Naročnina mesečno 25 Din, za inozrm-nivo 40 Din - ue-deljstu izdajo celoletno lK> Din, za inozemstvo 120 Din IJ re d h i S t \ o je « ^З^ћцtH&fSSSSbtMBK&l&^ SS®^ Kopitarjevi ul.b/lll Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 29%, 2994 in 20î0 (*Vk račun : L jub-liana it. 10.640 in 10.444 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 = B Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Krščanska morala in avtoriteta države V zadnjih dneh smo bili priče, kako se je tudi pri nas mnogo govorilo o državi in državljanih. Nekateri govorniki so v teh debatah smatrali za umestno, opozoriti na katoliško pojmovanje o državi in ga pri tem označili kot napačno, češ, da krati upravičene suverene pravice države, katero si baje skuša Cerkev podrediti tudi v tistih domenah, ki se nje ne tičejo. Da je moglo na tako merodajnih mestih, kakor sta skupščina in senat, priti do takšnih trditev, je krivo to, da si nekateri ne vzamejo truda, da bi iz prvega in direktnega vira spoznali načela krščanskega državoznanstva, ampak stoje pod dojmom cenih pamfletov, ki se jih nasprotniki Cerkve poslužujejo v protikatoli-jke propagandne svrhe. Oni, ki razpravljajo o državi in državljanih, imajo največkrat to napako, da območje državnega delokroga in pravic države včasi preveč raztegnejo, včasi zopet preveč zožijo. Raztezajo ga zlasti oni akademski krogi, kateri .taje naravno in božje pravo ter proglašajo državo za edini vir prava in jo skoraj malikujejo. Država je eden izmed virov prava in more dajati v svojih mejah zakone, toda ti njeni zakoni ne smejo nasprotovati ne naravnemu pravu ne božjim zapovedim. Njeno oblast pa zožujejo oni, iz čijih src je izginilo vsako spoštovanje zakona in ki zametajo sploh poslušnost no-siteljem državne oblasti. Načela krščanskega državoznanstva pa brez pridržka dajejo državi, kar je njenega. Prvo načelo krščanskega državoznanstva ie: Najboljše spričevalo državne oblasti je božje ime. Država ni kakor Cerkev ustanovljena neposredno od Boga, a vendar državno občestvo neposredno odgovarja božji volji, ker je že v človeško dušo skrito nagnjenje, da posamezni hrepeni po obce stvu in more le v občestvenem delu doseči zemeljsko kulturo. Po tem naravnanju božje previdnosti je posameznik navezan na dom in domovino, na narod in državo. Državna oblika ni neizpremenljivo šablonsko določena za vse čase in vse kraje. Kakor se morejo v teku časa spreminjati državne meje, tako se more tudi državna oblika pod vplivom splošnih razmer in sprememb izpreminjati. Toda v državljanski vesti mora biti zločin, če bi kdo z revolucijo ali prevratom skušal izpremeniti obstoječo državno obliko. V vseh državnih oblikah so predstojniki postavljeni od Boga. Od Boga izhaja pravica države, da lahko suvereno odloča v državnih zadevah, daje zakone, postavlja sodišča, zahteva od državljanov pokorščino »radi vesti«. Država brez Boga in prav tako ona, ki je proti Bogu, pa je zavrgla svoje najboljše spričevalo za svojo avtoriteto, se odrekla vezanosti državljanske vesti in s tem nastavila sekiro na korenine svojega obstoja. Duh zanikavanja, ki odreka pokorščino Najvišjemu, se bo prej ali slej razbohotil tudi v upor proti državni avtoriteti. Državniki se morajo torej že radi tega, da obdrže sebe, postaviti v bran proti vsaki protiverski akciji. Drugo načelo krščanskega državoznanstva je: Najvažnejši pravec državnega reda je nravni red! Imamo objektivni svetovni nravni red, ki temelji na naravnem pravu in na zapovedih božjih, ki so nam dane iz razodetja, neodvisen od vsake osebne samovoljnosti, neodvisen od javnih ljudskih glasovanj in parlamentov. Vsaka država je vezana na zapovedi naravnega prava in v kolikor je krščanska, še vrhu tega na evangeljske zapovedi. Če zahteva naravno pravo, da je treba pogodbo, ki je bila pravilno sklenjena, držati, tudi država ne more enostransko prelomiti s trgovsko ali cerkveno pogodbo. Če proglaša evangelij zakon za ne-razdružljiv, potem tudi država ne more ločiti tega, kar je združil Bog. Isti nravni red, ki veže posameznika, veže tudi državno občestveno življenje. Če veže posameznika dolžnost, da mora po 1. in 3. božji zapovedi iti v nedeljo k službi božji, potem državna oblast ne sme za čas, v katerem se vrši služba božja, predpisati kak športni nastop. Če 4. božja «apoved nalaga podložniku nravne dolžnosti do predstojnikov, ima tudi predstojnik take dolžnosti do podložnika in svoje oblasti ne sme izrabljati, te je po 7. zapovedi dolžan posameznik plačati, v kolikor ma je to mogoče, svoje dolgove in davščine, po isti zapovedi ne sme občina ali država nalagati tolikšnih dajatev, ki bi bili v opreki s socialno pravičnostjo. Če prepoveduje 8. zapoved posamezniku laž, potem morajo tudi ljudski zastopniki in državna oblast opustiti vsako laž in obrekovanje. Državni egoizem ne more biti poveličanja vreden, če je grd in obsodbe vreden egoizem po-edinca. Napuh celega naroda ne more biti dober, če veže posameznika evangeljska zapoved ponižnosti. Isti nravni red veže tako državo kakor veže Posameznika. Nemogoče je, da bi bili istočasno v svojem privatnem življenju kristjani, v javnem pa Pogani. Tretje načelo krščanskega državoznanstva je: Najvišji namen državne oblasti je skrb za skupno blagostanje. Državna oblast more razlastiti privat-no lastnino, toda le tedaj in v toliko, v kolikor zahteva skupno blagostanje. Zakonodaja in uprava morata ščititi blagostanje naroda proti sebičnosti posameznih plasti. Pravna država ne pozna privilegijev. Državno varstvo zdravja in last-nine, časti in svobode državljanov se mora v isti meri izkazati lako proti onim, ki so premožni, kakor proti onim, ki so brez vsakega premoženja. ' fcd zakonom morajo biti enaki tisti, ki so na oblasti, kakor oni, ki so vladani. Državna sodišča morajo izrekati svojo sodbo ne oziraje se na stran-■•"Злп pristojnost m razredno pripadnost. Ljud- Francoski narod zahteva pripravljenost Boj dveh taborov v Evropi Lordi za MacDonalda Pariz, 31. marca. Kar se tiče italijansko-angleškega načrta o direktoriju štirih velesil, ki naj bi se v ugodnem momentu lotil revizije mirovnih pogodb, ni danes zaznamovati nobenega novega dejstva. Gosp. Ti-tulescu, ki je v imenu Male antante dospel dne 29. t, m. v Pariz, je razložil francoski vladi stališče Male antante, ki absolutno odklanja Musso-linijevo iniciativo, kaj pa mu ie odgovoril šef francoske vlade Daladier oziroma zunanji minister Paul-Bcmcour, to pa še ni znano. GOSP. TITULESCU SE BO PODAL SEDAJ V LONDON, KJER SO V ZBORNICI LORDOV 30. T. M. GOVORNIKI VSI PO VRSTI HVALILI DELOVANJE MAC1 DNALDA, in sicer je tudi voditelj laburistične opozicije v lordski zbornici, lord Po-nsonby, brez vsakih rezerv odobraval Mussolinijev načrt. Kar se tiče mnenja vlade, mu je dal izraza vojni minister lord Hailsliam, ki je lordom poročal, da je bilo potovanje MacDonalda sklenjeno na seji vlade, ki prevzame za to polno odgovornost. Na sestanku v Rimu se je ugotovilo soglasje angleških ministrov z Mussolinijem v tem smislu, da je treba absolutno odstraniti vzroke, ki motijo mir in srečo Evrope. Če obstojajo države, ki se bojijo morebitne revizije, morajo pripisovati same sebi, da so vzrok seda-njega stanja na svetu . . . Spričo tega je seveda zelo zanimivo, kakšen odgovor bodo dali člani angleške vlade gosp. 1 itulescu. Desničarji in levičar i Kar se tiče Francije, je gotovo to, da tako zvano javno mnenje, ki ima v taki demokratični državi, kakor je Francija, ogromen vpliv na politiko vlade, odklanja revizionistične tendence Mussolinija. Desničarsko nacionalistično časopisje gre v tem oziru tako daleč, da s« upira vsaki diplomatični akciji sploh, ki naj bi se vršila v smislu direktorija štirih velesi! izven Zveze narodov. Med levičarji je prav za prav samo »République«, ki je zja revizijo vsaj v omejenem obsegu, češ da je med določbami versaillskega miru več takih, ki žalijo pravičnost, dočim večji del levičarskega časopisja sicer sprejema idejo sodelovanja štirih velesil, katera pa mora biti v vsakem slučaju v soglasju s paktom in institucijo Zveze narodov in ne sme absolutno biti v nasprotju z voijo in interesi tako zvanih malih držav, ki so velikim državam v Zvezi -narodov popolnoma enakopravne. Treba pa je zaznamovati, da najvplivnejše levičarsko glasilo »Ere Nouvelle« gosp. Her-riota najodločneje nastopa proti načrtu Mussolini-MacDonald in proti reviziji sploh, ker se mora taka misel sprejemati le z največjim nezaupanjem, ako jo izproži Italija, o kateri je znano, da hoče stanje v srednji Evropi in na Balkanu temeljito prevreči. Pauf-Boncour naj odstop'! Kar se tiče članov vlade, se predsednik Daladier do sedaj javno niti v zbornici ob priliki interpelacije poslanca Franklina Bouillona »>' izrazil popolnoma določno, pač zato. da ne bi vzbudil vtisa, da Francija odklanja vsako prizadevanje za mir sploh. Isto se mora reči o ministru za zunanje zadeve Paul-Boncouru, ki je v parlamentarnem odseku za zunanje zadeve sicer imel izraze simriaiije za ilalijansko-angleško iniciativo in za sodelovanje štirih velesil, je pa obe;-em izjavil, da to m mogoče drugače kakor v okviru duha in besedila pakta Zveze narodov. ZNAČILNO PA JE, DA VELIKA VEČINA PARI&KEGA ČASOPISJA DOLŽI DALADIE- ROVO VLADO PREVELIKE NEODLOČNOSTI V TEM VPRAŠANJU. Ker je v najnovejšem času pristopil k problemu revizije mil ovnih p.ogodb tudi problem zopetnega plačevanja obrokov vojnega dolga v Ameriki, je nastalo v hancoskem kabinetu sploh neko labilno stanje, tako da se govori že o rekonstrukciji kabineta. Baje bo Paul-Boncour odstopil in bi vodstvo zunanjih zadev prevzel ministrski predsednik i Daladier, ki bi portfelj vojvega ministrstva, ki ga sedaj obenem ima, pustil drugemu. Vendar se še ne ve, kako se bodo stvari iztekle, ker tisk gosp. Herriota vodi močno kampanjo proti šefu vlade Daladieru spniemu, dolžeč ga neorientiranosti v najvažnejših vprašanjih mednarodne politike in državne obrambe. Veliko nejevoljo vzbuja v javnosti okolnost, da se nahaja med člani kabineta eden, ki odkrilo simpatizira z Mussolinijevim načrtom, in to je g. de Monzie, ki dela v sporazumu s francoskim poslanikom v Rimu de Jouvenelom. kateri vod' čisto samostojno politiko celo brez ozira na centralno vlado in z vsemi silami podpira načrte Mussolinija. De Jouvenel je 30. t, m. odpotoval iz Rima v stvo bo imelo do državne oblasti tem več zaupanja, čim olj se bo moglo prepričati o njeni nad-strankarski skrbi za narodno blagostanje. Gojitev državnega mišljenja pri mladini najde tudi v tem pogledu visoke vzgojne vrednote za šolo in mladinske organizacije. Vidimo torej, da verska morala avtoriteto države samo krepi in podpira celo z nagibi duhovnih in nadnaravnih vidikov, ki so za vernega in vestnega človeka močnejši kot vsi paragrafi in oborožena «ila Zato je popolnoma neosnovan očitek, da verska morala avtoriteto cerkve zapostavlja ali ponižuje. Res pa je, da ima državljan, ki spolnuje ''Se svoje obveznosti do države, pravico od svoje strani zahtevati, da tudi država izpolni svoje dolžnosti napram poedincu. O tem pa prihodnjič. Pariz, kjer bo imel važne razgovore s šefom vlade in ostalimi ministri. Francra pripravljena Izmed časniških glasov je najvažnejši članek ministra Painleveja v levičarskem tedniku »Marianne-, kjer gosp. Painleve piše sledeče: »Slišim besede panike, ki oznanjajo vojno, katera ima izbruhniti že julija meseca in ki sprašujejo vlado, ali je vse pripravljeno za tak slučaj. Maj se dežela pomiri: julija meseca ne bo vojne in pozneje upam, da tudi ne. Zakaj Francija je pripravljena za vsak slučaj, in kakor znano, je taka pripravljenost najboljše sredstvo proti vojni. V zmeša'.- т svetu, kakršen je danes, nismo le na vse pripravljeni, ampak imamo na svoji strani tudi zveste prijatelje.« V tolažbo »n pomirfenje Današnji Inboristični »Daily Herald» objavlja tekst Musisoliiiijevega predloga, ki pa je identičen s tistim, ki je bil objavljen že pred enim tednom, Enako objavo prinaša tudi današnji »Mutiiu. Ta ponovna objava, ki se ne tiče podrobnosti revizionfctičnih načrtov g. Mussolinija in vsebuje le splošna načela, bržčae niima drugega namena, knkor oiniri javnost in zbudi vtis, kakor du Mussolni-MacDonal-dov pukt ni naperjen proti malini državam. ; Vamosf fituieseove intervencire Pariz, 31. marca. tg. O stanju razgovorov z romunskim zunanjim ministrom Titulescom se urad-■ no ne poroča nič. Titulescu je imel popoldne pol-drugouini razgovor z novim generalnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Legerjem, zvečer pa je bil povabljen k večerji pri zunanjem ministru Paul-Eoncourju, s katerim je ostal skupaj tri ure med štirimi očmi. Izjavil je samo, da so se njegovi razgovori tikali splošne orien :cije o političnem ho-ricontu. Nekoliko tajinstveno izjavlja »Ere Nouvelle«, da so se po sestankih v Ženevi in Rimu začeli tu in tam razgovori in sondiranja. Francija je »ila cclo indirektno predmet dejanskih ali domneva-nih ponudb. Vendar Francija ni zapustila najab-solutnejše korektnosti in se je tudi varovala dei<-nirati svoje bodoče zadržanje nasproti gotovim rr-.';dlogom. Na italijanski meji so ogromne pripravi dejstvo, ki ne dopustijo dvome, da se sve! ha? ne bliža mirovnim načrtom. Mala zveza je naravnost vznemirjena. Do sedaj se je opirala na Francijo, Ženevo in mirovne pogodbe. Koaierence pp. Becka Varšava, 31. marca. tg. Zunanji minister polkovnik Beck je še v Varšavi vodil intenzivne razgovore z diplomati zapadnih sil in male zveze. Beck bo obiskal Pariz prej, preden bo potoval v Ženevo, Prago pa bo obiskal tedaj, ko se bo vračal iz Ženeve. Vesti o potovanju Btcka v druga glavna mesta male zveze se ne potrjujejo. Louis Marin, zagovornik slovanskih držav Rusija odločno proti direktorju štirih velesil Pariz, 31. marca. Moskovski dopisnik »Tentp-sa« poroča, da je sovjetska vlada zeio nezadovoljna z načrtom rimskega pakta, »izvestja« pišejo, da je Japonska že izvršila revizijo washingtonske pogodbe, ki je jamčila teiitor ulno nedotakljivost Kitajske, zdaj se pa, pravi list, pripravljajo tudi ?.a-padne velesile, da izvrše v Evropi nekaj podobnega. »Izve*tja« zaključujejo svoj članek; »Sovjetska unija predstavlja svetovno silo in zato ne more biti ravnodušna nasproti tendencam, ki si sloje nasproti v svetovni areni, in tudi ne nasproti poskusom, da se ustanovi tako imenovani koncert itirih velesil, ki si laste pravico odločevanja o usodi narodov.« Krati podp;sa! pakt Male zveze Belgrad, 31. marca. AA. Nj. Vel. kral) je dne 29. marca podpisa! zakon o paktu o organizaciji Male zveze, sklenjenem in podpisanem v Ženevi 16. februarja 1933 med kraljevino Jugoslavijo, kraljevino Romunijo in republiko Češkoslovaško. Obenem je Nj. Vel. kralj ratificiral omenjeni pakt. — i Izmenjava ratifikacijskih dokumentov se bo izvršila v Pragi - najkrajšem času med delegati kraljevine Jugoslavije, kraljevine Romunije in republike češkoslovaške. Notranja kriza v Avstriji Dr. Dolliuss Diktatura prehaja v vojašhe rohe „Schutzbvsnrl" razpuècen Dunaj, 31. marca. Ig. Zvez. kancler dr. Dollfuss je s pooblastilom vsega kabineta in večinskih strank razpustil soriulnodemokralski Schutzbund z utemeljitvijo, da je Schutzbund v zadnjem času na raznih krajih uredil nelegalno roditeljsko službo, ! ki se je celo zoperslav liai a orožništvu. Pri racijah proti Srhiitzbundu na Tirolskem so našli dokazni materijal, «la se pripravlja po načrtu oborožen odpor proti državni eksekutivi. Na Iliiigu so priredili demonstrativen pohod več tisoč mož vojske v 300 avtomobilih s strojnimi puškami, pred poslopjem vojnega ministrstva, kjer je pri oknih stal vojni minister Vaugoin z mnogimi generali in visokimi častniki, pa je vojaštvo defiliralo. Socialni demokrati so že pred več dnevi obvestili svoje krajevne skupine, da bodo člani Schntobnnda v slučaju razpustu dodeljeni kot reditelji. Uradni razglas p» seveda prepoveduje delovanje Schutzbunda v drugi obliki in pod drugim imenom Seveda je tudi prepovedana nošnja njihove uniforme in njihovega znaka. Ouje se, da se je s strani soeialnodoniokrat-ske stranke dalo zagotovilo, da stranka ne bo proti temu ukrepala ničesar. I):ines -tt i vninšivnin zasedli munieii?-ko to 1 varno t Hirtonbcrgu ii razloga, da je tamkajšnje delavstvo organizirano social nedemokratično in da jc nevarnost, da se ne bi polastili tamkajšnjega orožja. Morda pa hoče Dollïiissova vlada, da izpolni svojo obveznost glede povračila orožja v Brescio, zavarovati z vojaštvom orožje, ki se še nahaja v Hirtenbergu, da ga ne 1м> zasegel Heiinvvehr. Očividno kot protiakcijo za razpust socialnode-mokratskega Schutzbunda ie dunajski župan Seitz kot deželni glavar zvečer razpustil dunajski Hei-matschutz, ki je pod vodstvom državnega tajnika za varnost majorja Feva. Heimvvehr pa smatra za gotovo, da bo zvezni kancler dr. Dollfuss njen priziv ugodno rešil. Dunaj. BI. marca. ž. Iz krogov socialnih demokratov poročajo, da bodo namesto nutpuščenega republikanskega Schutzbunda postavljeni strankarski »ordnerji«. Dalje poročajo, da bodo socialni demokrati zahtevali od vlade, da se takoj razpustijo tudi druge slične strankarske bojne organizacije. Predstavništvo socialne demokracije je sklicalo sejo, na katero je pozvalo vrhovnega poveljnika republikanskega Schutzbunda, generala Korncrja. Potovan a bivše cesarice Ciie Praga, 31. marca. tg. »Narodni List y < doznava-jo, da je grof Ivan Zichy odpotoval v Berlin, kjer se je sestal z bivšo cesarico Žito. Grof Zichy je svoje potovanje na Dunaju prekinil in govoril z avstrijskim kanclerjem dr. Dollhiesom. Iz Berlina se bo bivša cesarica peljala v Dresden na pogreb saksonske princeeinje Matilde, sestre zadnjega saksonskega kralja. Čuje se z gotovosljo. da bo Zita iz Ure-sdena potovala dalje na Dunaj, kjer bo v Karlovi cerkvi poroka nekega bourbonskega princa, katere se bodo udeležili mnogi Habeburaani. O tem načrtu aia obveščena zvezni kancler dr. Dollfuss in hemiwehrovski državni tajnik za javno varnost Fey. Ta dva državnika eta omogočila potovanje Žile na Dunaj in sta skrbela tudi za lo, da bo ostala na Dunaju nepoznana. Mevarna šala Belgrad, 31. tnarca. AA. List »Jugoslovanska iskra« je danes izdal svojo posebno prvoaprilsko , številko, ki je polna raznih aprilskih šal. Med drugim je list objavil tudi izmišljeno vest o dozdevnem atentatu na Hitlerja. Čeprav je bilo na prvi pogled jasno, da gre izključno samo za aprilske race, je državno tožilstvo za mesto Belgrad vendarle smatralo, da so te šale neumestne in da ne gre objavljati take izmišljene vesti, čeprav imajo značaj aprilskih šal. Zato jc smenjeni list prepo-' vedalo. Konec žalostnega prepira Večkrat smo bili prisiljeni, da smo na tem j mestu opozarjali na neprijetne |H»javc verske polemike * srbskih cerkvenih in bogoslovnih listih. Skoraj tri leta so se ponavljali li mučni nekrščaiiski in neknltiirni pojavi. Ne bomo obnavljali žalostne zgodovine le korenito zgrešene in ponesrečene polemike. bomo obnavljali spominov na neko nesrečno velikonočno poslanico. Te vrste pišemo samo zato, da moremo s tega mestu ugotoviti, da nasi miroljubni članki po tem povodu niso bili brez uspeha. Merodajni krogi so končno preprečili nadaljevanje one mučne polemike. /nano je, (In se je ona verska polemika zatekla nazadnje nn akademska tla. kjer je najmanj prostora zanjo. Prvi letnik »Svelosavlja«, • Insila slušateljev bclgrnjske bogoslovne fakul-jete. ji- bil pol" neak !filasnik srbskega patrinrhntu. ; čigar pisanje so nb-ojuli celo srbski govorniki ! \ državni skupščini. Pcsebno je potreben ko- j lenlt preobrat v prosluPli Pobožnih knjigah /.a i narod . da bo njih vsebina v soglasju s pobožnim naslovom. Kakor smo po svoji časnikarski dolžnosti Inozemski glasovi o sodobni Nemčiji Volna napoved zidom m znani -i ........... i................1 • minul -"'i' j».' "'"ji » ... — ................. ki mi v>e sveje življenje svetili delu zu verski | na-0 javnus( obveščali o žalostnih pojavili ver- in narodni mir. Bilo je že tako mučno, da sploh ...... -.......—: ni bilo več mogoče odgovarjati. Zato s tem večjim zadoščen i cm ugotavljamo. «la je uekr-ščunska polemika na akademskih tleli prejela zaslužilo plačilo. /adnji zvezek lanskega Svetosavlia I'' v nekakega zmagoslavnega Kraljeviča Murka še bojevito vihtel svoj buzdovnn in nnpo-ve,lovni nove n :pa.i •'.>!«> smo bili res rmln-r-.ini na nove evetke tel: n» '.adnjaških bojnih poljan. \ pravkar ebjuvljčiii prvi zvezek no-vosu letnika namesto nadaljevanja nekulturne poFeniike objavlja obračun z lansko polemiko. Prejšnji odgovorni urednik in voditeli nekr-nske polemične smeri je moral odstopiti: umaknili so se tudi njegov; somišljeniki. V dozi to ni šlo brez. pretresi jajev. Dane s, t. fjpnia se uvaiidie bili Francozom naklonjeni do 18(50, uato so naklonjenost prenesli na Angleže, kur je trajalo do 1000, nakar so se začeli zanimati za Nemčijo. Židje sledijo vedno moči I in to je slabo znamenje.« Vojna, nato sionistični pokret sta izkopala prvi prepad med Nemčijo in Židi; sedanji dogodki bodo prepad še poglobili. I Židje obračajo hrbet Nemčiji in to je tudi slabo znamenje. Sicer pa je prav, da je Nemčija snela j krinko ravno v trenutku, ko zahteva revizijo mi. I rovnih pogodb in hoče zavladati nad narodi, ki so s p komaj njenega gospodstva otresli. Začetek bojkota Berlin, 31, marca. tg. Narodno .socialistična poslovna organizacija v Berlinu je odredila po se je moral ponižno ukloniti pod diktaturo vlad- | naredbi vodstva narodne socialistične stranke, da 1 nili uaredb. Toda kljub temu se vršijo anketo in i angleški liberalni list .The Manchester Guardian' i jo 37. marca objavil prve zelo zanimive podatke ! o anketi svojega nemškega dopisnika na >židov. ' ski fronti . Navedimo iz teli podatkov le nekaj ! najbolj značilnih. V Berlinu je bil brez dvomu najhujši dan 9. marec. Takrat so se nasilno zapiralo judovske . i - ~ i "...______i v. muli v. luivi ji ди o,; uaauuu /-»limite; luuuvimu triletnega žalostnega nekrscanskega prepira rc- ; , ine 1гУгбПа sc jc ccla vrsta „asihiih pleni- sen opomin vsem. k. bi se kdaj imeli skiisnjave. | ( nasj|ne hj§ne jskave ri židovskih druži. da s potov verskega miru m krščanske ljubezni . _ Hnve<11. H » __rt„, „, ' nv, ,„ ,.rM,emi potov krenejo nn spol zla pota nevernega nemira nekrščanske mržnje Novi civilni pravdni red m taksni zakon Prvi april 1933 ie v domači zakonodaji zelo v en dan' V veljavo stopi, razen na ozemlju bivše Sro-ie in Črne gore civilnopravdni red, ki je l>9",; kopiran po pravdnem redu, ki je veljal do cdaj v Sloveniji in Dalmaciji in ki je ostal v bi-flvu isti, kot smo ga prinesli iz Avstrije. S tem e po ogromni večini sodna zakonodaja izenačena v večini države, razen materialnega prava, to je ilstih določb, ki urejujejo zasebne človeške pravice, ednošaje med osebami, stvarmi in razne pogodbe. ki jih človek sklepa v vsakdanjem življenju. To jc korak naprej, zlasti za gospodarsko motno razvito in profinjeno Slovenijo, ko se bodo zasebni interesi njenih prebivalcev, vsaj kar se tiče formalnega postopka pred sodišči, ščitili po vsej dr/avi izven Srbije in Črne gore na isti način in po istih načelih. Zato je 1. april brez. dvoma dan, ki ga gospodareči človek ne more preiti, ne da bi tega dejstva vsaj omenil, dana je podla",.', da seprocesi ne zavlačujejo, S tem zakolom bino se pa tudi približali ostali srednjeevropski zakonodaji in bodo inozemski dobavitelji — v k.i'ikor zopet pride le formalna plat v poštev, -— vsai vedeli, da se pred našimi sodišči enotno postopa. Gospodarsko enake važnosti v zvezi z novim civilno pravdnim postopkom je tudi zakon o taksah, ki stopi glede pravdanja enako v veljavo 1. aprila 1923. Ne samo, da prinaša nov taksni zakon nckai bistvenih sprememb; važnejše je načelno vprašanje, pod katerimi vidiki se plačujejo takse. Dočim je bil do sedaj veljajoči zakon — rekli Hi — pavšaliran, je novi mnogo bolj razčlenjen po dejanjih pravdne stranke in poslevodeče-ga jodišča. Po starem taksnem zakonu so ce plačevale pavšalne takse. Tožnik, ki je vložil tožbo n. pr. za 20.000 Din, je moral sešteli obresti, ki so natekle do vložitve tožbe, za eno leto naprej in glavnico. Od te skupne vsote je moral vzeti 3% za razsodbino, določeno pavšalirano vsoto za sodni papir, hartijo imenovano in to je bila taksa za državo, brez ozira na dolgost procesa, številnost razprave, kar je prišlo v poštev pri odmeri zastopniških stroškov. To takso je bilo pri vložitvi tožbe takoj plačati in je bila spričo obstoječe nah so dovedle do grdih ekscesov in krvavega I pretepanja ui bilo ne konca ne kraja. Posebno su-i rovo so nastopale bande v rjavih srajcah (Hitler-! jevci) v grenadirski ulici in v okolišnih prometnih . žilah. Zdivjane tolpe so nastopalo v skupinah od I 5 do 30 in so deloma nosilo celo policijske znake, i Slika je bila povsod enaka. Nnjprvo so se s se-! kirami razbila hišna vrata ali vrata v trgovino, nato 60 banditje vdrli v blagajne, odnesli denar, pretepali nameščence nli hišno stanovalce, jih pometali nn ulico, pustili tam ležati ali jih pa prepeljali v bolnišnico. , » , , .•, « j. *; Ista slika v Magdeburgu, v Chemnilzu, K6- nlgebergu, Elbingu in v Wormsu. V Wormsu se eploh ovira, da bi se tožba vložila, razen če ei je mogel tožnik preskrbeti ubožno spričevalo. Novi taksni zakon, ki stopi v veljavo 1, aprila 1933, pa se je postavil na stališče individualnih dejanj. Pri vložitvi tožbe se plača tudi taksa, ki Î>a je v razmerju z dosedanjo naravnost malen-tostna, odvisna od višine vtoževane vsote in vloženih pol. Tako se n. pr. pri vložitvi tožbe plača pri vsoti 1 milijon dinarjev lc 60 Din etalne takse za vsako polo. (Primerjaj 3% ob vložitvi po prejšnjem taksnem zakonu!) Pač pa je naknadno do- ; kolkovanje bolj občutno in gu je obaviti pri raz pravi, kjer pa je višina dokolkovanja zopet od visna od dolgosti razprave, ko zakon jemlje za osnovno edinico pol-ure, in potem, ko se sprejme sodba. Ta razčlenjenost kolkovanja bo imela za posledico, da bodo pravdne stranke morale kol- je pripetila sadistična slika, kako so se trije židje, pod nadzorstvom hitlerjancev morali zaporedoma iirug drugega pretepati. Za pretepanje so hitler-jevci vporabljali najrajši tako imenovano >Stahl-i rute • ali jekleno palico, tanko in vpogljivo ter ' lepo zašito v usnjato obleko. Tudi 15. marca so se po nekaterih ulicah ponovili slični atentati. Zalem so pogromi malo prenehali oziroma so se iz dejanskih brutalnih po-gromov spremenili v >fricdliebende- (miroljubne pogrome), ki se bodo z vso nemško sislematično-I "d" i za£e*' 'ZViliat' 1- aprila. .Ta dan mora izginiti '.od: >'• vseh berlinskih sodišč vse, kar jo židovske krvi, kot se je to že zgodilo na Bavarskem. — 1. aprila nažonejo vse židovske zdravnike in bolniške sestre iz javnih bolnišnic in klinik. Listi so v ta namen že objavili ločne liste Židov v posame- i ■ .* , « i i, * - 1 iiiimcu uukmu iuwic u»ic &iuuv v iiusmiiuu- kovali posamezna deiania, bo tore) s kolki vec ,,aih okrajiUi taUo da se bo RPimSungsoperation< opravka. Na drugi strani pa ni zamolčali, da so ' --------------- -• - - 01 ---- takse v splošnem nižje Lp da bo potreben dei.^r v presledkih lažje skupaj spraviti. Tudi princip kolkovanja po času zaposlitve sodišča odgovarja principu honoriranja opravljenega dela. Posameznih postavk ne moremo tu navajati, ker bi se morali pečati s celotnim zakonom. Pripomnimo še, da na drugi strani zakon predvideva strogo odgovornost, da bodo takse res plačane, ko naprtujc odgovornost in kazni ne samo sodnij-skim uradnikom, ampak tudi pravdnim zastopnikom. Ostra je tudi odredba, da državni urad nepravilno kolkovne vloge v gotovem roku odstopi naravnost davčni upravi, ne pa, da jih nc vzame v delo, kol je bilo do sedaj. Talko novi civilno-pravdni postopnik kakor novi taksni zakon, ki stopita v veljavo 1. aprila 1933, bosta pomenila važen preobrat v gospodarskem življenju vsakega gospodarečega človeka, ki išče zaščito svojih interesov pred sodišči. Podčrtali smo le -nekaj bistvenih potez, da opozorimo javnost na nje. Naravno pa je, kot je pri vsakem zakonu, da bo šele praksa pokazala temine in solnce tudi teh dveh zakonov. V principu pa je oba pozdraviti. (čiščenje) lažjo vršilo. Židje beže proti poljski meji v dobri veri, da bodo našli lam več svobode. Poljska in vsi ostali kraji vzhodne Evrope so klasična zemlja za protižidovske pogrome. Toda tam nastanejo pogromi iz revščine in pomanjkanja ljudskih mas. V Nemčiji so protižidovski pogromi nekaj čisto drugega, ker tukaj vidimo, da se vodi sistematično iztrebljenje židovstva pod vrhovnim vodstvom vlade in še osebno državnega kanclerja Adolfa Hitlerja. Saj narodni socialisti razširjajo te dni po vsej Nemčiji brošuro, v kateri trdijo, da hočejo židje umoriti Hitlerja in da se jih mora i zaradi tega uničili. Cesarska Nemčija se je rada naslanjala na žide. Mnogo židovskega sveta je cesarska Nemčija morajo načelniki narodno-socinlističnili poslovnih celic jutri dopoldne ob 10 pri vseh lastnikih židovskih obratov odnosno pri obratnih vodstvih iz-l>oslovati naslednje zahteve: da se т naprej plačajo vsoin nežidoTskim delavcem in nameščencem dvomesečne mezde odnosno plače, da se krščanski Personal no sme odpustiti in da se brci odpovednega roka odpustijo vsi nameščenci židovskega plemena. Listi in trgovine i življenjsko važnimi predmeti so toliko izvzete, da se zahteva samo odpustitev vseh Židov. Popoldne ob treh morajo vsi delavci in nameščenri židovskih obratov zapustiti svoja mesta, da bodo pred svojimi obratovaliiči protestirali proti bojkotu nemškega blaga v ino. zemstvu. Razen tega ho nekoliko pozneje veliko zborovanje v Lustgartciiu, kjer ho govoril tudi dr. Gobhele. Naval na trgovine , Berlin, 31. marca. tg. V nekaterih mestih se je že danes začela bojkotuu akcija proti židovskim obratom. V Berlinu so bile danes židovske trgovine prenapolnjene s kupci, ki so si hoteli Se pravočasno po ugodnih cenah nabaviti blago. Tudi v Frankfurtu a m Mein je bil včeraj in danes naval kupcev izredno velik. V popoldanskih urah pa so že prikorakali SA oddelki in zasedli uhodc v židovske trgovine. Nato so judje zaprli svoje trgovine, ne du bi bilo prišlo do incidentov. V Leipzigu so pristaši SA na židovske trgovine in druge ]>oslovne lokale nalepili plakate, s katerimi pozi vi jejo na bojkot. Oni kupci, ki zapustijo tako trgovino, pa se fotografirajo in jih hočejo pozneje prikazovati v filmih. Iz velikega trgovinskega koncema Karstadt, ki ima podružnico v mnogih nemških mestih, so izstopili židovski člani nadzorstvenega sveta, pa tudi iz poslovnih vodstev posameznih trgoviu. Izdano je bilo potem oficijozno poročilo, katero izjavlja, da je podjetje sedaj popolnoma krščansko in je zalo izvzeto od bojkota. Narod oblega sodnije Velika množica je danes vdrla v deželno sodišče in v okrajno sodišče notranjega mosta, kjer so zahtevali, da sc takoj odpustijo židovski sodniki in odvetniki. Ko so židovski sodniki in odvetniki zapustili sodno poslopje, sta oba predsednika navedenih sodišč odredil«, da se sodišče zapre, dokler se ne pokličejo liežidovski sodniki, kar upajo, da se bo zgodilo v par dneh, tako da sc bodo vsaj v ponedeljek začele sodne razprave. — Židovski časnikarski poročevalci se v bodoče ne bodo tcč smeli udeleževati sodnih razprav. V Konigsbrrgii so danes oddelki SA zasedli sodno poslopje in vsem Židom prepovedali uhod. M(sp€ičen cëiœt V včerajšnjem »Jutriu bercaio, da je v proračunski debati g. senator Fran Novak v podkrepitev svoje teze, da je stališče cerkve , do države v Jugoslaviji napačno in »da se hoče ; postavljati cerkvena ali verska morala nad av- I toriteto države« — citiral tudi »Sloveuecc in I sicer z dne 7. ja.nuarja 193? pod naslovom; >Na- | še stališče do ljudstva in države«, iz omenjenega članka pa besede: >l\er stoji vera nad državo, država nima pravice, da bi svojo moralo stavila nad moralo vere nli da bi drugo moralo višje cenila, nego moralo naše svete vere.c Ker se omenja naš list, saio šli gledat, kuj f* Urednik Fr. Schawer Celje, 31 marcu Nocoj ob pol " je umrl v tukajšnji javni bolnišnici na posledicah operacijo vnetju tre- ; i .. " ...................: l____- : ......-1. . .1 .'l. : .....' i .....: i proti strupu nemoralnosti Usianuvitev Urad rs zts moralno čiščenje Nemčije -, vi i i • t "«»• "» »vuii«. mn MU mmruimiriii» 111 na n busne mrene v mi.,lepsl mosk, dob.. ob Taboru Sv. Jurij ob Taboru, 31. marca. V »Slovencu« z dne 2. marca smo poročali, da je takrat gorelo v Sv. Juriju ob Taboru v teku 'reh let že 15 tič. Danes moramo na žalost sporočiti, da se je ta številka zopet povečala. Dne 29. marca je ob pol 11 ponoči rog požarne brambe zopet naznanil vaščanom, da nekje gori. Gorel je kozolec posetnika g. Janka Kobaleta na Taboru, ie pogorel do tal. Prvi so bili na licu mesta Pevci cerkvenega pevskega zbora, ki je imel isto-^ачпо pevsko vajo. Pevci so preprečili, da se ni *'nel tudi 4 m od prvega kozolca oddaljeni drugi kozolec, last istega posestnika, ki se je bil že vžgal, pa so požar na tem kozolcu hitro pogasili z vodo, ki so jo nosili v škafih iz vodnjaka (štepi-Kmalu je nastopila tudi požarna bramba z bistriške ■ asi, za njo pa tudi kapelska, kateri pa ze ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je prejšnja рогаг omejila in kozolec podrla. Ljudstvo v Sv. •luriju ob Taboru se sprašuje, kdaj bo konec te nesreče in če bo že vendar prišel prvi požigalec * r "»« pravic« nikaka državna ustanova. Tudi funkcionarji Sokola niso nobeni državni uslužbenci. Okorn se je skliceval tudi na znano razsodbo banskega sodišča v Zagrebu proti Leakoviču ter je navajal, da ne gre, da bi bilo na področju zagrebškega banskega sodišča nekaj dopustno in ne kaznjivo, kar bi se v Ljubljani kaznovalo po izjemnem zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Deželno sodišče je obsodilo Okorna na 10 dni zapora in 120 Din kazni. Na Okornov priziv je zadevo obravnavalo višje deželno sodišče v Ljubljani. To je Okornov priziv zavrnilo in v razlogih navedlo: Sokol je bil ustanovljen z zakonom kot viteška organizacija za duševno in fizično vzgojo državljanov. Zvezno upravo imenujeta in razrešujeta ministra za vojsko in mornarico in minister za prosveto v soglasju z ministrskim svetom. Minister za vojsko dovoljuje tudi olajšave članom Sokola pri službi v kadru. Z zakonom in štatutom je določena ingerenca države pri organizaciji in poslovanju SK.L Z zakonom določena svrha te organizacije, ki ima služiti eminentno državnim interesom, ji daje brezdvomno značaj državne ustanove. Tudi si ni višje deželno sodišče osvojilo stališče obrambe, češ, da ne veljajo inkriminirane besede za vsega Sokola, temveč le za nekatere domžalske Sokole, ker obtoženec svojih besed ni omejil, temveč omenjenim pričam svoje besede utemeljil, češ, da Sokoli niso dostojno oblečeni, torej velja očitek za vse Sokolstvo. Izvršitev kazni je višje deželno sodišče odložilo za dve leti. Požar na Jesenicah Jesenice, 30. marca. Danes ob pol ene ponoči je tovarniška sirena naznanjala, da nekje gori. Lokomotive na jeseniški postaji so žvižgale, da so prebudile vse Jeseničane, ki so v strahu vstajali iz najboljšega spanja in se zirali v vse smeri, kje gori. Tovarniška požarna bramba je bila hitro na mestu, ker je gorelo skoro tik tovarne v hiši, ki pripada takozvani Mencingerjevi gostilni, sedaj last dalmatinskega vinskega trgovca g. Jure Lasana. V hiši, ki je bila v zelo slabem stanju, sta stanovali dve stranki, katerim je seveda vse pogorelo, kajti ljudstvo je že privrelo na kraj požara, ko stranki v hiši niti vedeli nista, da jim nad glavo gori. Pri gašenju se je zelo pogrešalo vodno korito, ki je prejšnje čase stalo prav na tem mestu, in bi bil ogenj v tem slučaju lahko hitreje pogašen. Da se ni ogenj razširil, se je zahvaliti v prvi vrsti mirnemu ozračju, kajti v slučaju vetra bi bila nevarnost za vse hiše ob Industrijski ulici, ki so povečini last tovarniških dclavcev. Kako je ogenj nastal, se ne da ugotoviti. Obsodba zaradi ponarejanja sebrntkov Ljubljana, 31. marca. Janko, kovačev sinke, je starejši mladoletnik Zalo je bila razprava proti njemu zaradi ponareja-i nja desetdinansikih srebrnikov tajna. Doma je Janko tam v krajih, o katerih pravijo, da so biser Go-renjske in Slovenije. Letos januarja mu je prišlo na misel, da je v kovačmici svojega očeta ponaredil na priprost način 10-dinarski kovanec. Dva falzifikata je potem spravil v promet na Jesenicah, enega v Prosvetnem domu, drugega v kolodvorski restavraciji. kjer so ga zasačili in izročili obmejnemu komisarju. Pred tremi sodniki je bil Janlko odlkritosrčen in prostodušen. Zatrjeval je sodnikom: »Poskusil sem. ker mi je bilo dolgčas, kako so ta stvar da na-i rediti. Kar tako za šalo! Predsednik: Kdo vam bo i to verjel, ko »te jih spravili v promet?« — »Zmotil =onn se. Zamenjal sem jih za prave!« Predsednik-' »Vaš zagovor ne bo držal. Povejte raje po pravici ! Janko je zatrjeval, da ni imel namena ponarejali j kovance. Imel je čas. ker je bil brez dela, in je sa-! mo poskusil. Janko je bil obsojen zaradi ponarejanja denarja na 3 mesece Hrtro^pega zapora na '2-l't Din denarne i kužni, vse îKigoino za 3 l«An. Janko je bil s sodbo 1 zadovoljen. Konceri v frančiškanski cerkvi v Lmbl ani Ljubljana, TI, mnrra. Nedvomno je imela specifično cerkvena glasim v vseh časih silno moča n vpliv na splošno glasbeno kulturo, čeprav kaže njena samostojna razvojna pot svojo originarno fizi-ognomijo, ločeno od posvetne glasbe. Kadi tega pa je upravičena prav tako, kakor potrebna intenzivnejša gojitev te tako silne smeri glasbene j umetnosti. Pri nas je koncertna reprodukcija cerkvene glas.be v zadnjem času na žalost stopila Ih>Ij v ozadje; včasih itogostejSi cerkveni koncerti eo se пскасм razredčili. Haš včerajšnji ohil en obisk koncerta, ki ga je v frančiškanski cerkvi priredilo pevsko društvo »Ljubljana« pod vodstvom dr. Dolinarja v zvezi s eofistič-I nim nastopom orgelskega virtuoza msgr. Stanka i Premrla, pa je dokazal, tla interes za to vrsto glasbe v ljudeh še vedno močno živi. Že smo omenjali, tla tudi reproduktivna specializacija ni zameta nja vredna misel, kajti sadovi take orijentacije imajo lahko veliko ; vrednost. Kakor se n. pr. loči operna reprodukcija od koncertne, ali zborovska od instrumentalne vsled zahteve po specialnih sposobnostih, tako ensembla kakor še zlasti dirigenta, tako vzdržuje isto dejstvo tudi v nasprotju posvetne in cerkvene glasbe. Kajti močna religiozna 1 snov, ki je včasih tako silno zgoščena v sled-; nji. zahteva interpréta, ki je po svoji dispoziciji sposoben odkrivati take globine. Izgleda, da I zbor «Ljubljana« pod tem vodstvom precej nagiba k taki reprodukciji. Sporni omenjenega koncerta se je delil v ! dva dela. 1'rvi je obsegal orgelske solistične skladbe skladateljev Bacha, Rheinbergerja, d'Indy-ja in Paribenija. Izlior točk je bil zanimiv in enoten v kolikor je pokazal visoko kvalitetno delo velikega, samoniklega genija Bacha in več ali manj v tehnični gradbi nanj naslonjenih tvorcev XIX. stoletja. Drugi del |>a je vseboval »Misea solem ni s« našega najmočnejšega tvorca in reorganizatorja na glasbenem polju. Antona 1'oersterja. Skladba je zložena za mešani z.lxir, orgle in orkester in se odlikuje j v svoji arhitektonski doslednosti, motivični soč-I nosti in formalni jasnosti. Orgelske skladbe so bile izvedene z resno poglobljenostjo kakor tudi s skrbno tehnično izdelanostjo, tako v registerski varijaciji in suibtilni dinamičnosti, kot v plastični jasnosti |K)lifoneea prepletanja. — Tudi izvedba drugega dela sporeda je icncla mnogo vrlin. /.l>or je v glasovih izenačen in sočen, v intonaciji čist in posveča lepo pozornost izgovarjavi. Orkester je bil skladen. Dirigent se je v izvedbi pravilno pori redil slogovnim zahtevam skladbe in je plastično izdelal motivično zgradbo. V splošnem je bila nekoliko nejasna le ritmična kompaktnost in dinamičnost, sicer pa so zlasti 90 *tco V- YlUW s *>' \nW nekateri stavki porasli do močne učinkovitosti. Vstop h koncertu je bil prost, kar je z vidika današnjih socialnih razmer za izvajajoče res velika požrtvovalnost in za prireditelje vsega priznanja in hvale vredna plemenitost, ker so tako omogočili poset marsikateremu ljubitelju j lepe umetnosti. Cerkev je bila nabito |>olna |н>-I slušalcev. ki so se ob koncu razšli s tihim, a zato iskrenejšim priznanjem. — Koncert se jo prenašal tudi |к> radiu. — V. U. Vandaîizem brez primere Ljubljana, 1. aprila. Ljubljana je ree lepo mesto. To nam priznavajo tujci in lo vemo tudi sami. Vsak Ljubljančan, ki bo s ponosom razkazoval tujcu krasote, svoje ožje domovine, bo čutil in mora čutili do teh lepot ve-veliko ljubezen, ki mu bo vedno narekovala, naj hrani in ščiti krasote rodnega mesta. Kljub tej, človek bi dejal, prirojeni ljubezni do rojstnega kraja, pa se ponavljajo vsako pomlad primeri skrajne surovosti in neik uit urnost i. Trezen in dostojen človek ne more razumeti, kako je mogoče pokončati v lepem tivolskem parku nasade, kako je mogoče potrgati cvetje in polomili grmičevje, kako izruvati klopi in polomiti svetilke. Taka mladostna razbr/,danost zahteva često celo precej napora, katerega se siroveži ne strašijo, samo da zadoste svojim uničevalnim instinktom. Preteklo noč so si nekulturni neolesanci zopet dali spričevalo o svojih zmožnostih in se lotili vprav neverjetno težkega posla. To [Kit jim je bil na poli eden izmed štirih velikih »majev, ki di-čijo Zmajski most. ki veže Kesljevo in Kopitarjevo ulico. Lotili so se zmaja, ki stoji na gornjem podstavku na levem bregu Ljubljanice, torej v bližini lekarne f/ovstek Kdaj in kako so izvršili svoj van-dalski posel, ni znano. Verjetno je. da so porabili za to zgodnje jutranje ure. I«) leži vsa Ljubljana v mirnem spanju ter čtijejo le tisti, ki jih kliče dolžnost, da pazijo, če je vse v redu. In tako je prav ob prvi jutranji zori prišel davi službujoči stražnik na svoji poti zopel do Zmajskega mosta, ko je zaprepaSČen Obstal. Velikega in več slo kilogramov težkega zmaja na gornjem jxi.Istavku ob levem bregu ni bilo več! Pač pa je ležala deloma na cesti, deloma na pločniku precejšnja lomna gmota. Stražn»k je zmajal z gl v ogorčen nr ' m umskim početjem brezvestnih zlikovcev in si ogledal zmaja pobliže. Bog ve, kalko se je zlikoveem posrečilo ležkega in dobro pritrjenega /.maja vreči s podstavka. Tu je morala sodelovati trda sila; najbrž so imeli zli-kovci kak dvigalu! drog. s katerim eo iztrgali zmaja s podstavka in ga nato vrgli na pločnik. Ko je težki zmaj butnil ob pločnik, se je zgodila res velika Skoda: odletela mu je prednja leva noga, ki so jo neznani suroveži vrgli nato v suho Ljubljamičino strugo. Težki zmajev kolos je na nekaterih mestih napravil ob padcu na asfalt precejšnje udrtine in tako pokvaril pločnik. Pri padcu se je nekolliko zvil zmaju tudi rep. Nato so g.: ztilcovci potegnili najbrž še malo naprej na cesto in ga pueiaviii pokonci ter ' — zmagoslavno odeli. Zmaj leži še sedaj na cesti in pločniku in kakor srno obveščeni, ga bodo še danes ob 0 dvignili, spravili na voz ter odpeljali v Strojne tovarne in livarne, kjer mu bodo prilepili nogo in uravnali rep, nakar ga bodo zopet svečano postavili nazaj na njegovo staro mesto. — Upamo,, da bodo hkrati z restavracijo zmaja dobili tudi doslej neznani barbari zasluženo plačilo. CdzùzpwuSefv^ô ôofyfc Belokranjsko pismo Zadnji čas se o Beli krajini zopet precej govori in precej piše. Vendar pa ni tako hudo kakor izgleda. Tujsko prometno vprašanje je vzel v zakup neki gospod, ki je menda res sicer ro|en v Beli krajini, je pa izgubil stike z Belo krajino, oziroma jih zaradi svoje mladosti sploh še ni mogel imeti. Sedaj piše in piše, če je že nam prav ali ne, glavno je, da se nekaj napiše. Ne smemo pa prezreti škodljivosti takšne vneme, če izhaja tudi iz najboljšega namena. Te dni je namreč prinesel »Slov. Narod« debelo tiskano vest, da se prodaja vino v Beli krajini po 1.50 Din. Belokranjski vinogradniki ne bodo za takšne vesti gospodu dopisniku prav nič hvaležni in ravno tako ne gostilničarji, ki gotovo ne kupujejo izvrstnih belokranjskih vin po tej smešni ceni. Slabše kvalitete so se mogoče dobile pri enem ali drugem vinogradniku po 2 Din 50 p, in to mešane vrste, vsa ostala dobra vina pa imajo ceno od Din 3.50 do 4 Din. Če se je prodajalo jeseni grozdje po 3 do 4 Din za kilogram, ne more biti vino polovico ceneje. Če pregledujemo tržne cene vin, lahko vidimo, da imajo ravno belokranjska vina zaradi dobre kvalitete in izbornega okusa gori označeno ceno ter se takšna vina ravno za poletni čas naravnost iščejo. Belokranjskemu vinogradniku bo zelo slabo ustreženo, če mu rušijo cene nepoklicani, kakor dopisnik »Slov. Naroda«. Mislimo, da te vrste »reklamo« obsojajo tudi celo naročniki »Slov. Naroda« v Beli krajini. Vinogradi so lepo prezimili brez porebc in «o že obrezani. Tudi delo na poljih lepo napreduje Največja stiska je bila za semenski krompir. 7. ozirom na zgodnjo pomlad bo tudi prehrana živine olajšana, ker sc bo lahko paša letos preje pričela. Ljubljanske vesti: Moderno poglabljanje Ljubljanice parov ženskih in tri pare moških nogavic, Skalijo »Sava« cigaret s 500 cigaretami, tri baterije za žepne svetilke, nov mknjtč, reklamni nožek, zrcalo, velik nož z rotenimi platnicami, steklenico kozmetičnega olja, koifck mila, uro z zlato verižico in šc nekaj drugih malenkosti. Boštjančič jc pripovedoval, da je imel namen iti v Ljubljano. Pozneje pa jo v zadregi še dodal, da mu jo nahrbtnik nekdo podaril. Izročen je bil najprej ljubljanski policiji, ki ga je tudi zaslišala. Nadzornik Macarol ima v evidenci več vlomov, tako na Štajerskem, v Dolu in okrog Naklega ter skuša sedaj dognati, če ne izvirajo le stvari od kakšnega teh vlomov. Boštjančič iaji, da bi kje vlomil. Čez mejo je Boštjančič prišel šele 12. marca. 0 U. F. svilene nogavice v zalogi Ign. Zargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11. 0 Opozarjamo na oglas v današnjem »Slo-I vencu«; Novost — Kriza — Dame — novo otvor-iena ipecialnn prikrojevalnica: Miklošičeva 14/1. © Modne hlače — pumparce ito najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesto 14. © Srajco modne in športne, kravate, naramnice, žepno robce, rokavice in nogavl' o, kupito najbolje pri Miloš Karntëiiik, Stari trg 8. NAZNANILO Ljubljana, 1. aprila. Večkrat anio že poročali, Icako se obnaša konj--<&a žotamica, ki jo «porablja Ljubljanska gradbena družba, ki poglablja ljubljaničino strugo. Prebivalci šmartlnelke ces»e so se uprli, da bi vasile kndeào se lokomotive škripajoče vozičke z gramozom po očeti in tako so konji zamenjali — lokomotive. S konjsko želnmico pa se nakopani grušč precej po- Kai bo danes? V vseh žup^ih cerkvah: vo litanijah ob '«8 trvodni misijonski govor. Drama: «Hamlet«. Izven. Opera: »Samson in Dalila«. Red B. Kino Kodeljevo ob 20: Johan Straus — dvorni kapelnik. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska 6, in mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9. Ш MI pomladno novosti v zadnjih modnih barvah oblikah razne kakovosti dobite pri Mirko Bogata», Ljubiiana Stari trg 14 Sprejemajo se popravila. Cene nizke. Pred obnovitvijo tramvajske proge Ljubljana, 31. marca. Smo tik pred začetkom del za obnovitev tramvajske proge v mestu in za zgraditev krožne proge po Jegličevi in Masarykovi cesti. Sedaj tra-sirajo strokovnjaki novo progo po Zaloški cesti. Trasiran je že trikot na Hrvatskem trgu, kjer bo uporabljen tudi majhen del parka, enako je trasiran tudi že trikot pred Figovcem, trasirali pa bodo tudi progo po Jegličevi in Masarykovi cesti. Trasiranje vrše tuji strokovnjaki od tvrdke Sic-mens-Schuckcrt, ki bo progo gradila. Prva grad-'oena dela se prično že čez štiri ali pet tcanov. Dela bo nadzorovala Maloželezniška družba. Voz ne bo letos nobenih novih, temveč bodo na urejeni novi progi obratovali novi vozovi, ki vozijo sedaj na progi Vič—Št. Vid. S te proge bodo pridelili na krožno progo šest novih voz, poleg teh pa bodo obratovali še stari vozovi, od katerih bodo dodeljeni nekateri tudi na progo Vič—Št. Vid. Promet bo moral biti seveda postopoma na progi ukinjen. Najprej bo ukinjen promet od sv. Petra cerkve do Most, zatem pa na stari progi postopoma v pasovih po 400 metrov, kjer bodo pač obnavljali progo. Na drugi progi bodo vozili vozovi redno. Na dolenjski progi se letos ne bo nič spremenilo. Damske plašče, obleke, bluze ima v veliki izberi Igm. Ж^гс)! - ILjublfana Sv. Petra cesta štev. 11. iu6i odvužu. Družba je skušala nabaviti dve mo-îorni lokomotivi, ki bi pa stali težke stotisečake; zato je opustila to namero in našla mnogo ugodnejšo in ceriejSo rešitev. Uporabila je namreč dva starejša tramvajska pogonska voza, ki sta bila rezervirana za bodeči Mariborski tramvaj. Kaikor kažo j ritka, se jo poskiisna vožnja prav dobro obnesla j in danes ob 0 dopoldne bodo začeli z rednim tramvajskim obratom v strugi Ljubljanice. 0 Ponovitev misijona so prične v vseh Ijub-I ljanskih iupnih cerkvah danes ob % 8 z litanijami in klicanjem sv. Duha, nato uvodni misijonski govor. Vei ljubljanski verniki vliudno vabljeni. © Stalna razstava sodobne stanovanjske opreme se otvori danes ob 10 dopoldne v ljubljanskem nebotičniku. Vstop prost. 0 Vsi bi prodajali. Ne samo v številu brezposelnih, ki se zatekajo ne razne ustanove in urade za pomoč, globoka socialna kriza se pozna tudi drugod. Na mestni obrtni referat, na druge obrtne instance in pa na mestno tržno nadzorstvo se stalno zatekajo rasni ljudje s prošnjami za trgovinska dovoljenja, z.enske, ki imaio bogve iz katerih časov prihranjen kakšen tisočak, zro z negotovostjo v prihodnost in mislijo, da se bodo še najlažje izma-zale iz zadrege, če dobe dovoljenje za majhno tržno stojnico na živilskem trgu ali pa tudi stojnico v kakšni ulici, kjer bi prodajale pač karkoli, ali sadje, ali sladkor ali po tudi galanterijo. Mestno tržno nadzorstvo seveda ne more dajati vsem tem številnim prosilcem in prosilkam dovoljeaj, saj že dosedanje mal«; branievke komaj životarijo. Zato tržno nadzorstvo tudi dosledno odklanja te prošnje. Aprila prvega vsakdo ht rad potegnil nas, to vemo/ Edini Slamič nas ne bo, zato vsi danes k n/emu gremo! Cenj. ohčinstvo vljudno obveščam, da sem z današnjim dnem pričel izvrševati v Ljubljani na Mestnem trgu 5/1 graversko obrt ter se priporočam za cenj. naročila, zagotavljajoč točno in solidno izvršitev. Velespoštovanjem Joško Dolenc. © Drevje pada — tiči bežel Na vrtu učitelji- šča ob Koincnskega ulici so pretekle dni pri či- ščenju posekali vse sadno drevje, baje zaradi lega, ker je delalo senca, drugače pa jc drevje rodilo sad. Zdaj tudi tiči ne bodo po drevju več gnezdili in peli. 0 Požar v Krakovem. Poročali smo o požaru v Trnovem. Pri tem se ram je pripetilo nekaj neljubih pomot, o katerih nas obvešča prizadeti posestnik g. Ložar. Rečna ulica je v Krakovem, ne v Trnovem. Pepel ni bil v hlevu, ampak pred hlevom, vsi komati vise pred hlevom, ne v hlevu, vnel se je pa samo listi, ki je visel ob zidu nad zabojem. Po tem komatu je prišel plamen v podstrešje. Požar pred hlevom so omejili domači s sosedi s skali vode. Delali so prav naporno in z vso prisotnostjo duha, vendar pa je ogenj ušel v podstrešje. Tu je mogla požar preprečiti šele požarna bramba, ki jc naglo posegla vmes in za kar ji gre priznanje. Ogenj je prvi opazil stavec g. StaTe, ki je tedaj šel mimo, sklical takoj domače in aviziral policijo. Ogenj je povzročil tudi precej višjo škodo, kakor smo pa mi poročali. © Priiet tržaški vlomilcc. Predsnočnjim so orožniki v Dolu pod Ljubljano ustavili nekega moškega, ki jc nesel po cesti težak nahrbtnik. Moški je bil 36 letni Jožef Boštjančič iz Trsta. Pri njem so našli več stvari, ki očitno izvirajo iz kakšnega vloma. Najprej so našli pri njem šest vitrihov, dalje je imel na sebi križast kratek suknjič, v nahrbtniku pa so našli dolgo rdeče križasto suknjo, dvoje moških spodnjih hlač, tri nove robce, pet Moste pri Ljubljani Dobrodelna prireditev v »Ljudskem domu«. Pevsko društvo »Zvezda« v Mostah priredi za namene »Vinccncijeve konference* v nedeljo, dne 2. aprila 1933, dobrodelno prireditev v dvorani omenjenega Ljudskega doma. Igran bo liturgični in alegorični misterij s petjem in godbo »Slehernik--, prvič na našem odru. Ta je najprimernejša igra za postni čas in vredna, da naoolni občinstvo dvorano do zadnjega kota, posebno glede na dobrodelni namen. Ker so cene sedežev (po 5, 4 in 3 Din) jako nizke. Vincencijcva konferenca pa potrebuje mnogo sredstev, bomo zelo hvaležni za preplačila in prostovoljne »rispevke. — Zato v nedeljo vsi dobromisleči v »Ljudski dom«! Uprava »Ljudskega doma«. Po razpustu mo-ščanskega »Prosvetnega društva» je prešla uprava tega doma z vsem inventarjem in knjižnico na Vincencijevo konferenco v Mostah kot solastnico doma, Oddaja vse imovine je bila izvršena po zapisniku dne 17. marcs t. 1. ter izročena Vincen-cijevi konferenci v varstvo in uporabo ob navzočnosti začasnega upravitelja g. mag. nadsv. Gove-karja in polic, svetn. g. Kokalja, predsedniku Vin-cencijeve konference g. ravnatelju Kocmurju. — Uprava Ljudskega doma.: ter vse imovine po inventarju, sestavljenem ob razpustu društva, je bila na to po sklepu občnega zbora Vincencijeve konference dne 19. marca t. I. poverjena njenemu del. članu Franu Kristanu, uradniku v p. JVaasnantta Kvartet solistov, ki izvaja v ponedeljek 3. aprila solistični del Beethovnove Misia solemnis, jc brez dvoma najodličnejši kvartet, kar smo jih imeli do sedaj na našem koncertnem odru. Vsi štirje solisti se čudovito ujemajo in tvorijo prekrasno ubrano celoto. Vsak posameznik spada med najodlič-nejše naše soliste, zato je ta ubranost tako lahko dosegljiva. Gospa Zlata Gjungjcnac-Gavella, odlična umetnica in izredna pevka, obvlada vse višine z naravnost čudovito lahkoto. Krasno sc ujema s celoto sonorni alt gospe Bernot-Golobovc Franjc, tenor Josipa Gostiča in polni bas g. Julija Bctctta izpopolnjujeta in zaokrožata ta kvartet. Kakor rečeno: takega kvarteta do danes šc nismo čuli. V Missi solemnis ima v rcsnici vc]iko nalogo, ki jo bo izvršil, v vsakem pogledu častno. Prav tako težko in odgovorno nalogo pa imata tudi zbor in orkester. Obema faktorjema pod umetniškim vodstvom g. Mirka Poliča popolnoma zaupamo in pričakujemo prvovrstno izvedbo Beethovnovega nesmrtnega dela. Izrečno poudarjamo, da sc ponedeljkov konccrt nc bo prenašal po radiju, zato vabimo vse, ki žele biti deležni izrednega umetniškega užitka, v unionsko dvorano v ponedeljek 3. aprila. Sedeži in stojišča so v predprodaji v Matični knjigarni. Dol pri Hrastniku. »Slehernik« bi sc sicer rad poslovil od Dolancev, pa so ga s takim ganotjem in pozornostjo zasledovali, da jim rad izpolni splošno izraženo željo; »Še enkrat nas razveseli in spomni, da bomo dajali tudi mi gotov obračun!« Na liho nedeljo, 2. aprila popoldne ob 3 v Društvenem domu na Dolu »Slehernik« še enkrat stopi pred vas; želi pa, da bi ga tako iskreno sprejeli, kakor prvič. Na svidenje s številnimi prijatelji! — »Krščanska šola«. Ponovite v J misij ona bo v vseh ljubljanskih župnijskih cerkvah po naslednjem vsporedu: V soboto (dne 1. aprila) ob ?i8 zvečer litanije z blagoslovom, nato »Pridi Sv. Duh« in uvodni misijonski govor. V nedeljo (dne 2. aprila) bo zjutraj in dopoldne služba božja z misijonskimi govori kakor po navadi; popoldne v vseh župnih cerkvah ob И 4 sv. križev pot, nato misijonski govor; zvečer ob M 8 litanije z blagoslovom, nato misijonski govor. Ob delavnikih: Zvečer ob Vi 8 kratki križev pot, ob M 8 litanije z blagoslovom, nato misijonski govor. Na cvetno nedeljo (dne 9. aprila) bo zjutraj služba božja z misijonskim govorom kakor po navadi; dopoldne se bo bralo: Trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa; popoldne ob И 4 sveti križev pot, nato slovesen sklep misijona. Po večornem govoru bo vsak dan zazvonil misijonski zvon in vabil k molitvi za srečen izid ponovitve misijona. K obilni udeležbi vabijo ljubljanski župniki. Celje ■& I/, odvetniških krogov. G. Adolf Korče, odvetniški kincipient pri g. tir. Božiču, je vêto-pil z današnjimi dnem zopet v odvetniško pisarno g. dr. Antonu Ogrizka. Umrli so: Rafael Krušič, cestni nadzornik v p., posestnik in gostilničar na Лллкст vrhu. Pogreb bo dunes popoldne na okoliško pokopališče. — Majda llojker, "> mesece stara hčerka trgovskega nameščenca na Bregu; Ivan Okršlan, l> mesecev star sinček služkinje v Medlogu pri Celju. N. v m. p. & Koncert pevskega društva »Oljke. () slovenski pesuii naših domačih kon»ponislov imamo vse premalo znanja. Zato goji »Oljka« že od svoje ustanovitve vedno v prvi vrsti le domačo narodno pesem. Celjanom se nudi prilika, da prisostvujejo koncertu jutri, v nedeljo v Narodnem domu. Zbor dirigira g. Mirko Vidcčnik. J0" članom Vincencijcve konference. Jutri, v nedeljo je družbeni praznik, zato bo ob 1 zjutraj v župni cerkvi svetu maša za člane Vincencijeve копГегепее. er Športno in izobraževalno društvo Borut« v Gotovljah je na pobudo g. žuipniku Ya-clavika ustanovilo olepševalni odsek. & Obrtniško zborovanje. Drevi ob 8 Це vrši v Narodnem domu protestno zborovanje društva Jugoslovanskih obrtnikov proti nameravani prodaji Obrtnega doma zbornici za TOI. Sf Tatvina kolesa. Posestniku in lesnemu trgovcu g. Mariucu Jeronimu iz Glinja pri Bra-slovčah je bilo v četrtek ukradeno iz veže neke gostilne v Gosposki ulici moško dvokolo, znamke Torpedo, črno pleskano, štev. SOO.I^S, vredno 700 Din. j& Smrtna nesreča v Drešinji vasi. Služkinja g. Kopše)u, policijskega uradnika v Celju, ki stanuje v Prešiti j i vasi pri Petrovčab, jc šla v sredo v trgovino. Pri hiši g. Šribarja v Drešinji vasi jo pridirjal po cesti voz. jo vrgel na tla. pri čemer so šla kolesa služkinji če/, glavo. Služkinja jc dobila pri tem tako hude poškodbe, da jc kmalu umrla. Bila ste dva voznika, menda iz celjske opekarne in ju je žundarcnarija že aretirala. Novo mesto Sporočan.o vsem svojim cenjenim odjemalcem in javnosti, da je Ivrdka Singer šivalni stroji d. d. v Novem mestu preselila svojo trgovino na Trg kraljeviča Petra št. 20, v bivšo trgovino g. Blaži-ča, hišo krojača g. Midorfcra. Naše dtfašfvo Občni zbor društva visokošolk »Savica- sc vrši danes 1. aprila ob 3 v Gospodarski zvezi, H. Udeležba obvezna! — Odbor. r obzornik Ljubljansko gledališče : HamleS Nova uprizoritev Shakespeareovega Hamleta v Župančičevem prevodu in pod vodstvom C. De-bevca je v čelrtek 30. marca popolnoma uspela in bo treba o njeni dramatirrgični in uprizoritveni svojstvenosti napisati daljše poročilo. Ker igrata naslovno vlogo dva igralca g. Kralj in g. C. De-bevec, bomo igralske like podrobneje occnili pozneje, ko odigra tudi g. Dfcbevec. Celotna uprizoritev se odlikuje po čim večji preprostosti, besedni resničnosli, prav v zmislu Hamletovega naročila igravcem, naj ne prekoračijo naravne тете, naj ne igrajo prenapeto niti prcmedlo. K posebnemu vtisu o novi uprizoritvi bi dejal, da Župančičev prevod že eam postavlja za nas, ki smo vajeni Cankarjevega besedila, docela novo nalogo za uprizoritev in novih težav. O tem prevodu, ki je nova besedna čarovnija, in je v glavnem pač do Msakdanjosti preprost in natlirno plastičen, pa tudi do napora miselno zakoreninjen ia v prave vragolije ujet, da se misel kar ustavlja ob njem, bodo 5e pisali bolj poklicani, zase imam občutek, da je ta prevod za igralca notranje tako težak, da igravec njegovi vsebini podlega in omaguje že pod besednim bremenom. Cankarjev pesniško zakajeni, lepe posneti prevod je kakor lahnokril metulj, Zupančičevega prevoda pa se drži moč zemlje, trpka skrivnost sočnosti in humornosti v prvotni moči. Tako besedilo zajeti, razčleniti in nositi, to terja posebnega napora. Tudi tu ima naša nova uprizoritev svojo težo in težavo, pa tudi, tako čutim, še nekaj potrebnega korekta. O vsem tem prihodnjič. Uprizoritev, ki v zelo naglem poteku traja dobre iri ure in pol, pa nikjer ne utruja, je sprejelo občinstvo z velikim navdušenjem. Posebno priznanje so izražali g. Kralju. Tako je gotovo, da je stopil novi »Hamlet« pred nas z zmagujočo močjo in da si jc zagotovil tudi sedaj popoln uspeh. Prireditev je v resnici pravi gledališki, praznik. F, K. j Razstava mladinske knjige Mednarodni vzgojni urad v Ženevi je pred štirimi leti zaprosit za podatke o najboljših originalnih mladinskih knjigah pri nas. Ob tej priložnosti se jc jasno pokazalo, da na tem polju še zdaleč nc dosegamo v sistematični gojitvi mladinske literature kulturnih narodov srednje Evrope. Zbirka naših mladinskih knjig jc poslana v Ženevo, kjer sc nahaja na stalni razstavi mladinske ' knjige Bureau International d'Education. Vendar moram priznati, da se jc v zadnjih letih stanje občutno popravilo in da imamo Slovenci kakor tudi H rvatje in Srbi sorazmerno bogato število reprezentativnih mladinskih knjig. Da bi zanimanje za mladinsko knjigo šc bolj naraslo, .o zadnja leta poskrbeli vsi večji dnevniki pri nas (pri Slovencih »Slovenec« in »Jutro«, med Hrvati »Novosti« in »Jutarnji list«, v Bclgrn-du »Politika«, »Pravda« in »Vreme«), Razen tega so organizirane posebne knjižnice za mladino (v Zagrebu dve, v Belgradu enaj. V tem smislu je treba jemali tudi razstavo mladinske knjige, ki jo jc te dni organiziral »Ženski pokret« v mali dvo-ani bclgrajske Narodne univerze. Tu je razstaviicnih v prijetnem nastroju mladinskih slik nekaterih domačih umetnikov približno tisoč mladini namenie-nih knjig iz sWeiske in srbsko-hrvaike književnosti. Razen knj g so razstavljeni tudi mladineki listi. Posebno zanimivi so originali prvih sledov mladinskega slovstva pri Srbih (Poučiteljni maga-zin za dccu« v prevodu Avrama Mrazoviča iz leta 1787. n. pr.). Slika, razume se, ni popolna. Zlasti Ljubljana oz. Slovenija ni zastopana kot bi morala biti. Glavne mladinske knjige zadnjih let so siccr tu v precejšnjem številu, manjkajo pa starejše, tako da razvojna pot ni naznačena, kar je pa pri srbskem delu v precejšnji meri doseženo. Reči pa moram, da so med knjigami najsolidneje in tehnično najličnejc opremljene ravno slovenske. Ob tej priliki naj opozorim šc na zelo poučno brošuro, ki je izšla v zvezi s to razstavo pod naslovom »Dcčja i omladinska knjiga« (100 strani), ki obsega zanimive kratke preglede mladinske književnosti pri nas. Sestavek -'Slovensko mladinsko slovstvo« je napisala prof. Anica Čcrncjcva. Čudno, da ne omenja izbrane, dasi žal že zaključene zbirke mladinskih knjig v založbi Jugoslovanske knjigarne. Sledi (nepopoln) pregled srednješolskih dijaških knjižnic, iz katerega jc razvidno, da Slovenija stoji sorazmerno visoko v primeru z ostalimi deli države. Več ko polovico brošure zavzema nepopoln bibliografski pregled mladinske knjige, izvirne kot prevedene, v Jugoslaviji. Zdi sc mi, da bi moral biti sc najmanj toliko obsežen kot je, če bi se zbral vsaj glavni materijah Ob prebiranju sem opazil, da sc ni povsod enako postopalo. Nikakor pa n c razumem, da so vzete za mladinske knjige: Finžgarjev »Pod svobodnim soncem« (srbski prevod), Jftlnov »Ovčar Marko«, Silva Kranjca »Zgodovina Srbov«, »Brstje« Josipa Lovrenči-ča in »Sinje ozare« Jožeta Pogačnika (s karakteristično pripombo, nr.nisano v Belgradu: »Pestne za omladinu, ozbiljne, skoro pesimističke meditacije o Bogu, zemlji itd.«II). Brošura je pomembna v glavnem zaradi pregledov. Tehnična oprema nad normalo. Cena 10 dinarjev. T. P. Od človeka do človeka (Von Meusch Mcnsch) je naslov trem drobnim, a zalo nje manj pomembnim zvezkom izbranih piscni^ raznih znamenitih katoliških ljudi zadnjega časa, ki eo izšla v založbi Pustet v Regcusburgti. in ki so vzbudila močan odmev in veliko .J"'.1' znanje kljub razburkanemu času pri katoliških in uekatoliškili nemških krogih. Zlasti šc pri neka-toliških, ki so divijo naravnost presunljiv; veri, izpričani v teh pismih, veri, ki prav zaradi svoje globine ustvarja poleg drugega tudi globoko umetniško čustvovanje in dviga stopnjo umetniške tvornosti njenega »poznavalca. Podobne zbirke do zdaj še ni bilo. Zastopani so v zbirki e pisali Kettèlcr. Schell. Mumbnucr. J-M. Sailer. ti tvorijo zvezek »Duhovniških pij «cm«. V »Umetniških pismih« so zastopani grol Stolberg, Friedrich Schlegel, Clemcns Brc»; ituio, Ovorbeck, Fiihrich, Cornélius in drugi-Zvezek s-ženskih pisem« sestavljajo pisma Dro-teje Schlegel. Zofije Stolberg, Anete Droste-1 liilshoffovc, Luise llcnscl i. tir. Ravnatelj bclgrajske opere, Slcvan Hristić, bo proslavil 5. aprila petindvajselletnico svojega skla-datcljskcga udejstvovanja. Leta 1907. jo napisal glasbeno spremljavo za narodno igro »Čučuk Stana«, s katero jc dosegel velik uspeh. Naslcdnia njegova dela so še glasbena drama »Suton«. »Vaskrscnje«, oratorij za moški zbor »Opelo« in , pa odrska glasba za večje število dramskih del. J Najnovejše njegovo ltnmno7itorsko delo ie balet j Ohridska legenda«, katere del bo na proslavi tudi izvajan. Nož - smrt - ječa Dve značilni razpravi pred tremi sodniki Ljubljana, 81. marca. Razpravni program malega kazenskega senata, ki mu je predsedoval vlS. sod. svet. g. Ant. Mladič, je bil danes v splošnem prav obširen. Poleg tatvin in vlomov je senat obravnaval tudi dve žalostni zadevi, ko je nož zahteval svojo žrtve. Zaradi 10 dinarjev. Lepi in romantični so zimski večeri na kmetih in to v krajih, ki so se precej oddaljeni od javnega prometa lil kjer so še ohranjeni stari običaji, ko predice predejo in dekleta čipkajo. Na Trati v Poljanski dolini no 10. januarja zvečer predli in tipkali pri Kosovih. Zbralo se je mnogo deklet in 17 fantov. Nazadnje so začeli plesati. Dva godca, tako Ciril Jen'ko, sta vlekla harmoniko, fantje so plesali in pili žganje. Čevljarski pomočnik Jože Cadež je nabral nekaj dinarjev za godbo. Zaradi 10 T)in pa se jo vnel med njim in Jenkom prepir, ki je bil sprva bolj šaljiv, a se je pozneje spremenil v resen prelep. Čadež je začel mahati z neženi in je zadel Jenka tako silovito v vrat, da mu ga je prerezal in je bila rana dolga 12 cm. Jenko je zaradi izkrvavitvo takoj pri Kosovih umrl, ker je bila tudi drugače vsaka zdravniška pomoč brezuspešna, ko pa je bila prerezana glavna žila odvodnica. Jože Čadež, ki jo drugače zastaven fant, je bil danes obtožen uboja. ;Mnlo boljši uboj s Poljanske doline I : je pripomnil senatni predsednik g. Anton Mladič in po prečitani obtožnici vprašal: >Ali ste ga res zabodli?« Obtoženec: >No moreni vedeti. Nisem nič čutil in videl... Dal sem ključ Kosi>vi materi in .Klšel domov. Pa je bilo pred menoj vse Brno fantov. <''udno se mi zdi, kako je prišlo.« Predsednik: ^udno? Zamah je moral biti silno močan, ker ste mu prerezali vrat !c Obtoženec: »Nisem no čutil, ne videl.« Predsednik je nato prečital obloženčeve izpovedbe v preiskavi, kjer je obtoženec opisal potek prepira. Ko so ga fantje pahnili skozi vrata, je zakričal: »Fantje! Smrt vam bo pred očmi.< Divje je mahal okrog sebe. Obtoženec je priznal dejanje, toda bil je razburjeni in v eilobranu. Obžaloval je Jenkovo smrt, ker sta si bila prijatelja. Bile so nato zaslišane štiri priče, ki so dogodek opisale v podrobnostih. Nikdo ni videl, kdo je prav za prav sunil Jenka z nožem. Jože se je po dejanju zavlekel na domači kozolec. Prišla je k njemu mati, rekoč: >Jcže. kaj si naredil?« Odvrnil ji je: »Kar sem naredil, sem naredil.« Javil se je orožnikom. Državni tožilec je plediral za obsodbo zaradi uboja, branilec dr. Pegan za silobran. in Jože Cadež je bil брокпап za krivega, da j« dejanje izvršil v «itabranu, ki pa ga. jo prekoračil. Po svobodni oceni Koledar Sobota, 1. aprila; Hugo, škof; Venancij, škof-mučencc. — Dan jc danes dolg 12 ur 34 minut in zraste ta mesec za 1 uro 30 minut na 14 ur 4 minute. Novi grobovi + P. Vendelin Voinjak. V Zagrebu je umrl v starosti 72 let g. p, Vendelin Vošnjak, frančiškanski gvardijan na Trsatu. Blagi pokojnik se je ro--di! v Šmartncm pri Velenju. Bil je vedno vzoren duhovnik in redovnik ter je dosegel najvišje re-dovniške časti: generalni definitor frančiškanskega reda, generalni vizitator drugih provinc, večkratni provincijal in gvardijan v raznih samostanih, zadnja tri leta pa gvardijan samostana na Trsatu. Pokopali so ga v Zagrebu ob obilni udeležbi duhovščine in ljudstva. Bog mu daj večni mir in pokoj! -J- V Ljubljani je umrl g. Anton K a u č i č , vežbalec Prvega prostovoljnega in reševalnega društva Ljubljana-mesto. Pogreb bo v nedeljo ob pol treh popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! + V Framu je nenadoma umrl davčni upravitelj v p. g. Ivan Vidmar. Pokojnik je bil vzoren in zgleden uradnik, priljubljen tako pri predstojnikih kakor pri podrejenem uradništvu. Bil je dolga leta uslužben pri mariborski davčni upravi 1er si je pridobil s svojim koncilijantnim in priljudnim nastopom tudi pri občinstvu splošno spoštovanje. Bil je tast inž. Josipa Teržana iz ruške tovarne za dušik. Blagega pokojnika polože k večnemu počitku danes ob 4 popoldne na farnem pokopališču v Framu, kamor se vrši pogreb iz hiše žalosti Fram 84. Blagemu pokojniku svetila večna luč, žalujočim ostalim naše iskreno in globoko sožalje! + Pri Sv. Ani na Krcmbergu je umrla mati uglednega mariborskega trgovca g. Poša na Aleksandrovi cesti, gospa Marija J o a n , vdovljena Poš, roj. Roškarič. Bila je blaga in plemenita žena, obče priljubljena in spoštovana. Pogreb bo jutri ob 9 dopoldne iz hiše žalosti pri Sv. Ani na Krembergu na tamkajšnje farno pokopališče. Sodi ohranjen blagi pokojnici trajen spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli — Profesorski izpit z odliko je napravil pred komisijo v Belgradu g. Karel Pahor, suplent glasbe na državnem učiteljišču v Mariboru. G. Pahor je prvi, ki je napravil profesorski irpit iz te stroke. Častitamo! Ostale vesti — Romanje Hrvatov v Rim. Ob priliki svetega leta pripravljajo Hrvatje veliko romanje v Rim. Odšli bosta tja dve skupini. Pri prvi znašajo etroSki za romanje 980 Din in bodo člani le skupine ostali v Rimu tri dni ter si ogledali vse cerkvene znamenitosti. Pri drugi skupini znaša;o stroški za posameznika 1980 Din in bodo ostali č.ani dalj časa v Rimu, kjer si bodo ogledali vse znamenitosti, na povratku pa se bodo ustavili še v F renči, Padovi in v Benetkah. Z navedenima zneskoma je plačana vožnja iz Zagreba po želez-n|ci. stanovanje — vsak udeleženec bo ime! evojo Posteljo v sobah za dve ali tri osebe, hrana v Ri-™;u m v Benetkah trikrat na dan, razne légitimante, vožnje z avtobusi in vstopnine. Romarji odpotujejo iz Zagreba dne 22. maja, vrnejo pa se: skupina dne 26. maja v Zagreb, druga sku-Puia pa 31. maja; obe skupini pa se vrneta čez 'rsat in Ljubljano. — Razpis ustanov. Podpisana uprava razpisu- za študijsko leto 1933-34 dve ustanovni mesti 45 n ' aVC-' Turnerjeve ustanove, vsako v višini '•■■000 Din, namenjeni za enega jurista in enega iilozofa slovenske narodnosti, ki sta polo'.ila oržavne (diplomske) izpite 1er si pridobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, se omogoči najvrednejšim nrnsileem enoletno hivnnjc v inozemskih kulturnih *in znanstvenih ža-fscili (Pariz, London, Oxford, Cambridge itd.) v „l nadaljujejo strokovne študije in da si °ncm pridobe one splošne in družabne izobraz- kazni jc bil zato Joie obsojen na 8 mesecev strogega zapora, v povračilo stroškov kazenskega postopanja in v plačilo odškodnine Jenkovim staršem v znesku 1000 Din. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv, obtoženec pa je bil začasno izpuščen na svobodo. Namesto k poroki ▼ smrt. V Ljubljani stanujoči Josip Tomažič je bil mlad, n marljiv pekovski pomočnik. V Ljubljani je nameraval otvorjti lastno pekarno, znatno je podpiral svojo mater in skrbel za njo po sinoveko. Pred pustom se je nameraval poročiti z Anico Pogačar-jevo s Skaručne. Nedeljo, 19. februarja, teden dni prod !>огч>ко, se je odpeljal na kolesu iz Ljubljane k nevesti v spremstvu dveh prijateljev odnosno nevestinega brata. V bližini Skaručne jih je napadel neki ptarejši moški, sloke postave in dolgih brk. Z nožem je oklal Josipa Tomažifca. Sunil ga je ž njim v desni komolec, tako da nvu je prerezal žilo odvodnico in je nato Tomažič na nevestinem domu čez eno uro umrl. Dogodek se je vršil v temni noči okoli 21. Orožniki so pozneje aretirali 10 letnega posest-nice moža Jakoba Volka rja z.Vojekega. občina Zlato polje. Volkar je bil danes obtožen uboja. Pred malini senatom se je zagovarjal r delnim silo-branom. Na zapravljivuku se je vozil tisto noč domov iz Sore. Pristavil je: Dva sta me napadla. Pa v treh minutah je bilo vsega konec. Enega sem malo pahnil. Nož sem imel v žepu. Ga nisem odprl in nisem nikogar sunil. : Predsednik: ^Ali ste n s na obleki imeli krvavo madeže?« Obtožen«': Kes. Dobil sem jih, ko sem ležal na tleh, od obeh.« Predsednik: »Poznej' ste Lojzetu Žgajnarju rekli: Knega sem fejst špiknil!' Obtoženec: >To ni res!« Priča Lojze Zgajnar, ki je vozil obtoženca, je prav živahno gestikuliral in pripovedoval, kako je prišlo go uboja. Potrdil je, da mu je obtoženec, pozneje pred domačim hlevom pravil: > Enega sem fejst ipikniilt« Obtoženec: 'Nikar ne laži ! i Priča : »Resnico govorim. Prosil si me, da ne t»mem nič povedati.« Priča zidar Jože Stare: >Hitro jo bilo vse gotovo! Bila je huda tema! Priča Matevž Po ga čar, prijatelj Tomažičev, je kral'ko očrtal. kako je obtoženec - aiifbiksal in kako je prišlo do tragične smrti prijateljeve. Državni tožilec je zahteval sodbo zaradi uboja, braniloc zaradi prekoračenja silobraua. Obtoženi Jakob Volkar je bil zaradi ubeja obsojen na 2 leti robijo. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in ima povrniti Tomažlčevi materi skromno odškodnino 1018 Din za pogreb. torjfa skladnim, kjer eo bili nazadnje zavarovani, netmeno ali pismeno v dobi od 1. aprila do 30. septembra 1933, Članom, ki bi se v določenem Uj.ne oziroma ne plačali priznalnine. bi aapadle pravice oživele samo v primeru, če zopet topli« y Podjetju, včlanjenem pri bratov-eki skladnici in ga vrše najmanj eno leto. — Sprejem v podčastniško iolo. Prva pehotna podčastniška šola »Kralja Aleksandra I.« v Belgradu bo «prejela s L majem t. 1. večje število gojencev iz meščanstva. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Pogoji in vzorec prošnje so razvidni iz službenega vojnega lista št. 11, ki je interesentom na razpolago pri pristojnih poveljstvih voj. okrožij in na vseh orož. postajah. — Nabava petroleja za vojaStvo. Poveljstvo dravske diviziiske oblasti v Ljubljani azpieuje za 15. aprila t, 1. prvo javno uitmeno licitacijo za nabavo 2.400 litrov petroleja. Licitacija bo ob enajstih v indendantski pisarni gornjega poveljstva, kjer so ponudnikom vsak dan med uradnimi urami dražbeni pogoji na razpolago. — Prepovedan tisk. Službene novine od 29. marca t. 1. objavljajo, da je prepovedalo državno pravdništvo v Zagrebu prodajanje in razširjanje tiskopisa »Študent. št. 7 od 22. marca, ki se tiska v Zagrebu. — Slovenski Učitelj« št. 3—4. Vsebina: Poklicna telovadba. Jože Tavželj. — Vzajemno delo na šoli. Alfonz Kopriva. — Šesti kongres »Mcdna-•odne zveze za novo vzgojo«. Anica in Minka Očakar. — Odsevi delovne šole v Slomškovi knjigi »riaže in Nežica«. Fort, Lužar. — Ali tečejo vode nazaj? Kriha. — Članki o nacionalni in državni vzgoji. F. L. — Moj dobiepoljski učiteljski zbor. Ivan Hribeki. — Pedagoški pogrešek se Mariborske vesti s PROTI SONČNIM PEGAM?... L®M -rЈГ ;v-r - жавЕЕ je izprevrgel na dobro. A. čadež. — Doneski k zgodovini Šolstva v Selcih. Dr. Rudolf Andrejka. — Književnost. — Obzornik. — Zakon o tieku z dno (j. avgusta 1929 s spremembami in dopolnitvami do 1. marca 1930. Uredil s sto najvažnejšimi razsodbami kasacijskih in višjih sodišč opremil sodnik Anton Mladič. Cena Ki Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižica jo iiotrebna ne samo juristom in časnikarjem, temveč tudi onim, ki' Javno delujejo in nastopajo. Tudi v interesu vsakega posameznika je, da se z vsebino tisi; vnega zakona seznani, da se izogne neljubemu srečanju s tem z;dtonom. Da je knjižica premalo poznana, pričajo zlaeti v zadnjem času številno tiskovne pravde, là bi goto\o drugače izpadlo — vsaj v več slučajih — ko bi bile posledice take pravde v naprej znane. Zato knjižico vsem toplo priporočamo. — Damske plaSčc za pomlad v ceni od 195 Din nudi F. I. Cor i či.:, Ljubljanu, Sv. Petra cesta 29. — Modre, športne in bele srajce, spodnje hlače dobite najtrpežnejše le pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — II. F. nogavice stalno v veliki izberi na drobno in debelo pri tvrdki Kuri Prolog, Ljubljana. — Pri utrujenosti, razdiaženosti tesnobnosti, respanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova<. grenčica trajpo obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Zločinska roka požigaica Na Dravskem polja gori — V treh dneh pet požarov Maribor, 31. marca. Dravsko polje je od lanskega poletja kakor zakleto. IPoïar sa požarom divja ter uničuje lepo domačije, n«; priicanaša ne revežu ne bogatinu. — Skoraj v vs>-h i.iuôajih je vzrok požara zagoneten, vedno pa so r.koraj 7. gotovostjo da sklepati, da jo bila na delu zločinska roka požigalca, ki zažiga z neko satansko strastjo s skrajno previdnostjo in spretnostjo, da mu So do danes niso mogli niti orožniki, niti prebivalci, ki budno pazijo na svojo imovino, priti na sled. Minuli ponedeljek zjutraj jo zagorelo v Trnišali pri Sv. Marjeti pri Kirbišu. Pogorelo mu je poslopje, v katerem je imel veliko poljedelskega lesenega orodja, ki ga izdeluje. Škoda na poslopju je sicer krita z zavarovalnino, 5c večjo pa mu jo napravil ogenj na zgorelem orodju, ki ni zavarovano. Trpi nad 10.000 Din škode. — be, ki jc znak omikanega in kulturnega človeka. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znanju so vložiti na lektoratu najkasneje do 15. maja 1933. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah rsktcrata ter filozofske in juridične f^ktiltefe — Univerzitetna uprava v Ljubljani, dne 29. marca 1933. — Rektor: dr. Slavič s. r. — Nezaposleni inžecjerji gradbene stroke naj se takoj pismeno javijo Udruženju jugosloven-skih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, nakar jim bo priobčeno važno obvestilo. — Požar. V noči od četrtka na petek je gorelo na Rudni vasi pri Radečah pri posestnici Mariji Hevan. Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju. Zgorel je svinjak s štirimi svinjami, pod in domači pes, ki je bil priklenjen. Domači sin, ki je spal na podu, se je prebudil šele sredi požara in je komaj rešil sebe in pet glav živine, Škoda je tem večja, ker je bila lastnica le malenkostno zavarovana. — Esf.îrant.isti se opozarjajo na višji nadaljevalni esp. tečaj, ki se bo vršil 2 meseca v ljubljanski radio postaji vsak ponedeljek od j.8,30 do 19. _ — Pri pokvarjenem žeiodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, ?aprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Jose»« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Ceneni izleti s pBiobrodom »Karadjordje« v Dalmacijo in Grčijo. Da je omogočeno tudi širšim slojem ogledati si in spoznati naèo jadransko obalo in važnejša mesta vzdolž grške obale do Pircj (Atene), bo prirejala Jadranska plovidba v letošnji sezoni več izletov po znižani ceni s luksuznim parnikom »Karadjordje«, Ta ladja je opremljena z vsem komfortom, ima lepe in prostorne salone, zračne in udobne kabine, jako lepo promenado na krovu, kopalnico in lirivmeo. Hrana na parobrodu je i zbora a in obilna, postrežba prvovrstna. Izletnik uživa na ta način poleg 11 dnevne udobne vožnje po morju, tudi vso udobnost na parobrodu samem. Potovanje se prične na Sušaku vsakokrat ob li ter ima potnik priliko ogledati si važnejša dalmatinska mesta in jadranska kopališča: tako Crikvemco, Rab, Šibc-nik, Split, Kvar, ev. Makarsko, Korčulo, Dubrovnik, Kotor. Hercegnovi, dalje Krf in Iteo ter konča v Pirejih, kjer je dvodne"ni odmor, da si udeleženci izleta ogledajo Atene, glavno mesto Grčije. Cena za te 11 dnevne izlete, vštevši brano in posteljo znaša 1.900 Din do 3.000 Din za osebo, po izbiri kabine. Prvi izlet je na velikonočne praznike z odhodom s Sušaka 17. t. m. Prijave in prospekte pri Putniku. — Glavna bratorska skladnica v Ljubljani opozarja bivše polnopravne člane bratovfkih skladnic, ki so izstopili iz zavarovanja ter zbog tega izgubili iz pokojninskega zavarovanja pridobljene pravice, da so izšla nova pravila bratovskih skladnic, ki stopijo v veljavo s 1. aprilom 1933 in ki dajo izstopiveim članom možnost, da si izgubljeno pravice zopet pridobe in jih varujejo, čeprav ne vstopijo zopet v delo pri podjetjih, včlanjenih v bratovskih ?kladnicah, s plačevanjem letne priznalnine v * n e л k u 20 dinarjev. Člani, ki svoje zavarovalne pravice obnove in imajo uračunliive članske dobe najmanj 10 let, imajo enako aktivnim članom pravico do pokojnine, ako so izgubili na oji delazmožnosli več kot dve tretjini. Zalo se naj člani, ki eo izstopili iz zavarovanja pred 1. januarjem 1925 in na svoje zavarovanje odpadajočih rezervnih deležev niso dvignili, ter prav tako člani, ki eo zavarovalne pravice izgubili radi prekinitve ali izstopa iz zavarovanja po 1. 1. 1925 in žele obnovili svoje zavarovalne pravicc, javijo pri krajevni bra- lstega dno je pogorelo posestniku Vodušku na Je-šeuci, kjer pa je nastal ogenj po nesreči, ker so se vnelo saje. — V noči na petek pa so imeli ogromen požar v Hočah. Okoli 1 je izbruhnil ogenj ter zajel pet gospodarskih poslopij in jih popolnoma upepelil. Pogorelo jo posestnikoma Francu Babiču in Ivanu Pi logu. Na mestu požara so bili najprej liočki gasilci, nato bo pa prihiteli na avtomobilih z motorkami gasilci iz Maribora, Pobrežja, Bazvanja, Bohove in še iz Frama. Skupnemu naporu so je posrečilo silo plamenov zajeziti, tako da se ogenj ni razširit na stanovanjska reslopja. Tudi živino so gasilci rešili iz gorečih hlevov, zgorela pa je ena krava, škoda je ogronma, zavarovalnina pa nizka. Tudi tu je vzrok požara zngo-netka 1er itna izvor skoraj gotovo v zločinski roki požigalca. □ Zopet dve društvi upostavljeai, Z oblastnim dovoljenjem sta i-Tičeli zopet z delovanjem Izobraževalno društvo v Krčevini in Izobraževalno društvo v Košakih. П Zanimivosti faire občinske seic. Na javni seji mariborskega občinskega sveta, o kateri smo poročali v včerajšnji številki, je bil sprejet še sklep, s katerim se odobrava najem mestnega sveta Bogomiru Divajku na vogalu Ključavničarske in Tattenbachove ulicn za zgradbo trgovskega lokala. Obširna je bila tajna seja, na kateri se je v glavnem vrtela razprava okoli vprašanja zamenjave vojašnic. Mestni načelnik dr. I.ipold je podal obširno poročilo o toz-devnih pogajanjih s predstavniki vojaške oblasti, zhsti o konferenci, Ki se je vršila dne 3. januarja t. I. na mestnem na-čelstvu. Tokrat so se sporazumeli, da odstopi občina vojaški upravi vojašnice Kralja Aleksandra, vojvode Mfeiča, vojvode Putnika in smodnišnico v Bohovi, v skupni izmeri 127.451 m- in v precenjeni vrednosti 25,107.30i» Dtin, v zameno pa dobi vojaška skladišča v Einspielerjevi ulici (carinarnica in Kemiindu5trija) ter Dravsko vojašnico, vse skupaj v izmeri 49.901 m3 1er v vrednosti 4,127.739 dinarjev 82 par, poleg tega pa še denarno odškodnino v iznosu 1,500.000 Din, plačljivo v treh obrokih. Občina si je pridržala v dotični pogodbi pravico odkupa posameznih objektov po prodajni ceni v slučaju, da bi jih vojaška uprava več ne rabila. Pogodbo mora odobriti še vojno ministrstvo in občinski svet. Občinski očetje so pooblastili mestnega načelnika, da se na omenjeni bazi še nadalje pogaja z vojaško upravo, končno besedo pa so pridržali sebi. — Magistratne^a ravnatelja gosp. A, Kftchlerja so na njegovo prošnjo upokojili s 1. aprilom; priznali so mu 25 službenih let. — Napredo /ala sta po pragmatiki uradnica Amalija Nagodc in šolski sluga Al. Špringer, pokojnina se je priznala Elizi Witzler, leta pa so se vštela ravnateljici »Vssne« Mariii Ra:poc — Odobrile so se prošnje Tereziji Furlan, Mariji Jurgec in Tere-j ziji Marek za dovolilo za gostilno, odložile pa Te-' režije Pec za posredovalno pisarno in Arlvrja j Pcternollija za dražbeno podjetje. □ Novb csrinarnicn v plamenih. Po dolgem času so včerrj dopoldne zopet odmevali po mariborskih ulicah rogovi gasilcev in so drvele mo-torke s silno naglico proti kolodvoru, kjer jc gorelo v nevo zidanem poslopiu kolodvorske carinarnice. Vnelo se jc trstje za obijanjc stropa, ki je bilo nakopičeno v eni izmed sob v pritličju. Baje je naôtal požar od iskre, ki je priletela iz prvega nadstropja, kjer so instalaterji varili cevi centralnc kurjave. O izbruhu ognja je bilo takoj obveščeno gasilno dn»štvo, ki pa ni stopilo v akcijo, ker jc trstje poprej zgorelo. Škoda je malenkostna. □ Po nesreči ustrelil prijatelja. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti posestniku Jakobu Šujenu iz Ciglenc, ki je dne 8. februaj|a ustrelil z lovsko puško po nesreči svojega najboljšega priiatclja Janeza Sla-miča. O tragičnem dogodku smo svoječasno obširno poročali. Šujen je ustrelil na slepo v noč, hoteč pregnati nepridiprave, ki so mu podrli iz zlobnosti stranišče. Slučajno je takrat prišel po poti Slamič, ki ga jo zadel naboj v hrbe! ter £a usmrtil. Šujen je bil obsojen radi nepre- :Jnr rabe orožja na 6 mesecev zapora, pogojno n? 3 leta, obenem pa se je prostovoljno obvezal plačati vdovi pokojnega Slamiča znesek 8000 Din. Pim Osebna vest. Kot tehnični referent jc dodeljen okrajnemu načelstvu v Ptuju inž. Sergej Možajski, ki bo obenem nadzoroval gradbena dela okrajnega cestnega odbora. Smrt pod motornim kolesom. Kakor smo /e poročali, so je pripetila v Spuhlji usodna nesreča, katere žrtev je bil 72 letni prevžitkar Ivan Vičar, ki je v ptujski bolnišnici umrl. Pri raztelesenju jc sodna komisija ugotovila, da je bila lobanja polena, radi česar so mu otrpnili možgani, poleg tega pa je iincl tudi desno nogo pod kolenom zloml jeno. Pokopali eo ga na pokopališče v Rogo/.nici. Berlin, 31. marca. tg. Minister za propagando dr. Gobbels je. izjavil danes pred zastopniki nemškega tiska, da je državna vlada z zadovoljstvom vzeln lin znanje, da gonja o strahotah v Nemčiji ponehuje v inozemstvu. Mani-•der vidi v tem usprh grožnje, z bojkotom, zato je narodno socialistična stranka z ozirom nn to dejstvo sklonila, da se bojkot jutri izvede z vso silo in ïclr/ao disciplino. Trajal bo pu samo do jutrišnjege večera. Potem bo nastopila pavza Važna posvetovanja v Parizu o direktorica štirih I Pariz. "it. marca. tg. Poslanik v Rimu de I Jouyenel je bil poslican v Pariz, da poroča vla-j di. in bo jutri dopoldne dospel semkaj, dn in-i formira vlado natančno o razpoloženju v Italiji, j Med tem pa se v Parizu posvetujejo z ronnin-I ski ni zunanjim ministror.ii -Titulescom kot za-; stopnikom Mnle antante. Titulcscu je imrl danes razgovor z Daladierom, po katerem je izjavil. dn ima izredno ugoden vtis. Zvečer je Tituleecu sam večerjal s llerriotom v sllotelu de Pariš«, glavnem stanu radikalne stranke. Tituleecu bo ostal v Parizu še več clni in se navzlic vestem ne bo potem odpeljal v London. Svetovna %osp. konhrenca Pariz, "il. marca. tg. Kakor se iioro&i i/ Newyorka, jc francoska vlada sprožila predlog, do srede dopoldne ob tO. Če se bo do tedaj v inozemstvu gonja o .strahotah absolutno ustavilo, se izjavlja narodno socialistična stranka /.a pripravljeno, uvesti opet normauio stanje. Če pa se to ne. bo zgodilo, se bo bojkot v sredo ob 10 začel z novo silo in brezobzirnostjo, kakršne doslej še ni bilo, dokler se gonja o strahotah ne. premisli. Banke jutri pri bojkotu ne bodo prizadete, ker bi sicer znstul ves plačilni promet.
  • i svetovna gospodarska konferenca vršila v Waehingtonu in ne v Londonu. V Angliji so mnenja o kraju konference deljena. MacDouald bi raje videl koufcrenco v Londonu, dočim je sir John Simon pristal na to, da so konferenca skliče v Ameriko, v glavnem radi javnega mnenja v Ameriki, ki so vodno boji, da ameriški delegati na evropskih tleli preveč podlegajo vplivom miljeja. Jugoslovanski odbor medparki-mentarne milje Bclgrad, 31. гчса. AA. Jugoslovanski narodni odbor medparlai.:".. tarnc unije se je takole sestavil: predsednik dr. Miruslav Ploj, podpredsad-nika dr. Momčilo Ivkovič in dr. Josip Šilovič, la;-nik Milan L. Pepovič. Senatni odb-ir mednarla-mentarne unije je določil za gospodarsko konferenco medparlamentarne unije v Rimu za svoje delegate dr. Miroslava Ploja, Petra TcsliČ3, dr. Mico Mičiča in dr. 2elimira Mažuraniča, Čudežno je ozdravela v Lurdu Zdravniški urad v Lurdu, katerega naloga je, da ugotovi stanje bolnikov po prihodu v Lurd in po odhodu, je objavil v listu »Le Journal de la Grotte de Lourdes« poročilo o čudežnem ozdravljenju gospodične Lucijane Clerk. Dr. Sou-van, kirurg bolnišnice v Marseillesu, je sporočil zdravniškim uradom v Lurdu, da je junija 1929 operiral gospodično Clerc radi tuberkuloznih pojavov v črevesju. Sedmega avgusta je Lucijana zapustila bolnišnico, toda po kratki rekonva-lescenci se je 2. marca 1930 zopet vrnila v bolnišnico z isto boleznijo. V trebuhu so se ji napravile kepe v debelosti drobnejše pomaranče. Imela je tako strašne bolečine, da jih niti morfij ni potolažil. Lucijana se je julija 1931 odpravila na potovanje v Lurd, da bi pri Materi božji našla zdravje. Ko je odhajala, tako piše dr. Souvan, so ji splošno dajali še nekaj dni življenja. Silno se je posušila. 30. julija je bila v Lurdu čudežno ozdravljena, ko se je okopala v lurdski vodi. Zdravniki so ugotovili, da so ji patološke kepe v črevesju nenadoma izginile in da ni ob tipanju po trebuhu občutila absolutno nikake bolečine. Tudi urin, ki je bil prej naravnost strašen, je bil zdaj normalen. Tehtnica je pokazala te-le številke: Ob povratku iz Lurda je tehtala Lucijana 39 kg, 21. decembra 52 kg, februarja 1932 55 kg, 23. marca 54 kg in 5. julija 55 kg. Julija 1932 so jo preiskali z Ront-genovimi žarki in ugotovili, da je popolnoma zdrava. Lucijana danes dela popolnoma normalno in si služi kruh kot šivilja. Dr. Souvan je dodal svojemu poročilu tudi dve radioskopski sliki. Dr. Pourtal, ki je spremljal vlak bolnikov na poti v Lurd, je izjavil, da je marala bolnica med vso potjo držati na trebuhu stalno kos ledu, ki ji je blažil bolečine. Njeno stanje je bilo takšno, da ji je moral on sam vzeti vodo. Vsi ti zunanji znaki težke bolezni so izginili po prvem Kopanju v Ilirski vodi popolnoma. Zdravniški urad v Lurdu je po natančni .»reiskavi vseh dokumentov izjavil, da se ozdravljenje Lucijane Clerc ne da razložiti naravno. Hčerke ja|>onskega cesarja. Od leve proti desni: najmlajša princesa Acuko Jorinomija je stara 2 leti, princesa kazuko Takonomija ima 4 leta in princesa Šigeko Terunomija lx> to leto praznovala 8. rojstni dan. Ja[K>nski cesar torej nima do danes moških potomcev in zato bo po vsej verjetnosti naslednik mikada njegov brat Jasuhiio čičibu. Zažigal je, da bi ga rajši imeli V mestnem kazinu v Niči je nenavadno pogosto pričelo goreti; toda 15 letni sluga Karel Blanc je vedno o pravem času zapazil ogenj in obvestil ognjegasce, oziroma upravitelja, da je o pravem času telefoniral na pomoč. Upravitelju so se u »požaru zdeli silno sumljivi, zato je dai nadzirati lokale. Kmalu so ugotovili, da je vsakrat podtaknil ogenj omenjeni sluga. Ko so ga vprašali, zakaj je to delal, je odgovoril: »Zažigal sem zato, da sem lahko prvi obvestil o požaru upravitelja in se mu tako prikupil. Ali ni to ^lasoviti angleški pisatelj G. B. Sliaw. Bernard Shaw je silno podjeten človek, loti se vseh mogočih reči. Nič čudno bi ne bilo, ko bi se lotil tudi čevljarskega poklica, da bi odgnal črne misli o starosti in smrti, ki ga rade preganjajo. V resnici je ta človek neki čevljar na Avstrijskem. Praški nadškof proti nemorati v šoli Praški nadškof dr. Ka&par je objavil v katoliškem listu »Lidove Listyc pomemben članek, v katerem svari vlado, naj ustavi igranje takozvanih kulturnih filmov v društvih za osnovno izobrazbo. Ti filmi žalijo nedolžnost mladine in moralo sploh. Iz šole Ln iz učnih knjig so že davno izgnali Boga in znamenje odrešenja, iz src katoliške mladine trgajo ob vsakii priložnosti vero z zavijanjem resnice in širjenjem laži. To je nadškof ugotovil s hudo bolestjo pri zadnji vizitaciji. To delajo ljudje, ki ne sovražijo samo katoliške cer-Kve, temveč Boga sploh. Po teh društvih kažejo mladini nemoralne slike m otrokom predpisujejo knjige z nemoralno vsebino. Filmi kažejo otrokom tudi slike s sežiganjem mrličev. Sežiganje mrličev je v programu framasonskih lož prav tako kakor civilna poroka. Katoliška cerkev obsoja sežiganje in odreka cerkven pogreb tistim, ki so svoji oporoki izrazili željo, naj se njihovo telo sežge. V demokratski republiki mora veljati svoboda vesti prav tako za katoličane kakor za druge. Končno zahteva nadškof od vseh šolskih oblaetev, naj v interesu otrok, naroda in države prepovedo nemoralne ШдМк Mačka rešila življenje 7 osebam Gotovo nenavaden dogodek se je pripetil nedavno v Rimu. Mačka je rešila življenje sedmim ljudem. Razkrila je zločinsko zaroto in poginila, ko je rešila življenje družini svojega gospodarja. Mladi Josip Vitali se je nekega j'itra prikazal v hiši s-vojega tasta. Stopil je v kuhinjo, kjer ie tašča kuhala meso v bakrenem kotlu. Po kral' razgovoru z ženo je Vitali tako skombiniral, u.i je žena za nekaj časa zapustila kuhinjo. Ta čas odsotnosti stare ženice je Vitali porabil za to. da je natrosil v kotel nekaj strihnina in nato naglo odšel. Opoldne je prišla h kosilu vsa družina, to je poleg ženice še mož in pet sinov. Sedli so k mizi veselo, da bi se okrepčali. Bili so pač lačni. Eden izmed sinov zgrabi za kos ntesa in ga dene v usta. »Za vraga!« je vzkliknil in vrže meso iz ust. Seveda so tudi ostali takoj odložili vilice. Medtem je mačka, ki je ležala pod mizo, porabila za košček mesa, ki ga je vrgel na tla sin, in ga pojedla. Parkrat se je stresla in takoj poginila. To se je odigralo vse v taki naglici, de je skoraj težko popisati. Družina je takoj o vsem obvestila policijo. Ta je dala raztelesiti mačko in v želodcu so našli veliko količino strihnina. Tudi na mesu, ki je ostalo še na mizi, so našli toliko strihnina, da bi se bila z njim lahko vsa družina zastrupila in v nekaj minutah pomrla. Seveda &o takoj aretirali Vitalija in njegovega brata, ki sta hotela na ta način umoriti vso družino. Vitali je hotel spraviti s tega sveta vso družino, da bi njegova žena podedovala premoženje po tastu. Mačka je rešila vsem življenje. Vitali je bil obsojen na 14 let ječe, njegov brat Carmelo pa na 7. »Natakar, prinesli ste mi Rfintgenovo porcijol« »Ne razumem kaj mislite, gospod! No. le poglejte — nič mesa in sama kost! Japonski napad na Džehol je zbudil v vsej Kitajski silen odpor in prostovoljno so se javile na fronto celo ženske. Prizor iz japonskega tabora: Japonci so ujeli Kitajko Jan-Šu-Čen, ki je kot častnik poveljevala kitajski četi. Stara je 18 let. Japonci so jo pozneje izpustili „Veselil sem se, da me ti pohoplješ !" »Echo de Pariš« pripoveduje o smrti grobarja Moissona v S. Nazaireu. Po njem je prevzela službo službo njegova /ena, ki je skozi 40 let pomagala možu. Soproga imata odraslega sina, a ta je na njih nesrečo obiskal kolonijalno razstavo v Parizu. Velemesto ga je hudo zamikalo in je naposled sprejel službo pri nekem pogrebnem zavodu. Obleka črnih uslužbencev mu je tako ugajala, da si ni mogel predstaviti ničesar lepšega na svetu. Oče je ves razburjen pohitel v Pariz k beguncu. »Kaj se to pravi?« — je rotil, — »moj praded in ded sta bila grobarja v naši občini. Kako bo ostalo naše pokopališče brez grobarja iz naše družine! Jaz sem se že veselil, da me boš ti pokopal!« A vse je bilo zaman. Takrat je posegel oče po zadnjem dokazu: »Povej, prosim, kaj boš imel od tega, da boš na pokopališče vozil tuje ljudi? Pri nas na deželi je vse drugače. Jaz poznam vsakogar, ki sem ga pokopal, od rojstva in do smrti.« A sin je le ostal v Parizu, in je zdaj morala mati prevzeti dedno obrt. Lah ho čtivo te uspava Človek ima. prav tako kaikor žival ali rastlina, nelkak ritem v spanju. Dognano je, da se najbolje odpočijemo od dnevnega dela, ako gremo vsak večer spat ob isti uri. Duševno razburjenje, pa naj ga povzroči razburljiva vest v listu ali napet film, prav tako sedeče delo, drugi napori, ropot in delo, ki se vrši pod pritiskom, povzročajo, da današnji rodovi slabše spe, kakor nekdanji. Naši predniki so kljub slabim posteljam in neprezračenim spalnicam bolje spali kakor mi danes. Branje lahke knjige v postelji se je vedno izkazalo za dobro uspavajoče sredstvo. Če si izbral pravo knjigo za večerno čtivo, potem te bo ta odvrnila od dnevnih skrbi. Pozabil boš tudi na skrb, da bi dobro spal. Do trenutka, ko te začne objemati spanec, bo tvoje živčevje znatno popustilo po preakušnji med dnevnim delom. Če se privadiš na branje v večernih urah, je gotovo, da boš zaspal s knjigo v roki tudi ob meetu, ki je morda v vsej knjigi najbolj zanimivo. (A. Laird.) Te dni je radi eksplozije treščilo na tla pri Dixmuidenu v Belgiji angleško letalo tipa »City of LiverpooU. Letalo je treščilo na tla z višine 200 m. Kmetje so s polja opazili niajnen plamen na letalu. V tistem trenutku se je že od letala odtrgalo eno krilo, ki bi bilo kmalu ubilo dve kmetici, ki sta delali na polju. Že v zraku se je odprlo skladišče za prtljago in vsa prtljaga je padla na tla. Bila je raztresena kakih 600 m naokoli. Ubiti so bili vsi potniki po številu 1*5. med njimi 8 Angležev, 1 Belgijec in 3 Nemci, i>oleg tega so šli s svojimi letalom v smrt pilot in dva mehanika. „Večni ogenj" pri bolgarskem kmetu Tudi pravoslavni imajo navado, da pred svetimi podobami zažigajo lučko. Toda bolgarski kmetje pridno nalivajo olja lučki, da ne bi ugasnila. tudi iz drugega namena. Kakor povsod po svetu, tudi na Bolgarskem kmet silno trpi radi Po najnovejših raziskovanjih vsebujejo premog in podobne rude, v prvi vrsti pa asfalt, tako-zvane hormone, čudovite skrivnostne snovi, ki opravljajo v človeškem telesu važne funkcije. Rude so že milijon let počivale v zemlji, kljub temu niso hormoni zgubili svoje učinkovitosti. Ta razkritja so šele najnovejšega datuma. Naravno, da se je povpraševanje po asfaltu silno dvignilo, ker je skrib za človeško zdravje še vedno poglavitna stvar za vsakega človeka. Seveda so na to idejo prišli naj,prej brihtni Nemci. Asfalt je eilno pridobil na vrednosti in zalo w pričeli t Berlin« kratknrnnU ruiiti asfaltni tlak in deliti koscc bolehnemu prebivalstvu. gospodarske krize. Kmet nima niti denarja, da bi si kupoval vžigalice in zato pazi, da bi lučka pred sveto podobo ne ugasnila. Navadno se kmetje me-njujejo in se dogovorijo za to svojevrstno službo ter določijo dan, ko mora goreti v tej ali drugi hiši lučka. Tisti, ki nimajo olja, pa pazijo, da ne ugasne ogenj na ognjišču in ga netijo z ostanki lesa, listja in trave. Ob tem ognju si vžigajo cigarete, obenem ga rabijo tudi za kuho. Dogaja se tudi, da poveč družin kuha v eni kuhinji, da tako prihranijo na kurivu. Praktično se tako vpeljuj« kolektivna kuhinja po ruskem vzorcu. Kdor nima vžigalic, teče v kuhinjo z večnim ognjem, tam prižge vejo in prihiti z njo domov. Tudi na Bolgarskem ima država monopol nad izdelovanjem vžigalic. Država je že ugotovila, da je uporaba vžigalic zelo padla. Finančn iminister celo proučuje možnost, da bi vpeljal obvezno uporabo vžigalic. Uporaba kresilnih vžigalnikov je prepovedana in zadevni prestopek se kaznuje z denarno kaznijo z nad 1000 Din. Kmetje, ki si hočejo na vsak način nabaviti vžigalice in nimajo denarja, plačajo za vsako škatlico 3—4 jajca. Trgovec poten proda jajca v mesto. Ali r.isem dobro kupila? Izredna priložaost, ve»... Samo 50 Dlio stane torbica.. Štev. 78. SLU VENEC«, dne 1. aprila iw; atrau 7. Stanovska organizacija industrije Ljubljana, 31. marca. Z velikim zanimanjem pričakovana glavna skupščina Zveze industrijcev je bil« dane« po-poklno v zbornici za TOI, katere se jè udeležilo 66 industrijcev. Uvodoma je predsednik g. Uragotin Hribar jKJzdravil navzoče, posebej pa še zastopnika dr. Marna, Zbornice za TOI gg. Krejčija, dr. Plessa in Žagarja, predsednika Centrale ind. korporacij g. dr. Fr. Windischerja, predsednika Zveze trg. združenj g. Kavčiča, tajnika ljub. trg. združenja g. Šmuca itd. Sprejeta je bila udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in brz. pozdrav trg ministru. Nato je bil prečitan zapisnik zadnjega občnega zbora. C. Kavčič je glede preosnove zveze dejal, da ni bila izvršena popolnoma |x> zakonu in da bi se morala novim članom dati prilika, da povedo svoje mnenje glede pravil Nato je odgovoril dr. A. Golia, da je bila preosnova /.veze v prieilno organizacijo izvedema po zakonu. Iz poročila o poslovanju uprave, ki ga je podal gl. tajnik Ç. ing. Milan Šuklje, posnemamo, da je število članov združenja naraslo ixl 217 na 357, torej za 140 novih podjetij, ker norajo biti vse industrije včlanjene v zvezi. Glede mnogih podjetij še ni jasno, če so industrijska ali obrtna odn. trgovska. Obrtni zakon vsebuje nekatere nejasnosti in manjše pomanjkljivosti, ki ovirajo izvrševanje zakona. Zveza ind. je predlagalo, naj ee 7, uredbo objavi očiščena izdaja. Nadalje so že v fia. zakonu nekatere določbe, ki posegajo v organizatorno razvrstitev važnejših skupin. Industrijci zahtevajo, da se morajo javna bremena enakomerno razdeliti v v»ej državi in da ne smejo postati tako visoka, da bi onemogočila uspešno gospodarsko udejstvovanje ter zasula davčne vire. Pri socialnem zavarovanju je treba izvesti decentraliziran je, ker je centralizacija prinesla dovolj škode. Indostrijci se protivijo diferenci ranju občinskih dok lad. Proračun dravske banovine je odobren. Vendar ministrstvo ni odobrilo diferenciranja dok lad, nadalje tudi ne uvedbe davščine na vodne sile. Odložen je tudi ves bednostni sklad. Industrija je povsod zadevala na razumevanje in je lahko protestirala proti delu ministrstev itd. Naši lokalni faktorji pa so o tem dragega mnenja in kaže, da štejejo delo v zastopanju ind. interesov v zlo. Obširno govori proti sovražnemu pisanju listov glede največjega podjetja. Zveza je poslala obsežni spomenici v Beigrad glede službenega davka in davka na poslovni promet. Zakon o zaščiti kmeta kmetn ni toliko koristil kot škodoval drngim panogam. Namesto predlagane ukinitve kmetskega moratorija je prišla uredba o posredovalnem postopanju, ki se je izkazala za še slabšo kot zakon o prisilni poravnavi. Zveza industrijcev je predložila pravosodnemu ministrstvu spreminjevalne predloge .. rCviz;^o o prisilili погл vnnvi. Zaenkrat še ni mogoče presoditi vpliva brez-pogodbenega stanja na našo trgovinsko bilanco 7. Nemčijo. Intenzivno je zveza delalo tudi v felezniško-tarifnih vprašanjih. Zaenkrat še ni prišlo do povišanja tovornin. Končno se je zahvalil za podporo Zbornici za TOI ter Centrali industrijskih korporacij. V razgovoru o položaju in o aktualnih potrebah industrije je omenil g. I^enarčič nekatera določila novega obrtnega zakona, ki obremenjujejo delodajalce. Dejal je, da aplikacija nekaterih določil pomeni samo pomožno akcijo za odvetniški stan. Debata o proračuna Računski zakljnček za 1. t932 izkaznje s presežkom iz 1. 1931 skoro 1 milijon Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Med izdatki so največji stroški (400.000 Din) za plače in prispevek centrali (100.000 Din). Največ dohodkov pa je bilo od letnega prispevka (701.000 Din) in vpisnine (97.000 Dm). Na predlog pre-slcdovalcev računov, ki ga je podal g. dr. Ciril Pavlin, je bil odobren aibsolutorij. Proračun za I. 1933 izkuzuje izdatkov 906.000 Din in ravno toliko dohodkov. K proračunu se je oglasil g. Lajovic ki je kritiziral višino proračuna, zlasti pa visoke plače uredništva. Dejal je, da je najboljša pragniatika delo in da je najboljši delavec oni brez pragmatike. Dodatno k prora-umu za I. 1933 je prečital g. ing. Šuklje predlog odbora za določitev vpisnine in članskih prispevkov. Ta predlog računa s članskimi prispevki v dosedanji višini, pooblaščen pa je od-for, da zniža malim podjetjem do 15 delavcev prispevke za polovioo. V nadaljnji debati je g. Bonač izrekel priznanje za pozitivno delo tajništva in predlagal sprejetje proračuna. Gosp. Stane Vidmar zalite va, naj se da novemu članstvu možnost, da sodeluje pri izdelavi pravil, ker mora biti delo v društvu demokratično. Zato predlaga, da se razprava o proračunu preloži, ravno tako tudi volitve in da se naj skliče izredni občni zbor, ki bo sklepal o spremembi pravil. Pri glasovanju je bilo za predlog " Vidmarja 17 industrijcev s 56 glasovi, dočim je bilo na občnem zboru 66 industrijcev s 324 Klasovi. G. Ribnikar predlaga sprejetje proračuna v. nalogom odboru, naj varčuje, nato p) uni sporazumno pripravijo nova pravila in skli.ro /a sprejetje občni zbor. Nato je bil z večino glasov proračun sprejet. Odstop g. Hribarsa Pred volitvami jo vstal predsednik g. Dra-Koiin Hribar ter podal par misli o delu Zveze industrijcev. Bil je med njenimi ustanovitelji. Od ustanovitve 1. 1919 pa do 1. 1924 je bil njen Podpredsednik, od 1. 1924 dalje pa njen predalnik. Zveza jc dosegla po vojni lepe uspehe. <*l«j pa ne more več sprejeti nase predsedniškega bremena, ker je dosegel že visoko starost 111 mu oči ne služijo več tako kot nekdaj. Na koncu svoje izjave se jo toplo zahvalil vsem syojim sodclavccm pri delu za prospeh industrije. Govor dr. lVmdiseherja , , dr. Fran Windischer jc dejal, da ga je globoko pretresla ta izjava predsednika Hribarja, ka-cro jc vzel z obžalovanjem na znanje in predlagal napskrcnejio zahvalo. V dosedanjem delu kot Slovenec in rodoljub ni poznal utrujenosti, bil jc ra- m iskren mož, pa zgled mnogim. Daleč v predano ao(,0 scga njcgovo ,]cj0i saj jc j,;! žc j 1Q07 zvt>,|cn za predsednika prve slovenske obrtne or- liamzarnn V ___Ј.1.. i :i i j; _____I • , ., -»-• ■ o,U|4.1ll uciu j« 011 pa IUUI (.,cai p»i- mož svojega kova. Svoj govor je končal s predlogom, tla skupščina imenuje predsednika Hri- |a га častnega člana zveze v lastnosti častne- ga predsednika, kar je skupščina z dolgotrajnim odobravanjem vzela na znanje. Izklesanim besedam nagovora dr. Windischerja se je predsednik ginjen zahvalil, rekoč, da take zahvale ni pričakoval. Še enkrat se je vsem zahvalil za dosedanje sodelovanje Za njim jc zopet spregovoril dr. Windischer, ki je dejal, da je danes velik dan za slovensko industrijo. Prvič je zbrana vsa skupaj. Zavedati pa s- mora, da tvori - ostalim slovenskim gospodarstvom celoto. Nato jc nekoliko odgovarjal na očitke glede zapostavljanja male industrije. Dejal jc, da Zveza industrijcev ni toliko potrebna velikim podjetjem, ki si znajo pomagali tudi drugače, ampak predvsem manjši industriji. Da o kakšni majo-rizaciji ni govora, je razvidno tako iz sestave števila glasov posameznih industrij kot sestave odbora., V prvi skupini je 165 podjetij s 165 glasovi in 3377 delavci; plačujejo za zvezo prispevkov Din 133.000 in imajo 12 odbornikov. Druga skupina šteje 150 podjetij s 300 glasovi, ki imajo zaposlenih 10.106 delavcev in plačajo 266.000 Din prispevka za zvezo; imajo pa 10 odbornikov. Končno tvori tretjo skupino 41 podjetij z 210 glasovi; imajo pa zaposlenih ta podjetja 20.685 delavcev in plačajo 352.000 Din prispevkov; odbornikov imajo 10. Povprečno odpade na eno podjetje prispevka lcmo v prvi skupini 800 Din, v drugi 2000, v tretji skupini -a 3000 Din. Volitve V imenu odbora je predlagal g. dr. Windischer za predsednika g. Antona Krejčija, za podpredsednika pa g. Janka Jovana in A. Praprotnika. Opozicija pa je predlagala za predsednika g. Josipa Lenarčiča, za podpredsednika pa g. K-ejčija in g. Staneta Vidmarja, s čemer naj bi bil poudarjen pomen tudi manjših podjetij. Ker pa je g. ing. Milan Lenarčič za svojega očeta izjavil, da ne more sprejeti tega mesta deloma iz zdravstvenih razlogov, deloma pa zato, ker nore biti proti sedanjemu odboru, jc bil predlog opozicije spremenjen v toliko, da je prišel za predsednika v poštev g. Krejči, za podpredsednika pa g. Lenarčič in g. Vidmar. Člani so glasovali z listki in izvoljena je bila olicielna lista. G. Krejči je dobil 314 glasov, g. Pra-prolnik 210 in Jovan 222. Druga teta s podpredsednikoma g. Lenarčičem in g. Vidmarjem je dobila 67. ozir. 93 glasov. Predsednik Krejči se je nato zboru zahvalil za zaupanje in povdaril, da je naša industrija premalo uvaževana zlasti od oblast.. Industrijci so si sami mnogo škodovali, ko so si metali polena pod noge. Kljub temu, da je danes nastopila opozicija, je prepričan, da bodo vsi člani pri vseh važnih vprašanjih vedno skupno nastopali, nesoglasja pa reševali le med štirimi stenami. Nato je bilo izvoljenih še 29 članov uprave, kakor tudi trije člani nadzornega odbora in razsodišče, vsi soglasno in per acclamai ionom. Pri samostojnih predlogih .jo inž. Lenarčič posebno opozoril na krizo naše lesne, industrije, ki je hkrati kriza našega kmečkega prebivalstva. Saj je od 145.000 slovenskih kmetij 130.000 gozdnih posestnikov. Novi odbor mora na vsak način skušati izvesti novo orcaniza-cJi'jo lesne industrije. Saj Slovenija prvači v vsej driiavi z izvozom lesa. Važno je zlasti to, da pri nas izsekavamo in izvažamo naravni prirastek, dočim zlasti Bosna izsekava preveč in je nevarnost, da bo v 10 letih padla produkcija v bosenskih gozdovih na eno desetino. Tu mora Zveza industrijcev storiti potrebne korake, da zaščiti tako močno panogo slovenske industrije, ki trpi radi gospodarsko nezdrave konkurence drugih delov države. G. Vidmar je poudarjal, da se strinja s predsednikom o složnem nastopanju za skupne interese. Skupen nastop bo brez dvoma lahko doseči z opozicijo, če se bodo vpoštevale njene upravičene želje. Predsednik zagotovi, da se bo zaželjena izpre-memba pravil v najkrajšem času izvršila. Občni zbor Hmmimce m posojilnice v Dravogradu Dravograd. Pretekli mesec se jc vršil 45. redni občni zbor našega denarnega zavoda. 45 let jc preteklo, ko jc zbral tedanji dravograjski kaplan Rous okrog sebe nekaj mladih posestnikov in z njih pomočjo ustanovil ta prepotrebni zavod. Tu v tem zavodu so se zbirali možje, ki so posvetili vse svoje sile v to, da pomagajo svojemu bližnjemu v času stiske, tu so se bistrili duhovi, tu je bila trdnjava, iz katere so prihajali Kogelniki, Kotniki, Kuharji in Jru-gi, ki so bili odločni boritelji za sveto slovensko in katoliško misel pod vodstvom naše narodne duhovščine. In ni čuda, da je v času Avstrije bil ta zavod vsem Nemcem in nemčurjem trn v peti. Toda neustrašenost in značajnost mož jc vse ljute napade odbijala in zmagala. Zato pa je tudi zavod pridobival na ugledu in imel zaupanje, kot malo-kateri. In ta ugled uživa šc danes. Obrestna mera za vloge znaša 6—7%, za posojila 8—9%. Izmed okoliških denarnih zavodov je ta obrestna mera najnižja. Hranilne vloge so se v minulem letu zmanjšale za Din 104.572. Na hranilno knjižico pride povprečno 3798 Din vloge. Čisti dobiček znaša Din 11.344.60, ki sc pripiše k rezervi in s tem ta naraste na Din 104.044.99. V načelstvo so bili izvoljeni sledeči: Kotnik Luka, uačelnik; Volbcnk Serajnik, Josip Rozman, Rudolf Kocipcr, Ludvik Kotnik, Franc Muri, A. Kogclnik, Lenart Kuhar, Franc Čevnik, Boštjan Vernckar, odborniki. Člana nadzorstva pa sta Anton Vogrincc in Ivan Pcpcvnik. Zanimivo je, da je sedanji načelnik g. Luka Kotnik, posestnik na Do-brijah, po letih članstva najstarejši član zadruge, njegova žena Liza pa najstarejša vlagateljica. Barvanje testenin. Kakor smo že včeraj poročali, je banska uprava odredila, da se testenine no smejo več barvati. Prorlucenti morajo testenine, ki so bile barvane, razpečavati samo se dva meseca. Danes pa jc prispel v Ljubljano odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ki je hi! poslan \sem bmupkim upravam in Centrali industrijskih korporacij. Odlok se glasi: Radi enotnosti postopka z ozirom na skorajšnje izpremen.be pravilnika za izvršitev zakona o ■ nd'/n'-stvu nad življenjskimi potrebščinami, ki ho deHnitivno rešil tudi vprašanje barvanja testenin, ie g. minister za soc. politiko in narodno zdravje s svojim odlokom z dne 33. marca odobril, da odr Ibe èl. 93—98 pravilnika o podobnih odredbah za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad življenjskimi potrebščinami, ne veljajo za testenine. Devizni predpisi v Jugoslaviji. V Zagrebu sta izdala v nemščini gsr. Willy Zucker. p rok. Spi. jsl. banč. društva in dr. il. Hohsniann, odvetnik, knjižico o deviznih predpisih v Jugoslaviji. Knjižica obsega in ln7nflnvnili predpisov tudi pojasnila glede plačilnega prometa z inozemstvom po stanju v začetku marca 1033. Knjiga prinaša kot dodatek tudi važnejše določbe zakona o zaščiti kmeta, glede denarnih savodov ;; > , u,.t sicer "»"»»i služiti га informacijo inozemstvu, vendar bo vsebina zanimala tudi one naše ljudi, ki potrebujejo sistematičen pregled naših deviznih predpisov. Borza Dne 31. marca. Denar Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.75—9.15. v Zagrebu ji« not,irai «.№•> 8.49, zaključenih je bilo 3000 šil. p« 8.44. GrSki ho ^ danes v Zagrebu niso notirali, dočim je bil teč* Bel gradu 40 denar. Ljubljana. Amsterdam 2314.85—2326.21, Berlin 1300.80—1377.60, Bruselj 801.07—803.01, Curih 1108.35—1113.85, London 196.80—198.10, Newyoek 5719.30-5747.02, Pariz 225.05—226.77, Praga 170.40 171.20, Trst 294.24—290.04. Promet na zagrebški borzi je znašat brra kompenzacij 54.751 Din. durih. Pariz 20.3475, London 17.77, Newyork 517.75, Bruselj 72.26. Milan 20.56, Madrid 43.775, Amsterdam 208.70, Berlin 123.40, Dunaj 72.97 (56.62). Stockholm 94, Oslo 90 90, Kopenhageu 79.20, Sofija 3.75, Praga 15.37, Varšava 58.05, Atene 2.96, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca nekoliko sla/bejša, vendar tečaji niso znatno popustili. Promet je bil v Za-frrebu slabši lin je znašal samo 200 kom. vojne škode in 25.000 7% invesi posojila. Med delnicami je bilo zaključenih 20 de'uiic Priv. agrarne bauke in 20 delnic. Trboveljske. Ljubljana. 7% inv. pos. 42.50—43.50, vojna škoda 183-185, 8% Bler. poe. 38.50—40, Bler. pos. 34—35, 7% pos. DHB 41 den., Trboveljska 150 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% U.vesL pos. 42.50— 43.50 (12.50), agrarji 22—2-' vojna šk la 182— I.83.50 (183, 181), 6% begi. obv. 30.50 -31.25, 8% Bler. pos. 36.50—38, 7% Bler. -mxs. 34—35.50, 7% pos. DHB 10—42. — Delnice: Narodna banka 3600 bi., Priv. agr. banka 188—191 (188), Nar. šum. 25— 20, Sečerana Osjek 105 den., Imper 35 den.. Trboveljska 140—150 (140). Beigrad. Narodna banka zaklj, 3420, Priv. agr. banka 192—193 (192, 191), 7% invest. pos. 42—43, vojna škoda 182—183 (183.50), 6% begi. obv. 31.25 —31.50 (31.25, 30.50), 1% Bler. pos. 35.50 bl„ 7% pos. DHB 42 bi. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 55.45, Alpine II.41, Trboveljska 14.70, Rima Murany 19. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Sombor, bač. okol. Novi Sad sr.bač., gorbač., bačika potiska, sremska 202.50—205, gorban. 200- 202.50, oves bač., srem., slav. 97.50—100, ječmen bač., srem. 64—65 kg 100 —102.50, bač., srem. pomladni 66-67 kg 100—107.50, moka bač., ban. Og, Ogg 335—355, 2 . 315—335, 5. 295-315, 6. 275—285, 7. 180—190, 8. 67.50—70. fižol bač., srem. beli brez vreče 2% 100—106. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor. ban. potiska 202.50—205, gorbač., srem., slav. 202.50—205, ban. 201—203, bač patiiska 205—207.50, koruza bač. žel. prompt. 59—01, bač. april, maj, junij 04—66, bač. Donava in Tisa šlep 04. Ostalo neizpremenje-no. Tendenca slaba. Promet: 39 vagonov. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet slab. Pšenica maj 13.05—13.70, zaklj. 13.65—13.60, oktober 12.02—12.08, zaklj. 12.00—12.07, rž maj 7.62— 7.72. zaklj. 7.62—7.04, koruza maj 7.02—7.10, zaklj. 7.02—7.04, julij 752-7.57, zaklj. 7.52—7.54. Živina Mariborski svinjski sejvm dne 31. marca. Na I današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 131 svinj in 3 ovce. Cene so bile sledeče:.mladi prašiči 5 do 0 tednov stari 80—100 Din, 7 do 9 tednov 140—160 Din, 3 do 4 mesece 230—380 Din, 5 do 7 mesecev 450—530 Din, 8 do 10 mesecev 550—580 Din, 1 leto 700—800 Din. Kilogram živo teže 7.50—8 Din, mrtve teže 11.50—12 Din. Prodanih je bilo 113 svinj in 3 ovce. Ceno svinjam so se nekoliko dvignile. Sport Očetov naših imenitna dela... Kamniški občinski arhiv hrani zanimivo zbirko v zadnjih lotih v časopisju in drugod izišlih člankov in polemik o delovanju občinskega odbora, o kamniškem javnem in gospodarskem življenju in sploh o vsem, kar je v kakršnikoli zvozi s Kamnikom. Občina je pričela šele pred šestimi leti zbirati te članke, ki bodo služili bodočim rodovom v ilustracijo kamniškega političnega in gospodarskega življenja v sedanji dobi. Če prelistaš to zanimivo zbirko, se boš čudil, koliko jc bilo že napisanega samo v dnevnem časopisju o Kamniku in njegovih meščanih. V njej najdeš zabavne polemike iz časov volivnih borb, ko so se razni predstvnilci naše javnosti z občudovanja vredno iznajdljivostjo oblivali z gnojnico ali pa kadili drug drugemu z visokimi hvalnicami. Čc ne poznaš dobro kamniških razmer, te bo morda zanimalo, kako so si včasih zastopniki javnosti in zastopniki tiska skočili v lase, pa so se v kratkem spet znašli v bratskem objemu. Tudi dolgo histerijo o proslavi 700-letnice Kamnika, o graditvi kopališča itd. hrani ta arhiv. Pa one vznesene članke o vzpenjači na Veliko planino, o železnici v Bistrico in v Tuhinjsko dolino in manj vznešene o zgradbi novega šolskega poslopja in spomenika v svetovni vojni padlim kamriičano'ai, o preimenovanju ulic itd. Od leta 1927 naprej so ohranjena tudi poročila o občinskih sejah, na katerih so se prerekali občinski očetje za blagor mesta in v zabavo meščanom vse do onega časa, ko jc izginila v njem vsaka s>led politične borbe in je po: tal v vseli ozirili tako čudovito enoten. Tako so zdaj 7-brane vise kamniške. zadeve, ki so kdaj zagledale beli dan v časopisju. Meščani bodo našli v njih dobrrnirr Rompicollo«, opereta. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 21.30 Prenos iz Madrida. — Stuttgart: 20.15 »Ciganska Ijubavc, romantična opereta. — Toulouse: 20.45 Koncert vojaške godbe. 21.00 Simfonični koncert. — Suisse Romande: 20.00 Večerni koncert. 21..00 Lahka glasba. — Helprad: 19.50 >Orožar«, opera, prenos iz študija. — Rim: 20.43 Prenos iz gledališča. — Beromiinster: 19.45 Ven ček študentovskih pesmi, natn >Stari Heidelberg — Praga: 20.05 Pester koncert. — Budapest: 19.50 ' Verdijeve pesmi. 20.20 Klavirski koncert. 23.00 П 1 ganska glasba. — Varšava: 20.00 Lahka glasba 22.05 Chopinov koncert. Nedelja, 2. aprila. Zagreb: 20 Radio-orkceter. — Milano: 20.1.5 »Rompicollo«. opereta. — Brno: 19 Koncert vojaške godbe. — Bare Tona: 21 Operni prenos — 22.45 Pester koncert. — Stuttgart; 20.05 Hči rt gimenta, komična opera. — 22.45 Nabožne pesnv — Leipzig: 18,30 Svetopisemska slika za moi':' ebor. — 20 Rip-Rip, komična opera. — ""1.20 Pomlad, opereta. — Suisse Romande: 20 Komorna glasba. — Berlin: 20.30 Večer arij. — Beigrad 19 Pester program. — Rim: 20.45 »Toreador«, opereta. _ Beromiinster: 20.25 Offcnbachove skladbe. — 20.45 št. 66, opereta enodejanka. — L«ug«ii-berg: 20.35 Pripovedke i/n pravljic« v nemških operah. — Praga: 20 Koncert vokalnega kvarteta. MALI OGLASI V malih oglasih veljo '•seka beseda Din 1'—; ienltovonjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mati oglas Din 10'—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Pomlad je tu! Pridite k toidki r. M.! Schmitl, Lfuhliana Pred Škofijo 2. po nogavice, rokavice, perilo itd. , > Oglejte si izložbe! Alužbeiicejo Zakonca upokojenca iščeta mesto hišnika. Ponudbe prosiva na upr. »Slov.« pod rn. »Snažna« it. 3592. (c) Trgov, pomočnica z dežele, začetnica, želi mesta kjerkoli. - Nastop takoj. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 3527. (a) tlužbodobe Rabim takoj pametno deklico k otrokom. Hrana, stanovanje, plača. Cesta na Rožnik 19. (b) ШШШ Citre poučuje Emil Mesgolits, Prečna uL 2/1. (u) Posestva Droben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda; če ie ne i gotovim denarjem pai kupca ti t knjižico da. Stanovanjsko hišo veliko, v Ljubljani prodamo. Kupnina okroglo 1 % milijona Din v dobrih knjižicah. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Varna naložba« št. 3534. (p) K. april t, aprii I otvoritev nove drogerije Mirko Jančigai - Krekov trg Konfekcija — moda najboljši nakup — Anton Presker. Sv Petra c. 14. Ljubljana (1) Gorenjski semenski krompir beli »Oneida« in zgodnji »Rožnik« dobavlja po ugodni ceni Kmet. okrajna zadruga y Kranju. Najcenejša kurjava so suhi odpadki od žage pri Ivan šiška Metelkova 4 - Tel. 22-44. NOVA MANUFAKTURNA TRGOVINA NARODNI MAGACIN SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 Glasba il Kdor bi imel naprodaj vsaj 7 dobro ohranjenih tamburaških inštrumentov (berdo, bu-garijo II., bugarijo I., brač II., brač I., kontrašica, bisernica) naj piše župne-mu uradu Šoštanj z navedbo cene. (g) I Stanovanja I Stanovanje sobe in kuhinje oddam. Dravlje, Rokova pot 135. Stanovanje enosobno v podpritličju, t vsemi pritiklinami se odda za maj v vili blizu mitnice ob Dunajski c., Vodovodna 4. (č) JI Gospodje še je čas očistiti in oblikovati za Velikonoč Vaše klobuke in slamnike. To stori hitro in solidno P. Magdič, Aleksandrova c. št. 1, Ljubljana. (r) II Živali i Pisarniški lokal in komfort-i trisobno stanovanje se takoj odda. Poizve se Miklošičeva c. št. 18/1. Trgovino z mešanim blagom na zelo prometnem kraju oddam v najem odnosno tudi prodam. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Zasigu-rana eksistenca« št. 3500. (n) Psa dobrega čuvaja - kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Znamka«, (k) a i ЛвЕвИГ Ев9. шДпЈИ Če avto svoj stari prodajni oP motorja ki znebil se rad-brž kupcev ti mnogo prižene Slovenčev najmanjV insérât Drva dobite po zelo znižani ceni: Prelesnik, Janševa, telefon 3389. (1) Vinotoč pri Rotoviu Mestni irg 3 Prodamo po ugodni ceni: 2 motorja 440 Volt, 4 ks. isto-smerni tok; 1 motor 440 Volt, 9 ks. istosmerni tok, 10 števcev od 3 do 20 Amper 220 Volt istosmer, ni tok. Električno-stroj-na zadruga v Smarci p. Kamnik. (1) Štedilnik kupim ali zamenjam za novo Lutzovo peč. - Jan-čigaj, Zg. Šiška 54. (k) Lanene \mm to drnca krmile narit na trene J Veletrgovina lita tn moke A. VOLK LJUBLJANA Resi |ет* <-e»ta U Inserirajte v .Slovencu4! Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri » vseb vrstah ta stroino pletenje ш ročna dela po nainižub cenah pri tvrdki •»•••»♦•»•»♦♦♦♦•♦•♦••••t Kari Prelog, Ljubljana — Židovska uL in Stan trg. nadaljuje prvega aprila s točenjem prvovrstnih namiznih in desertnih vin — po znižanih cenah t Prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana- mesio naznanja žalostno vest, da je umrl po dolgi mučni bolezni, njega zvesti in vzorni član, tovariš Anton Kaučič društveni vežbalec Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo, 2. aprila 1933 ob pol 3 pop. iz mrtvašnice spi. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. aprila 1933. ODBOR. Iščemo perfektnega prikrojevalca (Zuschneider) Ponudbe naj dopošljejo samo oni z mnogoletno prakso v konfekcijski tovarni, na naslov TIVAR ODIJELA tekstilna industrija d.d.,Varaždin Za pomladansko sezijo velika izbira in nizke cene vsemu blaga v Trpinovem bazarju v Mariboru, Vetrinjska ulica 15. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|ak. lekarnar, Sisak Varujte ee potvorb! Zaščitni znak Zapustila nas je naša dobra, srčno ljubljena mati MARIJA JO AN vdovljena Poš, roj. Roškarič Pogreb se bo vršil v nedeljo 2. aprila ob 9 dopoldne od hiše žalosti Sv. Ana na Krembergu. Sv. Ana na Krembergu — Maribor. Žalujoči otroci. Novost, kriza, dame! Novo otvorjena specijalna prikrojevalnica modni salon Joža Krmelj, Ljubljana, Miklošičeva c. 17/1, diplomirana v inozemstvu v anglo-francoskih krojih, nudi damam možnost, da v tej denarni krizi v izogib večjim stroškom izdelujejo svojo garderobo same doma, ker jim prikroji vsako obleko po meri in žuraalu, na željo napravi probo in iz-proba in dâ vsa nadaljnja navodila v izdelavi. Istotam vsi kroji (šniti) po meri. Modni salon in specijalna prikrojevalnica Miklošičeva cesta 14/1. Natečaj za osnutek plakata za letošnji »Mariborski teden«. Prireditveni odbor »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za plakat za letošnje prireditve, ki naj podčrtavajo vse vrline Maribora in okolice posebno kot odlično letoviščarsko točko naše države. Osnutki morajo biti predloženi v naravui velikosti, to je 95X63 cm in v barvah prikladnih za tisk (največ 7 barv). Napis na plakatu naj se glasi »Mariborski teden 5.—15. avgusta 1933 z opombo: 50% popusta na železnicah od 29./7.—21./8. 1933. Vsak konkurent se more udeležb" .natečaje s poljubnim številom osnutkov. Razpišrmi sta dve nagradi: I. nagrada 1000 Din, II. nagrada 700 Din. Vsi osnutki morajo biti označeni i geslom. Ime in točen naslov konkurenta mora biti v zalepljeni kuverti, ki nosi enako geslo. Razsodišče tvorijo: Dr. Fran Lipold, predsednik in župan mariborski; Rudolf Golouh, podpredsednik in podžupan mariborski; profesor Franc Baš; ing. arh. Saša Dev. Rok za predajo osnutkov je 27. april ob 12, do katerega časa naj se odpošljejo osnutki na naslov »Mariborski teden«, Maribor, Slovenska ul. 13. Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last odbora Mar, tedna, osnutek ocenjen s prvo nagrado bo izvršen. Nenagrajeni osnutki se morajo dvigniti najkasneje do 31. maja t. 1., sicer zapadejo v last Mariborskega tedna. Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. — Maribor, dne 27. marca 1933. Haročafte ,Slovanca*I s м= »'i Kj тл «Q a o D > «S O S-g в •s »J'g-3 Il M 3 E .. ; » iw « 5 o JJÏa ^ • S " d * *Ц52 I • ÏJ Е^ 2 a « . £ ® B ■Ci t •W — ••= .2 J CÛ.CO a „O , || o s a s o .s 5 nûû§° o ;„»iso o w C N N » N 3 J? 3 ® -2 ® -5d 2 »3 > .-S s „qQ 2 COoï!» O X! « . «л "Z I " » o 2 . » JO a o • -a o. ■K "> P. C. Wren: Lepi Mihael 7ô Q. и 01 » a Z o û fi J .2 o a Q c a „ •N a > «, 2 o "> a - ci & o- o o J П-з S u t CL S vi -0 >A? Vi govorile — vi hočele nekaj reči?« je menil mirno z velikanskim samozatajevanjem. >Lepo! Vi nimate več mnogo časa za govorjenje. Mi iinale še kaj povedati, preden vas ustrelim?... Ali ne?... Mi nimate ničesar več reči?... Morebiti kako malo molitvico?...« Ta podlež je premaknil svoj samokres z Mihaelovega obraza proti mojemu in polem zopet na Mihaelovega. Bilo je zelo neugodno, videti pred seboj tega blaz- i nika s prstom na petelinu nabitega samokresa — brez- j unmeža, ki koprni po najini smrti, da bi u.ešil svojo la- i komnost! Pričel je neznansko grdo kleti. Pena mu je dobesedno stala na ustih. Stala sva nepremično kot kipa. Položil je samokres na mizo in si z obema rokama pulil lase. In potem sem storil jaz nekaj, kar je bilo morda najsmelejše dejanje v mojem življenju. Uprl sem se Le-jauneu na izzivalen in žaljiv način! »Poslušajte, Lejaune,« sem dejal hladnokrvno, kakor kdo, ki govori s kakim predrznim kočijnžem ali slugom. »Poslušajte, Lejaune, ne hodile tak bedak. Ali ne razumete, da vas mogoče že v naslednji minuti nabodejo skozi roke na steno in da vai> pustijo lam vise i — zato. da jK)ginete v goreči trdnjavi? Ali da vas pri bi jejo na streho z licem proti soncu? Ne bodite tako prismojeni. Midva nimava nikakega dijamanta, vi pa imate pet zanesljivih mož. Nehajte s svojim čenčanjem o dijamnntu in hvalile Boga, da nas petorica pozna svojo dolžnost — čeprav vi pozabljate na svojo...« »Zelo hraber dečko,« je zamrmral moj bral. Kaj bi se primerilo, ako bi najnižji suženj pristopil k abesinskeniu cesarju in ga udaril v obličje?... Ла/. ne vem. Tudi Lejaune tega ni vedel — sicer bi bil gotovo storil isto. Najbrž bi sam abesinski cesar hlipal za zrn kom in se čutil blizu oniedlevine. Lejaune vsaj je lovil sapo in kazal, ko da bo zdaj zdaj omedlel. Toda kmalu je planil kvišku in rjul nerazumljivo Mihael je z urnim zamahom roke vrgel samokres z mize, še preden ga je mogel Lejaune prijeti. Naperil sem svojo puško proti Lejaiineu, moj bajonet je ogrožal njegov vrat, moj prst je bil na petelinu. Ali je Lejaune resnično nameraval streljati ali ne. ne vem — videti pa je bilo. ko da bi mu togota ugrabila še zadnji ostanek razuma in da je bila najina smnt še edino, do česar mu je bilo. Pa naj je bilo kakorkoli — sedaj ni mogel streljati. »Ganite se — pa ste dete smrti,« sem zasikal vzne-šeno in se zde) pri tem sam sebi smešen kakor kak junak v kinu. Mihael je pobral samokres. »Tako, vidva sta tudi upornika, lažniva, potuhnjena zalega!« je sopel Lejaune, metal glavo z ene strani na drugo in lovil sapo, ko da bi se hotel zadušiti. »Nikakor ne.« je dejal Mihael mirno. »Midva sva do-slojna vojaka, ki hočeta pošteno opraviiii svojo dolžnost — in midva si no želiva kvantati o dijamantih dve minuti pred izbruhom vstaje.. . Človek mar ne veste, da bo fort čez eno uro pogorel, posadka odšla, vi pa mrtvi — izvzeti ši, če se v zadnjem hipu spomnite na svojo dolžnost,!« Lejaune je izustil kletvico, ki je bila občudovanja vredna radi dolžine in sestavljenosti, in menil potem: »Jaz bom najpreje po lačil to malo pasjo vstajo, potem pa se popečam pobliže z vama, pretkana prijateljčku Peklenski zvonci! Le počakajta! Vama že podkurim pekel! Dal vama bom enega izmed svojih malih naukov!« »Menda v zahvalo za to, da rešiva vaše dragoceno življenje,« je rekel Mihael. »To storita le. ker je to vajina dolžnost. Vidva ljubita svrio dolžnost vidva poštena vojaka! No dobro, poj lita z menoj in storila svojo dolžnosi « je dejal mirno in z ne! nkšno dostojanstveno® jo. »Odložimo naš pogovorček. do!'1er bom drugo uredil. Potem bomo videli, kaj se pripeti ničvrednežem. ki ogrožajo svoje predstojnike in na-perjnjo puške na nje ... Dajte sem samokres ...« »Odpri vrata, John,« mi je dejal Mihael. Povesil sem puško in odprl vrata. Maris, ki je stražil pred vrati, me je pogledal vprašaje. Zelo verjetno je bilo, da je bil čul Lejauneov izbruh togote. Mihael je položil samokres na mizo. Lejaune ga je vzel in šel proti odprtim vratom. »Sledile mi, vsi trije,« je ukazal in šel odločno proti sobi za moštvo. Pred vrati te sobe sta imela stražo St. André in Cordier. »Ali je bilo kaj?« je zagodrnjal Lejaune, ko sta mu nemo izkazala čast. »Nihče se ni zganil, gospod seržant,« je javil St. André. »Odložite puške,« je dejal Lejaune nam trem, »in prinesite hitro in tiho vse orožje iz te sobe! Vidva pa bosia ustrelila vsakogar, ki zapusti posteljo.« Lotili smo se dela, odnesli najprej vse puške z obešal in nato šli od postelje do postelje ter pobrali bajonete, ki so viseli nad posteljami na steni. Ena nožnica je zažvenknila ob neko skodelo in neki mož se je zravnal v postelji. Bil je Vogué. »Pomerita nanj!« je dejal Lejaune in dve puški stk se obrnili proti zgroženemu Vogućju. »Lezi zopet človek!« sem zašepetal in Vogué je aia-homa legel nazaj in zatisnil oči. Ko sem poslednjikrat šel k vratom, sem nosil na obeh rokah kopico bajonetov, in ledaj se je zgodilo nekaj neizogibnega. En bajonet je zdrknil in padel na tla. Stegnil sem nogo, da bi ublažil ropot padlega bajoneta, pri čemer sem sunil ob posteljo. Mož, ki je tam spal, se je prestrašen dvignil. »Nebesa! Kaj je to?« je vprašal. Bil je Glock. »Ležite, Glock,« sem šepnil. »Poglejte na vrata!« »Ustrelite ga, če se gane!« je dejal Lejaune hladnokrvno Glock je legel nazaj in strmel v Lejaunea ko po kači omamljen zajček. Ko sem odšel ven. ni bilo več v soin ne enega orožja in vse je bilo tiho. Nihče ni spal tako dobro kakor kor-poral Boldini, ki je imel svojo posteljo tik ob vratih. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet. izdajatelj: Ivun Rukovec. Urednik: Frane Kremzax. Noz - smrt - ječa Dve značilni razpravi pred tremi sodniki Ljubljana, 31. marca. Razprav ni program malega kazenskega senala, ki mu je predsedoval viš. sod. svet. g. Ant. Mladic, K' bil danes v splošnem prav obširen. Poleg tatvin in vlomov je senat obravnaval tudi dve žalostni zadevi, ko je noz zahteval svoje žrtve. Zaradi 10 dinarjev. Lopi in romantični so zimski večeri na kmetih in to v krajih, ki «o Se precej oddaljeni od javnega premeta in kjer so še ohranjeni stari običaji, ko predice predejo in dekleta čipkajo. Na Trati v Poljanski dolini so 16. januarja zvečer predli 111 čipkali pri Kosovih. Zbralo se je mnogo deklet 111 17 fantov. Nazadnje so začeli plesati. Dva godca, tako Ciril Jenko, »ta vlekla harmoniko, fantje so plesali in pili žganje, čevljarski ]x>močnik Jože Cadež je nabral nekaj dinarjev za godbo. Zaradi 10 Din pa se je vnel med njim in Jenkom prepir, ki je bil sprva bolj šaljiv, a se je pozneje spremenil v resen pretep. Cadež je začel mahati z nožem in je zadel Jenka tako silovito v vrat, da rau ga je prereza I in je bila rana dolga 12 cm. Jenko je zaradi izkrvavitve takoj pri Kosovih umrl, lier je bila tudi drugače vsaka zdravniška pomoč brezuspešna, ko pa je bila prerer.ana glavna žila odvodnica. Jože Cadež, ki je drugače zastaven fant, •je bil danes obtožen uboja. Malo boljši uboj s Poljanske doline! je pripomnil senatni predsednik g. Anton Mladič in po piročitani obtožnici vprašal: Ali ste ga res zabodli?- Obtoženec: »Ne morem vedeti. Nisem nič čutil in videl... Dal sem ključ Kosovi materi in odšel domov. Pa je bilo pred menoj vso črno fantov, ftudno se mi zdi, kako je prišlo.-. Predsednik: »Čudno? Zamah je moral bili silno močan, ker ste mu prerezali vre t k Obtoženec: »Nisem ne čutil, ue videl.« Predsednik je nato prečital obtoženčevo izpo^edbo v preiskavi, kjer je obtoženec opisal potek prepira. Ko so ga fantje pahnili skozi vrata, je zakričal: »Fantje! Smrt vam bo pred očmi.«- Divje je mahal okrog sebe. Obtoženec je priznal dejanje, toda bil je razburjeni in v eilobranu. Obžaloval je Jenkovo smrt, ker sla si bila prijatelja. Bile so nato zaslišane štiri priče, ki so dogodek opisale v podrobnostih. Nikdo ni videl, kdo je prav za prav sunil Jenka z nožem. Jože se je po dejanju zavlekel na domači kozolec. Prišla je k njemu mati. rekoč: »Ježe, kaj si naredil?« Odvrnil ji je: »Kar sem naredil, sem naredil.« Javil se jo orožnikom. Državni tožilec je pilediral za obsodbo zaradi uboja, branilec dr. Pegan za silobran. In Jože Cadež je bil spoznan za krivega, da jo dejanje izvršil v silobranu, ki pa ga jc prekoračil. Po svobodni ocen: Koledar Sobota, t. aprila: Hugo, škof; Vcnancij, škof-mučcncc. — Dan jc danes dolg 12 ur 34 minut in zraste ta mesec za 1 uro 30 minut na 14 ur 4 minute. Nnm ji>nf»nnS -J- P. Vendelin Vcžnjak. V Zagrebu je umrl v fttarosli 72 let g. p. Vendelin Vošnjak, frančiškanski gvardijan na lrsatu. Blagi pokojnik se jc rodil v Šmartnem pri Velenju. Bil je vedno vzoren duhovnik in redovnik ter je dosegel najvišje rodovniške časti: generalni definitor frančiškanskega reda, generalni vizitator drugih pTovinc, večkratni provincijal in gvardijan v raznih samostanih, zadnja tri leta pa gvardijan samostana na Trsatu. Pokopali so ga v Zagrebu ob obilni udeležbi duhovščine in ljudstva. Bog mu daj večni mir in pokoj! -f V Ljubljani je umrl g. Anton K a u č i č , vežbalec Prvega prostovoljnega in reševalnega društva Ljubljana-mesto. Pogreb bo v nedeljo ob pol treh popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! -}- V Framu je nenadoma umrl davčni upravitelj v p. g. Ivan Vidmar. Pokojnik jc bil vzoren in zgleden uradnik, priljubljen tako pri predstojnikih kakor pri podrejenem uradništvu. Bil je dolga leta uslužben pri mariborski davčni upravi ter si je pridobil s svojim koncilijantnim in priljudnim nastopom tudi pri občinstvu splošno spoštovanje. Bil je tast inž. Josipa Teržana iz ruške tovarne za dušik. Blagega pokojnika polože k večnemu počitku danes ob 4 popoldne na farnem pokopališču v Framu, kamor se vrši pogreb iz hiše žalosti Fram 84. Blagemu pokojniku svetila večna luč, žalujočim ostalim naše iskreno in globoko sožalje! + Pri Sv. Ani na Krembcrgu je umrla mati uglednega mariborskega trgovca g. Poša na Aleksandrovi cesti, gospa Marija J o a n , vdovljena Poš, roj. Roškarič. Bila jc blaga in plemenita žena, obče priljubljena in spoštovana. Pogreb bo jutri ob 9 dopoldne iz hiše žalosti pri Sv. Ani na Krembcrgu na tamkajšnje farno pokopališče. Bodi ohranjen blagi pokojnici trajen spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti =z Profesorski izpit i. odliko je napravil pred komisijo v Bc'gradu g. Kare! Pahor, suplen! glasbe na državnem učiteljišču v Mariboru. G, Pahor je prvi, ki je napravil profesorski izpit iz te stroke. Častitamo! ч Ostale vesti — Romanje Hrvatov v Rim. Ob priliki svetega leta pripravljajo Hrvatje veliko romanje v Rim. Odšli bosta tja dve skupini. Pri prvi znašajo 6?roš'ki za romanje 9S9 Din in bodo člani te skupine ostali v Rimu tri dni ier si ogledali vse cerkvene znamenitosti. Pri drugi skupini znašajo stroški za posameznika 1980 Din in bodo ostali člani dalj časa v Rimu, kjer si bodo ogledali vse znamenitosti, na povratku pa se bodo ustavili še v Firenci, Padovi in v Benetkah. Z navedenima zneskoma je plačana vožnja iz Zagreba po železnici, stanovanje — vsak udeleženec bo imel e/ojo posteljo v sobah za dve ali tri osebe, hrana v Rimu in v Benetkah trikrat na Jan, razne legitimacije, vožnje z avtobus; in vstopnine. Romarji odpotujejo iz Zagreba dne 22. maja, vrnejo pa ce: prva skupina dne 26. maja v Zagreb, druga skupina pa 31. maja; obe skupini pa se vrneta čez Irsat in L)ubljano. — Razpis ustanov. Podpisana uprava razpisuje za študijsko leto 1933-34 dve ustanovni mesti dr. I a vej lurnerjeve ustanove, vsako v višini 42.000 Din, namenjeni za enega jurista in enega filozofa slovenske narodnosti, ki sla položila državne (diplomske) izpite 1er si pridobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da sc omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz, London, Oxford, Cambridge itd.) v svrho. da nadaljujejo strokovne študije in da si ob enem pridobe one splošne in družabne izobraz- liki sto pozneje aretirali 10 letnega poseet-i Jakobu Voli; ar jn z Vojskega, občina Zlato kazni je bil zato Jože obsojen na 8 meeeecr strogega zapora, v povračilo stroškov kazenskega postopanja in v plačilo odškodnino Jenkovim staršem v znesku 1000 Din. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv, obtoženec je bil začasno izpuščen na svobodo. Namesto k poroki v »mrt. V Ljubljani stanujoči Joeip Tomažič je bil mlad. a marljiv pekovski pomočnik. V Ljubljani je nameraval otvoriti 'astno pekarno, znatno je podpiral svojo mater in skrbel m njo po sinovsko. Pred pustom se je nameraval poročiti z Anico Pogačar-jevo s Skaručnc. Nedeljo. 19. februarja, teden dni pred poroko, se je odpeljal na kolesu iz Ljubljane k nevesti v spremstvu dveh prijateljev odnosno nevestinega brata. V bližini Ška nične jih je napadel neki starejši moški, sloke postave in dolgih brk. Z nožem je oklal Josipa Tomažiča. Sunil ga je ž njim v desni komolec, tako da mu je prereaal žilo odvodnico in je nato Tomaži-' na nevestinem domu čez eno uro umrl. Dogodek se je vršil v temni noči dkoli 21. Orožr liice moža------------. polje. Volkar je bil danes obložen uboja. Pr malim senatom se je zagovarjal /. delnim silo-branom. Na zapravljivemu se je vozil tislo noč domov iz .Sore. Prislavil je: Dva sta me napadla. Pa v treh minutah jo bPo vsega konec. Enega sem malo pahnil. Nož sem ime! v žepu. Ga nisem odprl in nisem nikogar sunil. Predsednik: >Ali ste res na o'!eki inir-li krvave madeže? ■ Obtoženec ; Res. Dobi! sem jih. ko sem ležal na tleh, od obeh. Predsednik: Pozneje ste Lojzetu Zgajnarju rekli: Enega sem fejst špiknil! Obtoženec: -To ni res!-: Priča Lojze Ž ga j na r. ki je vozil obtoženca, je prav živahno gestikuliral in pripovedoval, kako je prišlo go uboja. Potrdil je, da mu je obtoženec pozneje pred domačim hlevom pravil: >Enega sem ! fejst špiknil! Obtoženec: Nikar ne laži! Priča: ! ^Resnico govorim. Prosil si me, da ne smem nič | povedali. Priča zidar Jože Stare: Hitro je bilo vse gotovo! Bila j? huda tema!-: Priča Matevž Pogača r. prijatelj Tomažičev, je kratko očrt al, kako je obtoženec auibiksal in kako je prišlo do tragične smrti prijateljeve. Državni tožilec jo zahteval sodbo zaradi uboja, ; branilec zaradi prekoračenja silobrana. Obtoženi Jakob Volkar jo bil zaradi uboj», obsojen na 2 loti robijc. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in ima povrniti Tonažičevi materi j skromno odškodnino 1048 Din za pogreb. be, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znanju so vložiti na rektoralu najkasneje do 15. maja 1933. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah rektorata ter filozofske in turidične fakultet- . — Univerzitetna uprava v I.inbliani. dne 29. marca 1933. — Rektor:' dr. Slavič s. r. — Nezaposleni inženjerji gradbene stroke naj se takoj pismeno javijo Udruženju jugosloven-skih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, nakar jim bo priobčeno važno obvestilo. — Požar. V noči od četrtka na petek ie gorelo na Rudni vasi pri Radečah pri posestnici Mariji Hevan. Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju. Zgorel je svinjak s štirimi svinjami, pod in domači pes, ki je bil priklenjen. Domači sin, ki je spal na podu, se je prebudil šele sredi požara in je komaj rešii sebe in pet glav živine. Sk-^da je terrt večja, ker je bila lastnica le malenkostno zavarovana. — Esp.îrantisti se opozarjajo na višji nadaljevalni esp. tečaj, ki se bo vršil 2 meseca v ljubljanski radio postaji vsak ponedeljek od 18.30 do 19. _ — Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesja, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josaf« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-JoseS« vo^a za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Jose£« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Ceneni izleli s parebrodom »Karadjordjc v Dalmacijo in Grčijo, Da je omogočeno tudi širšim sloiem ogledati si in .spoznati našo jadransko obalo in važnejša mesta vzdolž grške obale do Pire j (Atene), bo prirejala Jadranska p'ovidlba v letošnji sezoni več izletov po zn:*-t>; 'eni '■ luksuznim parnikom ^Karadjordjc . Ta ladja je pro- toTski skladnici, kjer so bili nazadnje zavarovani, uatmeno aH pismeno v dobi od 1. aprila do 30. septembra 1933. Članom, ki bi se v določenem roku ne javili oziroma ne plačali priznalnine, bi zapadle pravice oživele eamo v primeru, če zopet nastopijo delo v podjetju, včlanjenem pri bratov-eki skladnici in ga vrše najmanj eno leto. — Sprejem v podčastniško iolo. Prva pehotna podčastniška šola »Kralja Aleksandra I. v Belgradu bo sprejela s I. majem t. 1. večje : e-vilo gojencev iz meščanstva. Kandidati ne .smejo biti mlajši od 17 in ne staiejši od 21 let. Pogoji in vzorec prošnje so razvidni iz shtibenega vojnega lista št. 11, ki je interesentom na razpolago pri pristojnih poveljstvih voj. okrožij in na vseh orož. postajah. — Nabave petroleja za vojaštvo. Poveljstvo dravske divizijeke oblasti v Ljubljani razpisuje za 15. aprila t. 1. prvo javno ustmeno licitacijo za nabavo 2.400 litrov petroleja. Licitacija bo ob enajstih v indendantski pisarni gornjega poveljstva, kjer so ponudnikom vsak dan n ; ' uradnimi urami draibeiv pogoji na razpolago. — Prepoved« tisk. Službene novine od 29. marca t. 1. ibjevljajo, da je prepovedalo državno pravdiiištvo Zagrebu prodajanje in razširjanje tiskopisa »Študent« št. 7 od 22. marca, ki se tiska v Zagrebu. — »Slovenski Učitelj., št, 3—4. Vsebina: Poklicna telovadba. Jože Tavželj. — Vzajemno delo na šoli. Alfonz Kopriva. — Šusti kongres »Mednarodne rveze za novo vzgojo«. Anica in Minka Otakar. — Odsevi delovne šole v Slomškovi kniigi Blaže in Nežica«, Fort. Lužar. — Ali tečejo vode nazaj?^ Kriha. - Članki o nacionalni in državni vzgoji. F. L. — Moj dobrepoljski učiteljski zbor. Ivan Hribski. — Pedagoški pogrešek se Mariborske vesti: je izprevrgel na dobro. A. Cadež. — D-^eski U zgodovini šolstva v Selcih Dr. Rudolf .\ndrojka. — Književnost. — Obzornik. — Zakon o tisku z dne 6. avgusta 1920 s spremembami ju dopolnitvami do 1- marca 1930. Crodil s sto najvažnejšimi razsodbami kasacijskih in višjih sodi'-" opremil sodnik Anton Mladič. Cena IG Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižica je potrebna ne samo juristom in časnikarjem, temveč tudi onim. ki javno delujejo in nastopajo. Tudi v interesu vsakega posameznika je, da se z vsebino tiskovnega zakona seznani, da se itogiw neljubemu srečanju s 1em zakonom. Da j v knjižica premalo poznana, pričajo zlasti v zadnjem času Ste vil ne tiskovne pravde, ki bi gotovo drugače izpadle — vsaj v več «lučajih ko bi bile poeledioe take pravde v naprej znane. Zato knjižico vsem toplo priporočamo. — Damskc plašče za pomlad \ ceni od 19* Din nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Modne, športne in bele srajce, spodnje hlače dobite najtrpežucjšc le pri F. I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. — lT. F. nogavice stalno v veliki izberi na drobno in debelo pri tvrdki Kari Prolog, Ljubljana. — Pri utrujenosti, razdraženosti tec -' .-lasti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna >Franz Joseiova grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Zločinska roka požigalca Na Dravskem polju gori — V treh dneh pet požarov Maribor, 31. marca. Dravsko polje je od lanskega poletja liakor zakleto. požar za požarom divja ter uničuje lepe domačije, ne prizanaša ne revežu ne bogatinu. — Skoraj v vseh .slučajih je vzrok požara zagoneten, vedno pa se skoraj z gotovostjo da sklepati, di je bila na delu zločinska roka požigalca, ki zažiga z neko satansko strastjo s skrajno previdnostjo in spretnostjo, da mu še do danes niso mogli niti orožniki, niti prebivalci, ki budno pazijo na svojo imovino, priti na sled. Minuli ponedeljek zjutraj je zagorelo v Trnišah pri Sv. Marjeti pri KirbiSu. Pogorelo mu je poslopje, v katerem je imel veliko poljedelskega lesenega orodja, ki ga izdeluje, škoda na poslopju je sicer krila z zavarovalnino, še večjo pa mu je napravil ogenj na zgorelem orodju, ki ni zavarovano. Trpi nad 10.000 Din škode. — Istega dne je pogorelo posestniku Vodušku na Je-šenci, kjer pa je nastal ogenj po nesreči, ker so se vnele su je. — V noči na |>etek pa so imeli og- men požar v Hočah. Okoli 1 je izbruhnil »genj ter zajel pet gospodarskih poslopij in jih popolnoma upepelil. Pogorelo jo posestnikoma Francu Babiču in Ivanu Prologu. Na mestu požara so bili najprej liočki gasilci, nato so pa prihiteli na avtomobilih z mo torka mi gr» silci iz Maribora, Pobrežja, Razvanja, Bohove in še iz Frama. Skupnemu naporu se je posrečilo silo plamenov zajeziti, tako da se ogenj ni razširil na stanovanjska poslopja. Tudi živino so gasilci lešili iz gorečih hlevov, zgorela pa je ena krava. Skoda je ogromna, zavarovalnina pa nizka. Tudi tu je vzrok po' ча zagone tka ter ima izvor skoraj irolovo v zlo' m '.' roki požigalca. □ Odloženo. Is;ra »Sronjac, ki bi se imela vprizoriti jutri popoldne na Omladinskem odru. Baje je nastal požar od iskre, ki je priletela iz prvega nadstropja, kjer so instalaterji varili cevi Zopet dve društvi ^postavljeni. Z ublasl-j nim dovoljenjem sta pričeli zopet z delovanjem ! Izobraževalno društvo v Krčevini in Izobraževalno društvo v Košakih. □Kaj ho jutri na športnem polju? Ob enajstih na novem igrišču Železničarja na Tržaški cesli j urosscountry za državno prvenstvo. — Popoldne na ; igrišču 1SSK Maribora ob 1б- ISSK Maribor : SK j Ilirija (Ljubljana). — Na igrišču Rapida: dopoldne tekma SK Rapid : SK Sturui (Gradec), □ Zanimivosti tHjae občinske seje. Na javni j seji mariborskega občinskega sveta, o kaUri smo ; poročali v včerajšnji številki, je bil sprejet še , sldep, s kateriia se odobrava najem mestnega : sveta Bogomiru Divajku na vogalu Ključavničarske j in Tatlenhachove ulicn za zgradbo trgovskega lokala. Obširna je bila tajna seja, na kateri se je v glavnem vrtela razprava okoli vprašania zame- j r.jave vojašnic. Mestni načelnik dr. Lipold ie po-; dal obširno poročilo o tozadevnih pcigajanjiii s ; piedstavniki vojaške oblasti, zlasti o konferenci, I ki se je vršila dne 3. januarja t. !. na mestnem na-: čelstvu. Tok. , t so se sporazume! , da odstopi ob-; čina vojaški upravi vojašnice Kralja Aleksandra, ! vojvode Mišica, vojvode Putnika in smodnišnico i v Bohovi, v skupni izmeri 127.451 m- in v precenjeni vrednosti 25,107.300 l>in, v zameno pa dobi i vojaško skladišča v Einspielerjevi ulici (carinar-j niča in Kemiindustrija) ter Dravsko vojašnico, vse ; skupaj v izmeri 49.901 m: ter v vrednosti 4,127.739 j dinarj?.v 82 par, poleg tega pa še denarno odškodnino v iznos;; 1,500.000 Din, plačljivo v treh obro-! kih. Občin- si je pridržala v dotif-ii pogodbi pra- i vico odkupa posameznih objektov po prodajni ce-: ni v slučaju, da bi j h vojaška uprava več nu rabila, i Pogodbo mora odobriti še vojno ministrstvo in ob-j činski svet. Občinski očetje so pooblastili mest-; nega načelnika, da se na omenjeni bazi še nadalje pogaja 7. voja-ško upravo, končno besedo pa so pridržali sebi. — Magistratnega ravnatelja gor,p, A. Kochlerja so na njegovo prošnjo upoko-opremljena z vsem komfoitom, ima lene in pro- , jili s 1. aprilom; priznali so mu 25 službenih let. — storne salone, zračne in udobne kabine, jako Upo : Napredovala sta 'po pragmatiki uradnica Amalija i i ... t Nagode in šolski sluga Al. špringer, pokojnina se je priznala Elizi Witzler, leta pa so ie vštela ravnateljici »Vesne Mariji Rapoc. — Odobrile so se prošnje Tereziji F ur lan, Mariji Jurgec in Tereziji Marek 7.1 dovolilo za gostilno, odložile pa Terezije Pec za posredovalno pisarno in Arturja Pcternoliiia za dražbeno podjetje. □ V Domu Srca Jezusovega, Levstikova 29, bedo prihodnji teden verski govori ob pol 8 zvečer. Začetek je v nedeljo 2. aprila ob imenovani uri. □ Mestno godbo dobimo, Kakor doznavamo, se bavijo merodajni činitelji z načrtom ustanoviti v Mariboru mestno godbo. Godbeniki bi naj bili obenem mestni nastavljenci. K temu je napotilo mestno občino prizadevanje glasbenih krogov za ustanovitev mariborske filhai monije, za katero bi bil potreben stalen kader poklicnih godbenikov in pa cesta oolreba po godbi ob priliki raznih prireditev. Ker pa imamo v Mariboru poleg vojaške ceio vrsto drugih godb, bi menda slednji vzrok ne bil merodajtn in so takšne inicijative čisto odveč. se jo radi naslalih tehničnih zaprek morala odlo- j centralne kurjave. O izbruhu ognja je bilo takoj žiti na pozneje. Občinstvo bo o vprizoritvi pravo- -<----**— -.--л-- j—"— i ■ - -« — časno obveščeno. promenado na krovu, kopalnico in brivnico. Hrana na parobrodu je izborua in ohilna, postrežba prvovrstna. Izletnik uživa na ta način poleg 11 dnevne udobne vožnje po morju, tudi vso udobnost na parobrodu samem. Potovanje se prične na Sušaku vsakokrat ob 14 te; ima potnik priliko ogledati si važnejša dalmatinska mesta in jadranska kopališča: tako Crikvenico, Rab, Sibe-nik, Split, Hvar, ev, Makarsko, Korčnlo, Dubrovnik, Kotor, Hercegnovi, dalje Kri in Itco ter kon-a v Pirejih, kjer je dvodnevni odmor, da si udeleženci izleta ogledajo Atene, glavno mesio Grčije. Cena za te 11 dnevne izlete, vštevši hrano in poisicljo znaša 1.900 Din do 3.000 Din ra osebo, po izbiri kabine. Prvi izlet je na velikonočno praznike, 7. odhodom s. Sušaka 17. t. m. Prijave in prospekte pri Putniku. — Glavna braiovska skladnica v Ljubljani opozarja bivše polnopravne člane bratdvskih skladnic, ki so izstopili iz zavarovanja ter zbog tega izgubili iz pokojninskega zavarovanja pridobljene p/avice, da so izšla nova pravila bratovskih skladnic, ki stopijo v veljavo s 1. aprilom 1933 in ki dajo izstopivšim članom možnost, da si izgubljene pravice zopet pridobe in jih varujejo, čeprav ne vstopijo zor.«it v delo pri podjetjih, včlanjenih v bratovskih skladnicah, s plačevanjem letnr priznalnine v znesku 20 dinarjev. Člani, ki svoje zavarovalne pravice obnove in imajo uračunljive članske dobe najmani 10 let, imajo enako aktivnim članom pravico do pokojnine, ako so izgubili na svoji dehzmožnosti več kot dve tretjini. Zalo se naj člani, ki so izstopili iz zavarovanja pred 1 ;anuarjem 1925 in na svoje zavarovanje odpadaiočih rezervnih deležev niso dvignili, ter prav tako člani, ki so zavarovalne pravice izgubili radi prekinitve ali iz-slirpa iz zavarovanja po 1. I. 1925 in žele obnoviti svoje zavarovalne pravice, javijo pri krajevni bra- ' obveščeno gasilno društvo, ki pa ni stopilo v akci jo, ker je trstje poprtj zgorelo. Škoda je malenkostna. □ Mariborski brivci se zbirajo. V četrtek se je vršil v dvorani he'ela Halbwid! članski sestanek brivske zadruge, ki mu je predsedoval brivski mojster gosp. Ulčar. Zborovanje ie poteklo v najlepši harmoniji ter je pokazalo, da se zopet vrača v vrste mariborskih brivcev tista sloga, ki jim je v teh težkih časih najbolj potrebna. □ Državno prvenstvo sabljačev bo letos v Mariboru in sicer za Binkošti dne 3., 4. in 5. junija. Sklepal jc o organizaciji prireditve izredni občni zbor .-abljatkega kluba, ki se je vršil v četrtek zvečer pri Orlu pod vodstvom dr. Ploja. Obenem bo takrat v Mariboru srečanje z avstrijsko sabljaško reprezentanco. □ Ribe. Na dobro založenem včerajšnjem ribjem trgu so se prodajale sardelice po 12 in 16, borboni in škombri po 22, moli po 24, ribe sv. Petra po 36, morski losos po 22 in danski filet po 28 Din za kilogram. □ Po nesreči ustrelil prijatelja. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti posestniku Jakobu Šujenu iz Ciglenc, ki je dne 8, februarja ustrelil z lovsko puško po nesreči svojega najboljšega prijatelja Janeza Sla-miča. O tragičnem dogodku smo svoječasno obširno poročali. Šujen je ustrelil na slepo v noč, hoteč pregnati nepridiprave, ki so mu podrli iz zlobnosti itranišče. Slučajno je takrat prišel po poti Slamič, ki ga jc zadel naboj v hrbet ter ga usmrtil. Šujen je bil obsojen radi neprevidne rabe orožja na 6 mesecev zapora, pogojno na 3 leta, obonem pa se je prostovoljno obvezal plačati vdovi pokojnega Slamiča znesek 8000 Din. □ Tatinska nadloga v okolici. Tatvine in vlomi v mariborski okolici se čimdaljc množijo, kar ni čud.-' spričo velikega števila postopačev, ki nadlegujejo ljudi ter si vzamejo s silo, česar ne dobe s prošnjo. Zlasti drzni so tatovi okoli Selnice ob Dravi, Te dni so okradli nekega posestnika, kateremu so vdrli v shrambo mesa ter mu odnesli vso slanino, klobase :n prekaieno meso. □ S prerezanimi žilami 114 cesti. Včeraj dopoldne si je v .Jurčičevi ulici prereza! žile na roki Franc V. iz Pobrežja. Policija jc pozvala reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico. □ Nočno lekatv>ško službo vrši v prihodnjem tednu od 2. do 8. aprila lekarna Albaneže na Frankopanski cesti. □ Osnutek 1ерзкп mariborskega tedna. Pri- I reditveni odbor Mariborskega tedna je razp:sal ! natečaj za plakat letošnje priredi'.ve. Osnutki mo-j rajo biti predloženi' v naravni velikosti v barvah, i Razpisani sta dve nagradi po 1000 in 700 Din. Rok za predajo osnutkov je do 27. aprila; odpo-šliejo se naj na naslov: 'Mariborski teden«, Maribor, Slovenska ulica 13. Več v oglasnem delu lista. □ Nova carinarnica v plamenih Po dolgem času so včeraj dopoldne zopet odmevali po mari- 1 borskih ulicah rogovi gasilcev in so drvele mo-I torke s silno naglico proti kolodvoru, kjer je go-! relo v novo zidanem nnslnmi» kolodvor'!.c car: narnice. Vnelo se je trstje za obijanje stropa, ki je bilo nakopičeno v eni izmed sob v pritličju. Osebna vest. Kot tehnični referent jc dodeljen okrajnemu načelstvu v Ptuju in/. Sergej Moža.jski, ki bo obenem nadzoroval gradbena dela okrajnega cestnega odbora. Nagle smrti jo umrl Janez Si iik. poses), nik in dolgoletni občinski odbornik Vurbergu \ î. letu starosti. Pokojni jo bil p- ton in obč» priljubljen katoliški mož, bil je tudi boter vur-iierških cerkvenih zvonov. Pogreba so je udeležilo mnogo ljudi. G. župnik Kokelj! ki je opravil cerkvene obrede, jo imel lep iii v «rce segajoč govor, v katerem je opisal pokojnikove zasluge. Rajnemu blag spomin, žalujočim naše sožalje. Nočno lekarniško službo od I. do 7. uprilii ima gornja lekarna >Pri Zamorcu», magister Molitor. Smrt pod motornim kolesom. K.ikor smo že poročali, se je pripetila v Spu'ilji usodna nesreča. katere žrtev je bil 72 leini prevžitkar Ivan Vičnr, ki je v ptujski bolnišnici ninrl. Pri ra/.telesenj 11 je sodna komisija lipotoviln. da ie bila lobanja |>očena. radi česar so mu otrpnili možgani, puli-g tepa pa je iinei tudi desno nogo pod kolenom zlomljeno. Pokopali so ga na pokopališče v Rogoznici. Čudežno je ozdravela v Lurdu Zdravniški urad v Lurdu, katerega naloga je, da ugotovi stanje bolnikov po prihodu v Lurd in po odhodu, je objavil v listu »Le Journal de la Grotte de Lourdes« poročilo o čudežnem ozdravljenju gospodične Lucijane Clerk. Dr. Sou-van, kirurg bolnišnice v Marseillesu, je sporočil zdravniškim uradom v Lurdu, da je junija 1929 operiral gospodično Clerc radi tuberkuloznih pojavov v črevesju. Sedmega avgusta je Lucijana zapustila bolnišnico, toda po kratki rekonva-lescenci se je 2. marca 1930 zopet vrnila v bolnišnico z isto boleznijo. V trebuhu so se ji napravile kepe v debelosti drobnejše pomaranče. Imela je tako strašne bolečine, da jih niti morfij ni potolažil. Lucijana se je julija 1931 odpravila na potovanje v Lurd, da bi pri Materi božji našla zdravje. Ko je odhajala, tako piše dr, Souvan, so ji splošno dajali še nekaj dni življenja. Silno se je posušila. 30. julija je bila v Lurdu čudežno ozdravljena, ko se je okopala v lurdski vodi. Zdravniki so ugotovili, da so ji patološke kepe v črevesju nenadoma izginile in da ni ob tipanju po trebuhu občutila absolutno nikake bolečine. Tudi urin, ki je bil prej naravnost strašen, je bil zdaj normalen. Tehtnica je pokazala te-le številke: Ob povratku iz Lurda je tehtala Lucijana 39 kg, 21. decembra 52 kg, februarja 1932 55 kg, 23. marca 54 kg in 5. julija 55 kg. Julija 1932 so jo preiskali z Rônt-genovimi žarki in ugotovili, da je popolnoma zdrava. Lucijana danes dela popolnoma normalno in si služi kruh kot šivilja. Dr. Souvan je dodal svojemu poročilu tudi dve radioskopski sliki. Dr. Pourtal, ki je spremljal vlak bolnikov na poti v Lurd, je izjavil, da je morala bolnica med vso potjo držati na trebuhu stalno kos ledu, ki ji je blažil bolečine. Njeno stanje je bilo takšno, da ji je moral on sam vzeli vodo. Vsi ti zunanji znaki težke bolezni so izginili po prvem Kopanju v lur-ški vodi popolnoma. Zdravniški urad v Lurdu je po natančni .ireiskavi vseh dokumentov izjavil, da se ozdravljenje Lucijane Clerc ne da razložiti naravno. Japonski napad na Džehol je zbudil v vsej Kitajski silen odpor in prostovoljno «o se javile na fronto celo ženske. Prizor iz japonskega tabora: Japonci so ujeli Kitajko Jun-Šii-Čen. ki je kot čuetnik poveljevala kitajski četi. Stara je 18 let. Japonci so jo pozneje izpustili Hčerke japonskega cesarja. Od leve proti desni: najmlajša princesa Acuko Jorinomija je stara 2 leti, princesa Ka/uko Takonomija ima 4 leta in princesa šigeko Terunomija bo to leto praznovala 8. rojstni dan. Japonski ceear torej nitna do dane* moških potomcev in zato bo po vsej verjetnosti naslednik mikada njegov brat Jasuhito čičibu. Zažiga! ie, da bi ga rajši 'meli V mestnem kazinu v Niči je nenavadno pogosto pričelo goreti; toda 15 letni sluga Karel Blanc je vedno o pravem času zapazil ogenj in obvestil ognjegasce, oziroma upravitelja, da je o pravem času telefoniral na pomoč. Upravitelju so se ti »požari« zdeli silno sumljivi, zato je dal nadzirati lokale. Kmalu so ugotovili, da je vsakrat podtaknil ogenj omenjeni sluga. Ko so ga vprašali, zakaj je to delal, je odgovoril: »Zažigal sem zato, da sem lahko prvi obvestil o požaru upravitelja in se mu tako prikupil. Ali ni to gtasoviti angleški pisatelj G B. Sliaw. Bernard Sluivv je silno podjeten človek, loti se vseli mogočih reči. Nič čudno bi ne bilo, ko bi se lotil turli čevljarskega poklica, da bi odgnal črne misli o starosti in smrti, ki ga rade preganjajo. \ resnici je la človek neki čevljar na A\ strijskem. Praški nadšhai prof« nemara * v šoli Praški nadškof dr. Kašpar je objavil v katoli-škeii, >tu »Lidove Listy pomemben članek, v liatei in svari vlado, naj ustavi igranje takozvanih Milturudi filmov \ društvih za osnovno izobrazbo. i filmi žalijo nedolžnost mladine in moralo - . !/, šole iu iz učnih knjig so že davno iz-iv« 14;. in znamenje odrešenja, iz src katoliške liliiiliiu' trgajo ob vsaki priložnosti vero 7. zavi-injeiii i -uiice in širjenjem laži. To je nadškof n.iievii s hudo bolestjo pri zadnji vizitaciji. To :.,.io ljudje, ki ne sovražijo samo katoliške cer-vi. lemvič Boga sploh. Po teh društvih kažejo niiudiiii nemoralne slike in otrokom predpisujejo Knjigi z nemoralno vsebino. Filmi kažejo otrokom ti'di slike s sežiganjem mrličev. Sežiganje mrličev ie \ programu framasonskih lož prav tako kakor civilna poroka. Katoliška cerkev obsoja sežiganje in odreka cerkven pogreb tistim, ki so svoji opo-oki izrazili željo, naj se njihovo telo sežge. V de-inokralski republiki mora veljati svoboda vesti prav tako za katoličane kakor za druge. Končno zahteva nadškof od vseh šolskih oblastev. naj v interesu otrok- naroda in države prepovedo nemoralne filme. Mačka rešita življenje 7 osebam Gotovo nenavaden dogodek se je pripetil nedavno v Rimu. Mačka je rešila življenje sedmim ljudem. Razkrila je zločinsko zaroto in poginila, ko je rešila življenje družini svojega gospodarja. Mladi Josip Vitali se je nekega jutra prikazal v hiši svojega tasta. Stopil je v kuhinjo, kjer tašča kuhala meso v bakrenem kotlu, l'o КгаГ razgovoru z ženo je Vitali tako skombiniral, u,i je žena za nekaj časa zapustila kuhinjo. Ta čas odsotnosti stare ženice je Vitali (»orabil za to. da je natrosil v kotel nekaj strihnina in nato naglo odšel. Opoldne je prišla h kosilu vsa družina, to je poleg ženice še mož in pet sinov. Sedli so k mizi veselo, da bi se okrepčali. Bili so pač lačni. Eden izmed sinov zgrabi za kos mesa in ga dene v usta. »Za vraga!« je vzkliknil in vrže meso iz ust. Seveda so tudi ostali takoj odložili vilice. Medtem je mačka, ki je ležala pod mizo, porabila za košček mesa, ki ga je vrgel na tla sin, in ga pojedla. Parkrat se je stresla in takoj poginila. To se je odigralo vse v taki naglici, de je skoraj težko popisati. Družina je takoj o vsem obvestila policijo. Ta je dala raztelesiti mačko in v želodcu so našli veliko količino strihnina. Tudi na mesu, ki je ostalo še na mizi, so našli toliko strihnina, da bi se bila z njim lahko vsa družina zastrupila in v nekaj minutah pomrla. Seveda so takoj aretirali Vitalija in njegovega brata, ki sta hotela na ta način umoriti vso družino. Vitali je hotel spraviti s lega sveta vso družino, da bi njegova žena podedovala premoženje po tastu. Mačka je rešila vsem življenje. Vitali je bil obsojen na 14 let ječe, njegov brat Carmelo pa na 7. »Natakar, prinesli sle mi Rôntgenovo porcijol« »Ne razumem kaj mislile, gospod! No. le pogleite — nič mesa in sama kost!. „Veselil sem se, da me ti pohoptješ!" »Echo de Pariš« pripoveduje o smrti grobarja Moissona v S. Nazaireu. Po njem )e prevzela službo službo njegova žena, ki je skozi 40 let pomagala možu. Soproga imata odraslega sina, a ta je na njih nesrečo obiskal kolonijalno razstavo v Parizu. Velemesto ga je hudo zamikalo in je naposled sprejel službo pri nekem pogrebnem zavodu. Obleka črnih uslužbencev mu je tako ugajala, da si ni mogel predstaviti ničesar lepšega na svetu. Oče je ves razburjen pohitel v Pariz k beguncu. »Kaj se to pravi?« — je rotil, — »moj praded in ded sta bila grobarja v naši občini. Kako bo ostalo naše pokopališče brez grobarja iz naše družine! Jaz sem se že veselil, da me boš ti pokopal!« A vse je bilo zaman. Takrat je posegel oče po zadnjem dokazu: »Povej, prosim, kaj boš imel od tega, da boš na pokopališče vozil tuje ljudi? Pri nas na deželi je vse drugače. Jaz poznam vsakogar, ki sem ga pokopal, od rojstva in do smrti.« A sin je le ostal v Parizu, in je zdaj morala mati prevzeti dedno obrt. Lahko člivo te uspava Človek ima, prav tako kaikor žival ali rastlina, nedarske krize. Kmet nima niti denarja, da bi si kupoval vžigalice iu zato pazi, da bi lučka pred sveto podobo ne ugasnila. Navadno se kmetje rae-njujejo in se dogovorijo za to svojevrstno službo ter določijo dan, ko mora goreti v tej ali drugi hiši lučka. Tisti, ki nimajo olja. pa pazijo, da ne ! ugasne ogenj na ognjišču in ga netijo z ostanki lesa, listja in trave. Ob tem ognju si vžigajo ciga-> rete. obenem ga rabijo tudi za kuho. Dogaja se tudi, da poveč družin kuha v eni kuhinji, da tako prihranijo 11a kurivu. Praktično se tako vpeljuje kolektivna kuhinja po ruskem vzorcu. Kdor nima vžigalic, teče v kuhinjo z večnim ognjem, tam prižge vejo in prihiti z njo domov. Tudi na Bolgarskem ima država monopol nad izdelovanjem vžigalic. Država je že ugotovila, da je uporaba vžigalic zelo padla. Finančn (minister celo proufuje možnost, da bi vpeljal obvezno uporabo vžigalic. Uporaba kresilnih vžigalnikov je prepovedana in zadevni prestopek se kaznuje z denarno kaznijo z nad 1000 Din. Kmetje, ki si hočejo na vsak način nabaviti vžigalice in nimajo denarja, plačajo za vsako škatlico 3—4 jajca. Trgovec poten proda jajca v mesto. Po najnovejših raziskovanjih vsebujejo premo zvane hormone, čudovite skrivnostne snovi, ki Rude so že milijon let počivale v zemlji, kljub Ta razkritja «o šele najnovejšega datuma. Na dvignilo, ker je skrb za človeško zdravje še v veda so na to idejo prišli najprej hribini Nem 30 pričeli v Berlin« kmtkoctis!o rušiti Asfaltni Slika k aie prioor z berlinske uli g in podobne rude, v prvi vreti pa asfalt, tako-opravljajo v človeškem telesu važne funkcije, temu niso hormoni zgubili svoje učinkovitosti, ravno, da se je povpraševanje po asfaltu silno edno poglavitna stvar za vsakega človeka. Seči. Asfalt je silno pridobil na vrednosti in zato tlak in deliti kosce bolehnemu prebivalstvu, ce ▼ jutranjih urah na daji 1. aprila. Ali nisem dobro kupila? Izredna priložnost. ... Samo 50 Din stane torbica.