KULTURA IN KULTURNA SKUPINA V PREDZGODOVINI JOSIP KOROŠEC Danes m arsikateri pojm i in izrazi v predzgodovinski arheologiji še niso ustaljeni, m arsikateri, k i so ustaljeni, pa še niso dovolj jasni in diferencirani. K ljuk temu, da je predzgodovina relativno še m lada veda, bi bilo nujno potrebno, da se sčasoma razčistijo nejasni izrazi in pojmi. Ne gre tu za kake momente v posameznih jezikih, k i im ajo včasih težavo, da n ajd ejo posamezne izraze za razne pojm e; m arveč gre za tiste mo­ m ente, ki so splošnega značaja v sami predzgodovini, včasih p a v vsej arheološki vedi. Vzemimo k o t prim er le glavno periodizacijo predzgodo­ vine na paleolitik, m ezolitik, neolitik in na druge dobe. Č eprav uporab­ lja jo to periodizacijo danes vsi predzgodovinarji, ako izključim o poskus P ittionija, ki je v novejšem času predlagal novo periodizacijo na litikum, keram ikom in m etalikum , o k ateri se pa predzgodovinarji še niso do­ končno izjavili, nahajam o tu d i tu razne težave, k i so b o lj vzrok napačne interpretacije. P ri tej periodizaciji moramo nam reč upoštevati tudi geo­ grafsko lego posameznih p o k ra jin in s tem v zvezi tudi časovno postavitev. N ekaj drugega je nam reč, ko govorimo o neolitiku na sploh, nekaj drugega, ko govorimo o neolitiku Evrope, nekaj drugega zopet ko go­ vorim o o neolitiku Skandinavije, itd. Arheologi pa v svojih razpravah splošnega značaja včasih prem alo ostro ločijo tak prim er periodizacijo, čeprav nehote. Italijanska predzgodovina u p o rab lja za m lajše neolitične obdobje sploh izraz neo-eneolitik, hoteč s tem poudariti obstoj že ko­ vinske dobe v sredozemskem bazenu, k i je vplival tudi na obrobne p o k ra jin e Sicilije in posamezne druge predele Italije. Toda ta izraz u p o rab ljajo ravno tako tu d i za Severno Italijo, za Balkan, tid. V pra­ šan je je, v koliko je to pravilno. V sekakor je to pravilno za oznako časovnega obdobja in glede na Egejo in Sredozem lje. K ulturno pa to ni pravilno. Ako b i upoštevali še Egipt in Azijo, se seveda še močneje pokaže nepravilnost izraza eneolitik za m lajše faze neolitika s časovnega gledišča. Toda to je samo en prim er, ki se ja v lja v okviru kronološke periodizacije in njenega poim enovanja. T akšnih prim erov pa imamo veliko več. Podobni problem i so nastali ne samo v kronološki razdelitvi, tem več tudi na drugih področjih. Med nejasne pojm e v predzgodovini sodi tudi izraz »kultura*. Ta izraz je v resnici že popolnom a ustaljen, vendar pa še ni dovolj jasno diferenciran, tako da se često lahko tudi napačno tolmači, čeprav nehote. T udi raziskovalec često zagreši napako s tem, da t. i. kulturo nepopolno predstavi. Ne mislim tu k aj na izraz »m aterialna kultura«, ali ipa na izraz »duhovna kultura«, k i sta po navadi točno označena. Pač pa se v predzgodovini z navadnim izrazom »kultura« p o jm u je tu d i neka etnična večja ali m anjša skupina. Le v tistih prim erih govorim o o nekem plemenu ali narodu poim ensko, k ad a r vemo tu d i za njegovo ime. Takšnih prim erov je pa v predzgodovini dokaj malo. Seje od železne dobe d alje vemo po zgodovinskih virih tudi za im ena nekaterih etničnih skupin. Še celo v zgodnjem srednjem vdku imamo m arsikatere etnične skupine, k aterih imen ne vemo za posamezna področja, oziroma ne moremo posameznih k u ltu rn ih skupin vezati na določene etnične skupine. Iz teh vzrokov se je v predzgodovini tu d i ustalilo, da se v takem p rim eru etnična skupina poim enuje k ar po k u ltu ri, n. p r. k u ltu ra zvončaste čaše, vinčanska k u l­ tura, lužiška k u ltu ra, k u ltu ra žarnih grobišč, itd. S takim pojm om ra ­ zumemo celotno kulturo, tako m aterialno k a k o r duhovno.; dalje tudi ekonom iko, da, celo jezik. U pravičeno se p rito žu jejo nekateri, da se s takim im enovanjem ne ra zlik u je tudi ljudstvo- k o t nosilec te ali one kulture. Č eprav je to včasih tudi točno-, je v glavnem le navidezno. Že pri o b rav n av an ju m aterialnih ostalin bodisi te ali one vrste ne moremo teh obravnavati ločeno od njihovih no-silcev, čeprav jih ne im enujem o posebej, glede na to, da n e vemo niti njihovega imena, niti česarkoli drugega, razen tega, k ar nam nudijo same m aterialne ostaline. Le v tistih prim erih, k je r se vrše samo čisto tipološke k o m p aracije ali k ak a druga podobna raziskovanja, se nosilci puščajo več ali m anj ob strani, k er je v takšnih prim erih zajeto veliko širše področje, v katerem je zastopano več raznih k u ltu r ali tudi več etničnih skupin. P rizn ati pa moramo, da je izraz »-kultura« k ot poim enovanje -za m aterialno in duhovno k u ltu ro te r za njene nosilce nekoliko preozek. K ljub tem u u p o rab lja danes ta izraz večina evropskih predzgodovina-rjev, razen italijan sk ih . Le-ti uporabljajo namesto »kult.u-rc« izraz »civiltà«, toda tudi ne vedno. Ta izraz je pa veliko b o lj posrečen. K ljub njegovi -delni prednosti, k e r je v njem ob­ sežena tudi ekonom ika in sploh civilizacija poleg k u ltu re, ga pa ne moremo prenesti v -druge jezike. K u ltu ra kot poim enovanje se ne u p o rab lja le za tiste skupine, k a ­ terim ne vemo imena, tem več se uporablja tudi za tiste, katerih d ržave so bile že form irane. Tako danes vsakdo govori o rim ski, grški, egip­ čanski in o drugih podobnih k ulturah. V endar često tudi tu ni zajeta le duhovna k u ltu ra, um etnost itd., temveč celotna m aterialna k ultura, eko­ nom ika in drugo. Zato je češki arheolog Böhm že pred -leti predlagal naj hi im enovali »civilizacija« tiste prim ere, v katerih naj b i oznaka »kultura« istočasno ne b ila iudi ekvivalent jezikovnega razlikovanja, temveč dokaz k u ltu rn e in gospodarske nivelizacije, k i se poleg tega tudi širi (Pûvod Slovanû ve svetle nové ceské lite ratu ry prehistorioké, Brno 1948). Do tega sklepa je prišel ravno zaradi tega, k er sestav ohranjenih spomenikov m aterialne k u ltu re v vseh predzgodovinskih dbdöbjih ni vsebinsko isti in k v alitativ n o soglasen. To je popolnoma točno. Vendar je vprašanje, v k o lik o bi takšno poim enovanje bilo v predzgodovini b olj razum ljivo. T ak izraz se vsekakor lahko u p o rab lja tam. k je r je družbeni razvoj do­ segel že takšno stopnjo, d a izraz k u ltu ra več ne zadošča, kot n. pr. pri rim ski (kulturi, k er je že zdavnaj prešel ožji okvir in k er tam ne ob­ ravnavam o le drobni m aterial, kulturo, um etnost, stavbarstvo, rokodel­ stvo, tem več tudi državno upravo, industrializacijo itd. Seveda je pa tu d i izraz »civilizacija«, 'kakor ga danes pojm ujem o, neprim eren za vse duhovne produkte, a tudi za tradicionalne izdelke m aterialne kulture, itd. Talko ta izraz ni nič 'boljši, k ak o r je izraz »kultura«, s katero pojm u­ jem o ne samo duhovno kulturo, umetnost, temveč tudi vse civilizacijske momente. Vendar obstaja neka bistvena razlika v pojm u kulture, k je r je znan narod kot njen nosilec, ne glede na to, ako je takšno- kulturo uporabljalo tudi več drugih etničnih -skupin ali -pa le ena, k e r ise v takšnem prim eru že v poim enovanju k u ltu ra veže na tisti narod, n. pr. rim ska k u ltu ra, -grška k u ltu ra itd., s čim er odpade ugovor, da n e vidimo nosilcev, k a r nikakor me drži pri zgodnejših etničnih skupinah, katere poimenično ne moremo vezati -na izraz kultu-ra. Z-a-to -se mi zdi manj po­ membno, m enjati izraz »kultura« v izraz »civilizacija« p ri že zgodovinskih poim ensko znanih narodih in plemenih. P ri neki predzgodovinski »kulturi« je pa mogoče tudi izraz »kultura« zam enjati z izrazom »kulturna -skupina«, da bi se moglo razum eti tudi n jih nosilce, medtem ko b i -se -sam izraz »kultura« uporabljal le v zvezi z m aterialno in v zvezi z duhovno kulturo. O pozoriti -pa moram, da so v zadnjem času nekateri pre-dzgo-dovinarji že prešli na tak način po­ im enovanja, čeprav je večina danes še ostala p ri starem načinu izražanja. V sekakor m oram zavreči željo nekaterih, k i m enijo, d a bi se n a j kultura označevala v širšem pomenu, kot n. -pr. »kultura podonavskih polje­ delcev« in podobno. Č eprav so mogoče na eni strani takšne želje tu d i upravičene, moramo upoštevati, da -so današnja poim enovanja predzgodo­ vinskih k u ltu r bodisi po rek ah (tiska, koroška) ali pa po lokalitetah (butniirska, starcevačka), po po-gorju (Biikk kultura), po pokrajinah (sla­ vonska, hvarska), po kakšni posebnosti v k eram ik i (kultura zvončaste čaše, vrvičasta kultura), po načinu pokopov (kultura žarnih grobišč, me- ga-litna kultura), itd. tako teritorialno k ak o r tudi časovno om ejena in pred stav ljajo m anjše k u ltu rn e in etnične enote. S predlogi, k i so jih nekateri podali, bi dobili širše poim enovanje, s katerim k u ltu rn e skupine n e bi bile med seboj ločene niti teritorialno n iti časovno že glede na n jih ted an jo družbeno ureditev. Z drugim i besedam i, takšna poim enovanja bi obsegala vrsto popolnoma različnih k u ltu rn ih skupin tako po m aterialu, k ak o r tudi po času. Skupno hi pa mogoče imele 'le eno obliko ekonomike. Iz vsega vidimo, d a je danes n u jn a potreba ostati pri nekdanjih izrazih in da jih ne gre m enjati, ne zaradi u stalejnosti, temveč tudi zaradi pravilnega pojm ovanja. Možnost je edino ta, k i sem jo omenil že poprej, da se nam esto izraza »kultura« uporabi iz-raz »kulturna skupina«, posebno tam. k je r skupina obsega tako k u ltu rn o k ak o r časovno zak lju ­ čeno celoto in k je r se želi zajeti poleg m aterialne k u ltu re tudi ekono­ m iko, družbeno stanje itd. te r njih nosilce posebno p ri starejših periodah, k je r nam im ena plemen niso znana. Ta izraz je ravno tako mogoče upo­ rab iti tudi pri tistih že zgodovinskih skupinah, k je r so nam imena znana, ali k je r so -nam znani tudi etični nosilci raznih k u ltu r. Tako imamo v slovanski 'kulturi vrsto m anjših k u ltu r poim enovanih na isti način, kakor je navada v predzgodovini, n. pr. belobrdska, kdttlaška, itd. Č eprav pa vemo za nosilce teh kultur, ni zopet z izrazom »kultura« m išljena le m aterialna k u ltu ra, temveč so m išljeni tudi njeni nosilci. Y takem p ri­ m eru bi b il tudi prim ernejši naziv »kulturna skupina«. SUMMARY Culture and culture group in prehistory Lately, it has become evident that the word »coiture« is .somewhat too narrow for the designation of unknown ethnic groups. And that because not only the ma­ terial and intellectual cultures are treated under this notion but quite as well economics or even the bearers of a culture known only by their material remains. Therefore, it may be reasonable to change the word »culture« into the exspression »culture group«.