87 O C E N E – P O R O Č I L A TIMBUKTU TIMBUKTU Peter Svetina: Timbuktu Timbuktu. Ilustracije: Igor Šinkovec. Založba Miš, 2019. »Bila je potka, ki jo je zeblo. Zebe me, je rekla. In se / zapela. Od levega do desnega roba se je zapela. Kje / je potka? so se spra- ševali otroci, ko so šli iz šole. / Pred njimi je bil en sam prostran travnik.« Ni veliko knjig, iz katerih izstopiš svetel, razmišljujoč in blag. Ko se zdi ves svet naenkrat živopisan in valovijo travniki kar počez vse do predalov. Slikanica Petra Svetine in Igorja Šin- kovca Timbuktu Timbuktu je takšna. Nič ne veš, zakaj, ampak en tak sprehod je, ko vse bliska od domislic, neba, šotorov, zvezd, plavanja po zraku, veslanja, kora- kov, čakanja kamel, drnjohajočega volka in si sami napišemo, kam bo šla naša cestica naprej. Skoraj neverjetno, kako lahko avtor v svoji ustvarjalnosti lahkotno prehaja meje literarnih zvrsti, razpoloženj in modrosti. In kako najbolj on je v vsaki novi stvaritvi, ki nas doseže. Ravno prav prepoznaven in do konca v presenečenja. Pesnik, pisatelj, prevajalec in lite- rarni zgodovinar Peter Svetina je za- gotovo eden najcelovitejših avtorjev sodobne slovenske mladinske književ- nosti. Obdob je, v katerem nas je ujela njegova zadnja knjiga kratkih zgodbic, je močno prepleteno z Andersenom. Skupaj z ilustratorjem Damijanom Stepančičem, s katerim sta tudi sicer pogost in v svobo- do odlično dopolnjujoč tandem, je Peter Svetina avtor letošnje poslanice Medna- rodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) ob 2. aprilu, rojstnem dnevu Hansa Christiana Andersena in medaro- dnem dnevu knjig za otroke. Svoje spo- ročilo sta naslovila Lakota po besedah in praznično je, da se je Peter Svetina sočasno uvrstil med šest finalistov za Andersenovo nagrado, najvišje medna- rodno priznanje, ki jo IBBY za celoten opus podeljuje besedilnim avtorjem in ilustratorjem. Vse je veliko zaokroženo prepotova- nje. Za ta čas s simbolno, skoraj preroško poslanico, ko smo živeli v ustavljanju in so bili metuljasti leti pesmi in zgodb še kako pomembni. S Svetinovskimi orisi je ozelenela pomlad naše dežele obiskala svet, Timbuktu Timbuktu pa je ta svet prinašal k nam. Na hrbtu skrbno in do skrajnosti estet- sko ustvarjene knjižne celote Založbe Miš, ki jo je uredila Gaja Kos, lahko preberemo: »Timbuktu je mesto sredi Afrike, ki je bilo svojčas znano kot sre- dišče učenosti in strpnega pogovarjanja. Zdaj je timbuktu tudi knjiga, ki ima s tem lahko kakšno zvezo. /…/.« Ko že močno vstopimo v osrčje štiri- desetih zgodbic, ki so pravzaprav pesmi v prozi in nas nosijo v ritem in utrip po- menkov, prigod, domišljijskih potovanj in nonsenskih obratov, se s krojaško ladjico pripeljemo tudi do pesniškega odgovora, kaj je Timbuktu najbolj zares: »Timbuktu je tam, kjer se igraš. Timbuktu je tam, kjer imaš / očeta in mamo in brate in sestre in tete in strice. Timbuktu / je tam, kjer imaš v predalu spravljene nogavice. Timbuktu je / tam, kjer je kdo, ki te ima rad. Timbuktu je tam, kamor si skril / svoj najdragocenejši zaklad. Timbuktu je tam, kjer raste za / vsakega ena žemlja in zori 88 Otrok in knjiga 107, 2020 | Ocene – poročila zmeraj za vsakega po en paradajz. / Tim- buktu je tam, kjer se spečeš, pa ti kakšna roka / ponudi obkladek prej, ko rešeč ajs! Vse to je / timbuktu. Timbuktu! Timbuktu!« Timbuktu je dom, ki je ne glede na ume- ščenost vedno tam, kjer nas obkrožajo najdražji, kjer je dovolj prostora za skriv- nosti, kjer ni pomanjkanja in je zaradi bližin in razumevanja vse dovoljeno in varno. Timbuktu je za bralca tudi knjiga, ki si s to pesmijo deli naslov. Včasih se zdi, da v njej sobivanje zgodbic na dvostranskih postavitvah ni slučaj, in da so tudi samostojne ume- stitve nekaterih izmed njih premišlje- ni vsebinski poudarki in predihi. Spet drugič lahko križkražemsko prebiranje razumemo kot svoj lastni tok, iskanje in vračanje k tistim zatočiščem v knjigi, ki so najbolj naša. Vsaka pot je prava in na nobeni bralec ne ostane sam. Peter Svetina ga pogosto vabi v komunikacijo, ugibanja in angažirano branje, hkrati pa vodi k obiskom vsakodnevnih običaj- nosti, ki se v hipu prevesijo v sanje in v vsemogoče. Tudi v njih srečujemo osebe zanimivih imen, ki smo jih pri Svetini že vajeni in bi jih pogrešali, če bi se podale v predvidljivosti. Ne poznamo jih in o njih skoraj nič ne izvemo. Sledimo lahko le njihovi umestitvi v drobec dogodka, kdaj zaslišimo njihova razmišljanja, želje in navade, ki so tukaj samo zato, da nas zdrsnejo v nepričakovano. Kljub temu se zdi, kot bi si bili z vsemi blizu. Kot bi gospoda Wolfa, Terčelja, Ficlja in Bla- ženka vsaj malo poznali in bi Marjančka, Klaro, Lučko, Katarino, dedka, strica Friderika, teti Frančiško in Petro, obada Toneta, kojota Stanislava, gospo Prijelo in Judit kdaj prej mogoče že na kratko srečali. Personificirani so tudi predmeti in živali. Med junaki, ko vstopijo v zgod- bo, ni prav nobene razlike več. Čeprav je Timbuktu povsod, ga zač- nemo v bivališču gospoda Wolfa in ma- lega požrešnega volkca ter zaključimo v sobi razsvetljenega stanovanja. Vmes potujemo po Afriki, Aljaski, vesolju, sanjah, puščavah, oceanih, po nebu, Po- ljanski dolini ob Kolpi, jezeru Titikaka, od Rta dobre nade do Granade. Okvir knjige je kakor bralski princip, ki nas, kadar vanj vstopimo, s povsem običajne- ga kraja prestavlja v neslutene svetove in nas domov vedno znova tudi vrača. Knjiga Petra Svetine je vznemirljivo, veselo in razmišljujoče branje za otroke in mladostnike. Vodi v domišljijsko na- daljevanje, nosi iskrenje v humornih in predstavljivih orisih, živost ki jo dramijo medmetne polnosti, slogovne lepote in izpiljenosti, kopica zanimivih besed in vsebinskih preobratov. Ritem je dihanje na potovanju, drsenje k presenečenjem. Slišanje dogajanja. Mladim bralcem ni- za vsakdan in ga odstira v brezmejnost. Forma sledi miniaturi, ob kateri ostaja dovolj prostora za ugibanja, misli, igre in interpretacije. Ali pa samo za preselitve. Tudi v podobe. Ilustratorsko sprem- stvo Igorja Šinkovca pri tem zagotovo nosi pomemben delež. Timbuktu naslov- nice je mehurček, v katerega vstopamo, v mehkih nogavicah in s klobko pripovedi, sami ali v družbi prijatelja, k zakladu in na travnik, v domišljijsko pesem, ki je ptica, in z iztegnjenimi ročicami, ki lovi- jo sanje in se vedno znova iztegujejo za srečo in za nečim, kar imamo radi. Spoj- ni listi nas vabijo v mesto, ki ni mesto, in nas ustavijo ob stanjšani uri, ki je ni več. Kakor ni več zgodb v knjigi, kadar pridemo do njenega konca. Lahko pa se vedno znova vrnemo na peron in poča- kamo, da z zadnjega vagona po lestvici vse ponovno pripleza k nam. Ilustrator je marsikateri zgodbeni dvojec pomensko in simbolno povezal. Prostor je prepre- del z mnogimi mostišči in potmi ter jih zapolnil z drobnimi detajli, humornimi dodatki, ki – enako kot zgodbice – va- bijo k novim domislicam z dvignjeni- mi pomeni in s striparskimi elementi. Zemeljske barve polno in dograjujočo estetiko besed in ilustracije privedejo v 89 Otrok in knjiga 107, 2020 | Ocene – poročila pomirjujoče bivanje, v katerem je prijet- no dolgo ostati. Vsako branje slikanice Timbuktu Tim- buktu odstrira nov izris in novo domi- šljijsko preseganje. Marsikdaj bi si ob njem tudi sami želeli imeti majico za šo- tor, kita za dvigalo, gugalnico čez ramo ter jadro za v vesolje in krojaško morje. Le pri obadu Tonetu se zdi vedno enako: da živi v resnični knjižnici in hodi po robu platnice. Če se nekoč ne bi ustrašil, bi bil zdaj v knjigi, pove Peter Svetina. In če bi mu verjeli, ga ne bi našli na 9. strani te knjige. Nič mu ni pomagalo, da mu je takrat uspelo odleteti izpod pokritja ovetrenih strani. Ves čas me zanima, če je ta veter tudi tisti, ki si je pri gospodu Konstantinu rekel: »Naj bom Peter, če si danes nisem zaslužil malo počitka.« In če ni morda gospod na naslovnici knjige Timbuktu Timbuktu vsaj bratranec tistega, ki mu je veter pripeljal gospodično Olgo in ga je narisal Peter Škerl. In še to, če bi bilo možno, da je s predali enako kot s knji- gami. Če je, bi bilo tudi knjigo Timbuktu Timbuktu fino imeti. »/…/ Samo odpreš predal, pa se ti razsvetli vsa soba / in se razsvetlijo stanovanje in ves svet in še noč od večera do jutra. / Kako fino bi bilo imeti en tak predal.« Maja Logar ODLIČNA REKLAMA ZA POEZIJO Andrej Rozman Roza: Rimuzine in črkolazen. Ilustracije Zvonko Čoh. Mla- dinska knjiga, Ljubljana 2019 (Zbirka Velike slikanice). Redkokatera pesem se mi je tako vtisnila v spomin kot Mleko Andreja Rozmana Roze iz Malega rimskega cirkusa. Pesem o mleku, ki se ob misli, da bi moralo postati kakav, skorajda sesiri. Mogoče zato, ker me je nanjo (šele) v času študija opozorila kolegica in je od takrat vendar- le preteklo precej manj časa kot od otro- štva, čeprav po drugi strani najmočnejši pečat pogosto pusti ravno tisto, ob čemer smo odraščali. Kakorkoli že, dejstvo je, da Mleko v moji zavesti ostaja sinonim za štosersko pesem in Roza avtor takšne poezije. Da to drži, dokazuje vsakič zno- va. A je tudi veliko več, kar v pesemski knjigi Rimuzine in črkolazen pokaže že s predpesmijo oziroma uvodno pesmijo, ki je pravzaprav posvetilo. Pesem Jas- ni v spomin je krasen poklon v verzih uredniškemu delu nekdanje Cicibanove urednice (»Zato sta dobra urednik ali ured nica/ pesnikova in pesničina boljša polovica.«) pa kar priznanje kakovostne- mu uredniškemu delu nasploh. V taisti pesmi Roza pojasni tudi genezo pričujo- če knjige – gre namreč za zbirko pesmi, ki so predtem izhajale v reviji Ciciban. Že naslov nakazuje, da se bodo bese- de v knjigi igrale, sestavljale, plesale in zabavale in tako tudi je. V pesmi Zme- šane besede se pesnik igra s kombinira- njem besed, kar na koncu preraste v mini zgodbico o čokoladji, ki privablja slad- kosnede potnike, a potone, ker pozabijo, da je ladja in ne hrana. V Plesu besed bomo našli poetičen opis rimanja, ki mu je zavezana tudi Rozina poezija: »Ko pa besede pripravijo ples/ nikoli ne plešejo kar vsepočez./ Zato da beseda besede se prime,/ je nujna privlačnost, ki dajo jo rime.« V pesmi Skoraj razpenjeni beljak se poigra z glagolom stepsti se in stepati, spotoma pa se pošali še na račun krajev- nega imena Beljak – potniki Beljačane sprašujejo, kam so prodali rumenjak, da jim je ostal le Beljak … Zelo domiselno speljana je pesem Skrite živali – sicer ni »skrivanje« ene besede v drugo, daljšo, nič novega, a Roza v igro vnese tudi vse- bino in šaljivo pokaže, da to kameleonu res ne gre, kot tudi ne volku, »zato ga v besedilu z lahkoto opazi ovca,/ da se