvani od vojne uprave, ter zahtevali, da se častniki odstranijo. Neradi in molče so se udali ter tako prihranili Italiji še večji škandal. Kaj takega pač laške armade ne kaže v lepi luči. Vojaško pogodbo sta sklenili Rusija in Bolgarija. Rusija bo podpirala Bolgarijo na suhem in na morju v slučaju, da jo v nevarnosti obstoj kneževine ali njen razvoj, in naj izhaja t.o od katerekoli strani. Nasprotno pa daje Bolgarija Rusiji na razpolago vso svojo oboroženo moč za slučaj, da se pojavijo homatije na vzhodu. Dalje prepušča Butgarija svojim ruskim zaveznikom pristanišče Burgas in Varna ruskemu brodovju v mirnem času in jim tudi dovoli, da si na poljubnem kraju med imenovanima pristaniščema izbero postajo za premog. Bolgarski kne* Ferdinand bi hudo rad postil kralj. Ko je bil nedavno v Rusiji, je pričakoval, da mu ruski car podeli ta zaieljeni naslov. Toda opekel se je. Zato prav dobro označi megovo duševno razpoloženje dunajski »Kikiriki", ki ga kaže v sliki, kako razbija svojo uro, ker mu še vedno noče kazati pravega časj. Dopisi. Iz blejskega kota. Blejska, kakor sama pravi, »boljša inteligenca«, se je zopet spomnila — nas nesrečnih klerikalcev. Procisija sv. Ruš. Telesa dan in Škofov sprejem gospodi nista bila všeč, zato žalostno povprašuje: Kje je bil občinski zastop? Kje diuštva? Gospodje, ali ste res tako pozabljivi, dane veste, kje ste bili med procesijo in kje med škofovim prihodom? Če sami ne veste, Vam mi odgovorimo. Ako ste imeli kaj okroglega v žepu, bili ste po gostilnah, ako ste pa bili suhi, ste v kakem kotu dulgačas preganjali. To pa bodite prepričani, da vas niti pri procesiji, niti pri školovem sprejemu nismo kar nič pogrešali. Pri tacih cerkvenih slovesnostih mož, kateri vedno z odpadom žugajo, ni treba, in če bi prišli zraven, bi ne kazali svojega moškega značaja, pač pa svojo hinavščino. V malega nadučitelja Rusa jo blejska »inteligenca«, kakor razodeva v vsakem dopisi »Slov. Ni roda«, do ušes zaljubljena. Ali gore ženska ali moška* srca bolj za moža b finimi brčicami, sicer iz »Narodovih" dopisov ne moremo posneti, mi tega tudi ne bomo preiskovali. To pa svetujemo klerikalci »inteligenci", naj svojega ljubčeka, da preveč ne ogori in se prehitro ne izrabi, dene pod steklo. Za to steklo pa tudi klerikalci radi nekaj pridenemo, ker je tudi nam g. Rus, kot nekdanji klerikalec, ko je ponižno prosil za nadučiteljsko službo — še vedno malce pri srcu. Tudi blejska boljša »inteligenca", katere glavni kolovodja je mož, ki za silo svoje ime podpisati zna, je nadalje v velikih skrbeh radi kmetijskih društev na Bledu in v Gorjah. Prav lepa hvala, gospodje! Tuda vkljub temu vam svttujemo: Nikar ne pihajte, ako vas ne peče. Kako gospodarite vi v svojih dru tv:h, nam klerikalcem nič mar, in kako gospodarimo mi, naj vam ni mar. Da so naši društva dobra, najboljše dokazuje dejBtvo, ker jih pri vsaki priliki napadate. KJiko imamo pri naših društvih dolga, to imate črno na belem. Da bomo pa tudi z vami na jasnem, naznanite nam enkrat v „Narodu", koliko je dolga na vaših vilah, s katerimi se tako radi ponašate? Potem se bo svet lahko prepričal, da boio blejski in gorjanski klerikalci teh par tisočakov vendarle laglje plačali kot Vi blejski liberalci, katerim so že celo domače posojilnice kredit odrekle in morate hoditi drugam po „pul". — Gospodje, ali ne veste, da Vas je že večkrat jeden Vaših velmež imenoval — ne posestnike — ampak »h-iusmeistre« — tako globoko ste že zapisani pri denarnih zavodih našega okraja, ali pa pri g. Čibru. Od Vas so tedaj ne pustimo učiti gospodarstva. Končno pa še besedo članom blejskega in gor-janskega gospodarskega društva! Kar Vas veruje ^Narodovim" napadom na naša društva — prosimo Vas — odstopite! Mož, kateri nam ne zaupajo, ne maramo v svoji sredi. Prosto pot ste imeli v društvo — tudi iz društva Vam nihče ne brani. Ako trgovcem, kateri sedaj tarnajo po „Narodu" o slabih časih, bolj zaupate, pokažite gospodarskim društvom hrbet in — mirna Bjsna. Iz Gorij pri Bledu. Liberalci so zopet enkrat v ,Narod" natrosili nekaj prisiljenih lažij o našem kmetijskem dru£t.u. Razume se, da niso pozabili klerikalnega jarma in pa kaplana ; saj pravijo, da bi zvesti »Narodovi« bralci pomrli lakote, ko bi jim ta lažnivi in »napredni" žurnal ne dal vsak dan po-hrustuti en par kaplanov. — Na izmišljene lati in zavita obrekovanja o naši zadrugi ne odgovarjamo. Pač pa stavimo vsem zadrugam ta-le nasvet: Umestno bi bilo, ko bi vsaka zadruga svojim članom podajala mesečno ali vsaj kvartalno poročilo ali izkaz, koliko blaga se je v preteklem mesecu ozir. kvartalu nakupilo, koliko razprodalo itd. Slav. gospodarska zveza pa naj bi preskrbela nalašč v ta namen tiskovine (podobne, kakor jih ljudska pošilja hranilnicam). Ne bilo bi torej druzega, kakor izpolniti te tiskovine s številkami in jih razdeliti Članom, katerih gotovo nikjer ni tako veliko število, da bi to bilo nemogoče-Brez koristi to gotovo ne bo. Koliko zadružnikov so še zdaj dobi povBod, ne samo v Gorjah, ki kar slepo verjamejo nasprotnikom, kar jim ti kvasijo o strašni Škodi in nevarnosti, o groznem neredu v zadrugi, o mastnih dobičkih, ki jih dajejo v svoj žep zadružni prodajalci in načelniki itd. Tudi bodo na podlagi mesečnih izkazov priproati in neizučeni zadružniki mnogo loije umevali letna poročila in račune, da jih ne bo prestrašil vsak hinavski vzdih gorkih laži-prijateljev zadružnega življenja. Iz kranjskega okraja. Na krt sni dan so imeli mladeniči Marijinih družb iz kranjske d.>kanije skupen shod pri Materi božji v Velesovem. Ker se je to zborovanje tako lepo obneslo, ne bilo bi prav, če ne bi o tem sporočili tudi dragemu našemu »Domoljubu«. Zgodaj zjutraj v dan sv. Janezi Krstnika h teli so fantje, nekateri po tri ure daleč, proti prijazni božji poti v Veleeovo. Zbralo bo jih je nad 100. Vsi so opravili tam spoved, in nekaj krasnega je bilo videti dolge vrste mladeničev poklekovati k angeljfki mizi. Časi. gosp. Frančišek Žvan, mestni kapelan v Kranju, je v tehtnem govoru priporočal mladeničem zmernost ter v poljudnih zgledih kazal na žalostne nasledke, katere radi pijančevanja med fanti nastanejo. Po zvrštnem opravilu v cerkvi, bo imeli fantje pri ročetu Muhovcu" — na prijaznem gričku pol« g velesovskega samostana — zajutrek. Pod milim nebom je bilo kmalu zasedenih dokaj miz, in marsikateri družbenik, ki se je do sedaj nekako bojazljivo držal domače Marijine družbe, je sedaj z veseljem gledal po tovariših iz Bcsednjih (ara. ki bc tudi niso sramovali pripeti na prsi svetinjo Marijino. Tje med lante je prihitelo tudi nekaj duhovnikov, vodja med njimi čast g. duh. svetnik Krčon, starček po letih, pa mladenič po duhu. Razvila se je prav živahna zabava. Spominjali smo se sv Očetp, presv. goapoda knezoškofa in presv. cesarja. Btseda je besedo pri nesla. Gospod župnik Krčon, ki je ie pred 50 leti vstanovil prvo M»rijino družbo v novejšem času na Kranjskem, je vnemal z iskro besedo mladeniče k stanovitnosti, k čednostoem življenju, dab.do postali verni možje in krščanski g spedarji. Pevski zbor pa je zapel nekaj narodnih pesmi. Segaje si v roke Brno se razšii, a prej smo si dali obljubo, da čez leto in dan v god sv. Janeza Kratnika se zopet snidemo v Velesovem. Poslovivši se od Matere božje v romarski cerkvi, smo ae vračali domov, veseli, zadovoljni, da smo tako lep in vesel dan imeli, ki nam ne gre iz sp> mina. Živeli mladen či kranjske dekanije! Z Dovjefla. Dragi »Domoljub!« Tudi v naši lepi dolini iive krščanska in Mariji vdana dekleta. Zadnje čase so užile veliko veselja. Prvo veselje prešinjalo je vse farane, zlasti pa dekleta, ko Brno zagledali prekrasni kip lurške Marije in miljeno Ber- nardko, ki bo nam jo omislili velečastiti gospod Jakob Aljaž in bo nam jo sedaj postavili na pri-pravni kraj. Tu nam izvirajo obilne duSne in teleane milosti. Drugič bilo jo veliko iinonadenje, ko so nam gospod župnik povabili kranjsko gorskega župnika in družbino pevko in b tem postavili temelj naši družbi. Tretje našo veselje pa je bilo na dan sv birme, ko so premil. knezoškol kanonično ustanovili Marijino družbo in nam sami pedali Marijine svetinje, da bi vedno neustrašeno hodile pod Marijino zastavo, Bog daj da bi so nam še druge ostale pridružile, pri Mariji pomo*č iskale in le po materi Mariji k Jezusu hitelo! Na Češnjicah se je god farne patrone sv. Marije Karmeljske dno 1C. julija, kakor že mnogo let sem, tudi letos slovesno obhajal. Na večer li >. julija ob pol S. uri se je molil pred izpostavljenim prt svetim Refinjgm Telesom sveti rožni venec in litanije Matere Božjo. Prihodnji dan Iti. julija v god Marije Karmeljske, ki j« — kolikor znano na Kranjskem edino le v tej — Čjšnjiški na prijaznem gričku stoječi cerkvi, od koder je zdaj na vse Btrani odjirt lep razgled — farna patrona, je bilo zjutraj ob 'i. uri prvo sveto opravilo. Pridigoval je gospod župnik špitališki Alojzij Lešarek. Drugo sveto opravilo je bilo ob 10 uri. Pridigoval je g. Janez Zibukouc, župnik Zgornje Tuhiniski. Po peti sveti maši io bile pete litanije M. B. Letošnjo slovesnost ie po vzdignil še posesno tudi p< hod Marijinih družb — Zgornje Tuhinjske in Špitališke. Tudi prihodno — 9 pobinkoštno nedeljo — 20 julija doide eden gospodov patrov iz Kamnik« semkaj na pomoč, da obhajamo Akapulirsko nedeljo in god sv preroka Klija tem lepši, slovesnejši, in ako B.g da — na prošnjo Karmeljske Marije tudi U m bogoljubnejši ! Šmartno pri Litiji. Kakor ubogi otrcci žalujejo za svojim očetom ali materjo, kadar se od njih po slavljajo, tako žalujemo tudi mi otroci Marijini za našim ljubim veleč. g. dekanom Ivan Livrenčičem, ustanoviteljem »Marijine družbe«, od katerih se nam je bilo dne 2. t. m ločiti. Kakšno oko bilo bi » stanu prikriti solze hvaležnosti do Njih, kateri so se takorekoč do zadnjega vtripljeja darovali v blagor svojim faranom že v časnih, koliko bolj pa še v duhovih zadevah. Poleg drugih ogromnih skrbi, so kljub premnogim zaprekam ustanovili dekliško in mladeniško »Marijino družb,«, katera se je vsled Njihove vsestransko goreče vspodbude napram toliko neugodnim krajevnim razmeram tako povoljno razvila. Koliko dobrega so storili na skrivnem! Koliko gorja olajšali in kolikerim obrisali skrivne soUe, to ve le sam Bog in le On jim bo v stanu enkrat vse to povrniti. S čtm hočemo pa mi »Marijini otrcci« njih ljubezen do nas in na$o ljube Matere, v katere varstvo so nas izročili, poplačati? Tega poplačati pač ni mogoče, a obljubimo pros ti naš > l|ubo Miter, naj jim Ona izprosi k vsem njihovim p četjem blagoslova S.novcga in naj jih oh Bmrtni uri sprejme v svoje materino nar< čjo ter jih popelje v kraj njene slave. O naj Jih ljubi B g c brani in podpira fie mnoga mnoga leta, da aluiijo v Njtgovo čast in zveličanje vneli njim izročenim ovčicam. • Marijina družba« v Šmartno m. Vabilo na veselico, katero bo priredilo »katoliško izobraževalno društvo« na Mirni dne 20. juli|a v prostorih gostilničarja M. Kolenc »na Žigi«. Vspored: 1. Mil pl. FarkaS: Kariftik hrvat. nar popievaka — udarjajo Umburaši pod vodstvom kapel nika gospe da Antona Kolenci. 2. Deklam icija. 3. Mil. pl. Farkaš: Svibanjska ružioa — udarjajo tamburaši. 4. Pred stava: „D;ktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček." Veseloigra v dveh dejanjih. Priredil Iv. Štrukelj. 5. Mil. pl. Farkaš: Vienac hrvat. nar. pjeBuma — udarjajo tamburaši. G. Tombola. — Glavni dobitki: Živ k'.»trun, srebrna žepna ura, stolp sladkorja itd. 7. Tamburanje. — Veselici se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. Darila se hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi društveni odbor. Slovenski novičar. Posvečeni so bili letos v Ljubljani tudi gg. bo»oslovci-frančiškani: Kazimir Zakrajšek iz Preserja (nova maša 27. julija na Žalostni Gori v Preserski župniji); Gvidon Kort. Kant s Prcmka (nova maša 27. jul na Dobravi); Norbcrt Sušnik iz Mavčič (nova maša 20. julija v frančiškanski cerkvi v Ljubljani). Friderik Zalar iz Ljubljane in Teofil Zajec tudi iz Ljubljane pa sta prejela radi mladosti le samo subdijakonat in dijakonat. Umrl je v Kamniku upokojeni noveljski župnik č. g. Anton Zor man, rojen 30. maja 1. 1830 v Naklem. N. p. v m ! Dr.l.Suppan Umrl je najnadarnejši in najdelav-nejši voditelj kranjskih Nemcev, dr. Suppan. Od leta 1885. je bil ravnatelj kranjske hranilnico Kot tak jo vplival, da je hranilnica bogato podpirala vse nemške ustanove v deželi. Pri tem jo pa naklonil tudi dobrodelnim zavodom marsikako podporo. Sirotišnice, šolo so dobile marsikako pomoč od tiga bogatega zavoda po njegovem vplivu. »Gospodarska zveza" je dobila od vlade 15.000 kron podpore. To kaže, da je s svojim vrlim delovanjem tudi v teh krogih dtbila ugled. Občni zbor kmet. družbe kranjske je zopet izvolil družbenim podpredsednikom drž. poslanca in dež. odbornika g. Frana Povšeta. Petdesetletnico praznuje letos slav. naša »Družba s». Mohorja". Letos je zbranih pr.d njenim okriljem blizo 80 000 Slovencev in Sbvenk. Slava! Katol. narodna stranka na Kranjskem je priredila javne shode v Ribici, Polju, Naklem, Polšniku nad Zagorjem, Vrhniki in Šnihelu. Ljudstvo so oglaša, a libera'ce je strah ! Le naprej! Rodbina g. Andr. Druškoviča sa je proselila iz Ljubljane na S atino na Štajarskem. V Ljubljani jo bomo močno pogrešali, vendar smo prepričani, da bode tudi med štajarskimi Slovenci ta plemenita rodbina na svojem mistu. Konsekracija goriškega knezonadškofa Andreja Jordana so vrši dne 20. t m. v Gorici; navzoči bodo trije ški fje. Utonil jo dno 2 julija 14 let stari mladenič Janez Skvarča iz Slavine, ki je bil v službi pri Ivanu Majdiču v Kranju. Zjutraj zgodaj se je šel kopat v Kokro. Mlekarna v Dragomelju pri Domžalah je dobila od dež. (dbora podpore 500 kron. Smrt med planinkami. Na Planinici pri Radečah jo trgal 15-letni pastir Anton Brane iz Radeč planinke. Padel je preko 20 m visoke skale v skednjih in obležal mrtev. Ustanovo za ubožce na Vremu, Razdrtem, Uncu in Orehovcu je določil v svoji oporoki umrli častiti g. Fr. Klemene. Kot ustanovno glavnico je določil znesek 5384 K G6 vin. Vojak utonil. Na Vrhniki je pri kopanju utonil vojak 17. pešpolica Jožef Praznik iz Rudnika pri Ljubljani. Vodstvo katol.-narodne stranske je soglasno sklenilo, da popolnoma soglaša z nastopom katoliško narodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem. Najnovejša liberalna želja je, da bi dr. Šusteisič Sol iz Ljubljane. Liberalc, in liberalke žele ga daleč, daleč proč. Znano je, da so včasih človeku sanja to, na kar veliko misli. In tako se je ljubljanskim liberalcem to dni sanjalo, da pojde dr. Šusteršič iz Ljubljane k papeževi nuncijaturi na Dunaj. Povedati jim moramo, da so njihove nade brezupne; vse, kar govore o dr. Šusteršičevem odhodu, je izmišljeno. Dr. Šusteršič ostane med nami in se smeje liberalnim željam, smejemo se pa tudi mi, ker to pač dokazuje, da ubogi liberalci se v sanjah nimajo miru pred dr. Šusteršičem. Senožet v Trnovskem logu namenjena dijaški ustanovi 1. 1SCS. umrlega logaškega župnika gosp. Janeza Marinka, je na prodaj. Soncžet ob stoji iz parcel št. 729, 730 in 721 občine Trnovsko predmestje v obsegu treh oralov in 3S2 sežnjev, in je cenjena na 1813 K. Kupovalci pošljejo naj svoje ponudbe iupnemu ur3du na Dobrovi do konca septembra t 1 Ponudbe, ki ne dosrgajo cenilne vrednosti, ne pridejo v poštev; dovoli se pa tudi plačilo v primernih obrokih. Pri sv. Joštu nad Kranjem bodo s«. Ane dan, 2fi. julija, premil. g. knezoškof ljubljanski posvetili nov altar na sv. strpnicah in vpeljali bratovščino žalostne Matere Božje. Na Goro pridejo v petek na ve^er. Prenesle se bodo najprej svet njo v cerkev in izpostavile v češčenje vernikom, v soboto se pa začne posvečenje altarja ob 8. uri. — Verniki, ki na sv. Ane dan obiščejo cerkev sv. JoSta, ako so sprejeli sv. zakramente, zadobe popolen odpustek. Narodno gospodarstvo. Nekaj o čebeloreji Opravila z roji. Če imaš več rojev pa prav slabih, zedini jih dva ali tri vkup, zakaj boljši je eden dober ket dva ali trije slabi. I)jbro jc tudi, če imaš katerega prvo ca prav močnega, da mu od-vzameš rokaj čebel in jih daS slabiču. To pa niredi takole: vzemi plitvo posodica — v katero )im daješ med — namazi jo z modom in jo \takni v močen panj pod čebelno gnezdo ter čebele, kadar napolnijo posodico, prenesi s posodico \red v slabiča. Č; imaš več krepkih prv<<-?v, lahko \sakemu odvzameš eno ali dve taki posdioi čebel, ne da bi mu s tem kaj škodoval, slabič si pa le opomore. Mladiču ali novi družini pridi tudi na pr moč v gospodarstvu s Um, di izrežeš iz dobrega starca Kak sat in ga daS mladiču v panj. To moraš pa tako narediti: razbeli železo in ž njim na vrhu sat malo otajaj in brž v panju v zgornjo diljo prrtisnf, in če dva, tri, ali še več tacih polnih satov mladiču daš, ž njimi ravno tako stori, ali pa po čez ali po dolgem ulice pusti. Č bele bodo kmalo sat bolj pritrdile in kar manjka popravile. Če je zunaj sUba paša ali če dežuje, moraš mladiča pitati. Pitaj ga pa vedno le z medom pitancem, ne s sladkorjem, ki ni za nič. Pitaj pa le pozno zvečer ali zgodaj zjutraj ko so vse čebele v panjih. Ravnaj varno z medom ne atresaj ga po tleh, ne devaj čistega v panj, da potom pri vseh špranjah ven teče; s tem tolovajke privabiš, da pridejo ropat. Videl sem starega čebelarja, ki je pita'. Imel je dosti knritoev za pitanje, ali je ver.dar v svoji ne umnosti dal čikt: m?d kar v panj, ki je pa /ačel teči pri vseh špranjah ven; slednjič privabi medeni pot j k čafcele iz d-t:gih panjev in začne se boj na življenji in smrt, v katerem so tolovajke ne le tisti med — ampak tudi kar so čebele imele svojega — obrale do zadnjo trohico. Seveda je potem mož preklinjal in rotil čebele ter se praskal z» ušesi, ali kaj je po-magalo, jaz som si pa mislil: »Izkušnja uči Človeka« Ker je letos pri čebeloreji majnikov mraz veliko škode naredil in rojenje oviral, ostal bo marsikateri panj cel, to je da ne bode rojil dasiravno je dober. Kaj pa s takim storiti? Mnogo jih je, ki so tako polni, da se še odpreti ne morejo, za take naj umen čebelar skrbi s tem, da jim da naklado, ali naj panj podaljša itd. Tako čebele svoje del. laho raztegnejo. Obenem pa je v panji manj vroče in boljši zrak. Pogovori pri novem županu. (Priobfuje K---- o*). Danes, ko jc liberalna modrost vpeljala ..slepe cene", nc more kmet več dajati davka v svoijih kmetijskih pridelkih, ampak po liberalni usmiljcnosti mora prodajati svoje blago prav po ceni in za ta denar mora plačevati neznosne davke. Tako nima niti denarja, niti blaga, pridelkov in strada revež, ki sc pa prav malo smili liberalnim škricem, ki se smejejo pravičnosti in ljubezni. Največji Jav z enoletnim pro-stovoljstvom oidtegncjo vojaški službi, katero bi prav lahko namesto kmečkih sinov opravljali, morajo ti tri leta biti od doma, kjer mora oče mesto njega plačevati hlapce in najemnike. Neznosno breme vojaštva leži v vsi svo)ji oigromni teži na — kmetu. In kaj treba toliko vojakov v ti svobodomiselni napredni dobi? Liberalni gospo>dje in mešetarji, ki so vrgli vero med staro kramo, sc čutijo vsled svojih krivic in odrtij varne le v scnci bajonetov in pušk. ki jih še nadalje pustč kmete in nižje IjuJstvn odirati. Se eno hudo rano, ki jo razni liberalni mešetarji vsekavajo kmetskemu stanu, pa so tožbe in odpravljanje in zatiranje samostanov in drugih zavodov krščanske ljubezni Liberalni agent toliko časa šeuje enega kmeta na drugega, da sc začne pravda za kako malenkost, vsled katere propadeta oba in njih lepo posestvo gre v žrelo sodnije in agentov Ko bi se saj tu marsikateri hotel spametovati in ne to-žariti zaradi nič vrednih stvarij, koliko kmetov bi nc bilo potem tako obupanih in nesrečnih! Z mirno besedo bi se dalo vse poravnati in ostala bi oba še posestnika na lastnem domu! Da, le kimajte! Saj je ros! Seveda, ker našim liberalcem že tako smrdi vera in svete Cerkc še videti ne morejo niti ne morejo govoriti o njej, da ne bi jo blatili, zato zatirajo in blatijo tudi samostane, ki so največjega pomena za prebivalstvo. Nekdaj so bili edino ti samostani, ki so podpirali ljudi v dušnih in telesnih potrebah. In še danes je videti vedno polno slabih, vetih rok, ki zahvaljujejo Boga, da se zamorejo zateči pred klošterska vrata in tam dobiti vsak dan hrane in podpore. Krščanstvo edino pozna ljubezen in menjavno pravičnost, ki zapoveduje, da moramo pomagati drug drugemu. Liberalizem in sploh druge vere ne poznajo kakor lastno korist in prevaro drugih. Le krščansko življenje zamore zabraniti, da se ne uresničijo tudi v naših dneh besede prijatelja rimskih rcvežev, Graccha, ki je dejal: »Divje zveri na Laškem imajo svoje brloge in ležišča, na katerih se počijejo; možje pa, ki so se bojevali za laško gospodstvo, nimajo ničesar, ko dnevno svetlobo in sloboden zrak, ker jim teh stvarij ne more nobeden uropati. Samo zato nosijo meč, da pridobivajo drugim bogastvo, sijaj in razkošno življenje. Svet so premagali, a sami nimajo niti pedi zemlje. — Kar je bil liberalizem rimskemu kmetu, to je tudi našemu kmetu. Zato proč od njega nazaj h krščanstvu! .Imkovič: Usmiljeni in prav ('ni bi bili do dru-a h. Sedaj pa, ko nimajo vere, zakričijo kot jesiharji ali pa zacvilijo kot ižanska kola, ako se revež le upa kaj prosit'. Župnik: Ali ne hodimo sedaj predaleč okoli po svetu; ostanimo v domači fari! Vsi veste, da jo Bog človeku ustvaril dušo ter mu dal prosto voljo, po-htavil ga na svet, da mu služi ali kot posameznik ali v družini, ali v družbi v fari ali državi, da si prisluži nebesa. To je glavni namen človekov. To je še posebej Bog oznanil po Kristusu, svojem sinu in zato mu moramo verjeti. Zato ima Bog kot Stvarnik pravico nad vsem notranjim in zunanjim življenjem in njegova volja bi nam vsem morala biti postava. In Kristus Gospod oznanil nam je nov nauk, da smo vsi ljudje otroci božji in Njegovi bratje, kstere je s svojo smrtjo rešil iz oblasti peklenskega duha in nas sprejel v veličastno hišo nebeškega 03eta, od koder odmeva vedno zopet glas: OJeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. - Ali bi ne mogli biti ljudje hvaležni in res izvrševati to božjo voljo in zapoved kot bratje med seboj? Kakor ena velika družina bi potem živeli vsi in potem podpirali drug drugega po nauku ljubezni. Ne bi bilo prepirov in ne revščine, kakor je ni v družini, kjer so vsi edini. In ako sedaj pogledamo samo po naši iari, kako je. Kes, precej jih je, ki se zavedajo tega božjega nauka m tudi živo tako, ali veliko jih je pa tudi, ki sicer ve rujejo v Boga ali ne izpolnujejo svojih dolžnosti in ne žive vzgledno. So pa tudi taki, ki odločno trde, da ni Boga, da ni Kristusa, da nima katoliška cerkev nobenih pravic. Sami poznate take. Brez usmiljenja, brez pravičnosti so in odirajo druge, da je groza. Ljubezni, ki je glavna stvar za mirno življenje v družini, fari in državi, v takih hišah ne poznajo. Kreg in sovraštvo je vedno pri njih in tako šuntajo fie druge. Zapeljujejo j h in sejejo prepir in nezadovoljnost, da le sami spravljajo dobiček. Stric Matija, Tine in drugi dobro veste, odkod je prišla zaprav-Ijivost, pijančevanje, odiranje in druge grde zs kmeta pogubne stvari. Ljudje so izgubili vero. Rešitev iz teh razmer, v katerih hira vse in posebno kmet, je le v tem, da vsak zase pri sebi in svoji družini zopet oživi trdno versko prepričanje in po tem tudi živi in deluje. Kristus je svojo vero dal za vse človeštvo in sveto Cerkev je ustanovil, da stori srečne vse ljudi in jih vodi po poti v srečno večnost po naukih svojega večnega ljubitelja Te nauke, katere oznanjuje sv. Cerkev, mora izpolnjevati družina in država, in brez Cerkve in njenih služabnikov se ne more odpraviti niti ta veliki prepad in razlika med bogatini in reveži, niti revščina delavcev in obupno stanje kmeta. Kristus in sveta C-rkev sta podlaga, po kateri zamore kmet in vse človeštvo upati boljše bodočnosti, boljše srečo in zadovoljnih dni. Kdor torej hoče sebi in svojim otrokom dobro, naj hodi s sveto Cerkvijo po naukih Gospoda Kristusa, ki je dejal : Kdor ne zbira z menoj, raztresa. (Luk. 11.23.) To vidite predvsem, dragi kmetje, v tem, kako so liberalci s svojimi brezverskimi nauki potisnili vas same na rob prepada, kjer danes kličete pomoči in podpore. Liberalci, ki druge brez Boga obetajo storiti srečne, — a le samo obetajo, — skrbijo le zase. In laž je, kar prerokujejo in obetajo, ako za-puite sv. C irkev in duhovnike. Ker ne poznajo, nečejo poznati B ga, l let stari Janez Godec, doma iz Ihana, okraj Kamnit;. za raili neko nujne zadeve. Kdor Iu zanj zvedel, je proien, da to pismeno naznani pod A. K. poste restante MengvS. HEK BA HN\ -jev podfosfornasto-kUli apaaao-železm atrap. Ta 32 let z največjim uspehom rabljem prani sirup rastaplja sles, upokojuj o kašelj, pomanjšuje p»t, daj« ilut do Jedi, poapeioje prebavljanje in redil aoflt. telo Jadl in krepi. Železo, ki je v lirupu v lahko li prisvajajoči obliki, je jako koristno xa narejanje krvi, raztopljive foeforno - apnene soli, ki 10 v njem, pa po seboo pri. slabotnih otroolh pospešujejo narejoaj* kostij 4.U (20— 1H) Oena ateklenlol 1. gld 26 kr. — 2 K 50 h, po polti 20 kr. — 40 h ved sa savtjanje. BfSf Prosimo, da se vrtino icrerDO vahteva Herbabny-J«v apneno - telesni alrnp. Kol mak izvora so nahaja v steklu lr. ca z&mašku ime, ,.Herbabny vtisnjeno z vzvišenimi črkami ic nosi vsaka steklenica polegstujtčo uradno registrov. varstvene znamko, na katera znamenja naj se blagovoli pazili. Osrednje sklndiič« Dunaj, lekarna ,,zur Barmherzlgk^it" VII.1, Kalserstrasse 73-75. V zaie|l »ksrs v vs«li lekarssk aa Dssaja, v Ljubljani la dagi*. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A Mar-detschlltger, Gabr. Piccoli, Ubald pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl 4 Co„ M. Rauscher; Reka: F. Prodam G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Breze: G. Elsasser, Sevedenj: F. Kordon; Celeveo: P. Hauser, P. Birnhacher. J. Kometter, V. Hauser & R. v. Hillinger; Št. Vid: C. Schiebl, Trbiž: J. Siegl; Trat: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi. J; Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Rarasim; Beljak: Jobst4Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikoveo: J. Jobst; Volšperk: J. Hutb. Isdajatelj dr. Evgen Lampe.