Razne stvari. Iz domačih krajev. (lmenovanje.) Naš rojak, g. K. Lubec, finančni ravnatelj v Ljubljani, je imenovan dvornim svetnikom. (God sv. Cirila in Metoda) se obhaja letos v katoliski cerkvi dne 7. julija. Kresovi v čast slovanskima apostoloma se bodo zažigali na predvečer, torej dne 6. julija zvečer. Posebno mnogo kresov pričakujemo letos ob jezikovni meji od Dravograda do Spielfelda. (Cerkvene zadeve.) Na Razboriu pri Loki se bo obhajal sv. misijon od 24—30 junija. Vodili ga bodo oo. lazaristi iz Celja. — Na Ponikvi bo začel domači mojster g. Ant. Turk popravljati orglje. (V obrambo.) V očigled nesramnim napadom umazanega celjskega lističa ,Deutsche Wacht,' ki polni svoje lačne predale z vestmi iz rodbinskih krogov, v katere se nepoklicana vtika, ker je čut srama za take netaktnosti popolnoma izgubila, sem priraoran, da v interesu svojega poštenega imena javno konštatujem, da je grda in ostudna laž — vreden produkt vrednih očetov — da bi se bil napram svojemu gospodu tastu zavezal na kak način koli, ki bi me zamogel ovirati v političnera nastopanji kot Slovenec. Svojemu katoliško-narodnemu prepričanju sem in ostanem zvest do konca svojega življenja, o čem se bodo moji klevetniki Se predobro prepričali. Na druge posameznosti napadov ne odgovarjam, ker nisem vajen zasebnih stvari vlačiti v javnost in ker se s to lažnjivo druhaljo sploh ne maram spuščati v časniško polemiko. Konjice, dne 15. junija 1899. Dr. med. Fran Jankovid. (Osebne vesti.) Okrajni živinozdravnik gosp. Alojzij Pavlin v Ljutomeru je imenovan veterinarnim koncepistom pri deželni vladi v Ljubljani. (Birmovanje) bode dne 25. juniia v Ločah in pri Sv. Jerneju, 26. v Špitaliču in ZiCah, 27. v Prihovi, 29. v Konjicah, 1. julija v Stranicah, 2. v Žrečah, 3. pri Sv. Kunigundi, 4. v Skomarju, 5. v Vitanju, 6. pri Sv. Joštu, 8. na Doberni, 9. pri Novicerkvi, 10. v Črešnjicah, 11. pri Sv. Martinu, 13. v Vojniku. (Na c. kr. učiteljišču) v Mariboru se prične pismeni zrelostni izpit 26. junija, ustni pa 6. julija. (Upokojenje.) Gospod profesor Fran Janežič na c. kr. učiteljišču je vložil prošnjo za upokojenje. (Malenkostno stališče.) Mariborski občinski svet je odklonil prošnjo mariborske Posojilnice za dovoljenje gostilniškega obrta v Narodnem domu. Utemeljil je svoj odlok z izjavo, da ni gostilna potrebna, v resnici pa ga je nagnilo k temu odloku malenkostno in tesnosrčno stališče, da nasprotuje Slovencem, mogoče da nekoliko tudi strah pred prusaškimi kričači. Sicer pa mariborski občinski svet sam ve, da niegov odlok ni nobenega mariborskega Slovenca vznemiril, kajti tudi preko modrih glav mariborskih svetovalcev se lahko dobijo gostilniske koncesije. (Mariborska mladina.) Tukajšnja mladina obiskuje samo nemške šole, kjer se sčasoma navzame popolnoma pruskega duha, kar dokazuje, da mlečniki s kredo in ogljem po zidovih pišejo z neokretnimi črkami: «Heil und Sieg!» velikokrat niti pravilno. Ali se jim to v šoli naroči, da s tem paglavci dajejo mestu nemški značaj, bi pa le rad vedel. Ako jaz na katerega naletim, privedem ga k Vam gospod urednik, da mu izprašava vest. Na svidenje! (Tat v okrožnem sodišču mariborskem.) Porotne obravnave se še sedaj vrše. Pretečeni petek so imeli kar pet oseb na zatožni klopi. Med izpraševaniem obtožencev, prišla je dosedaj neznana oseba med poslušalce ter odščipnila dvema verižico od ure. Jedna ukradena ura vredfla 80 gld. je zlata, druga je baje vredna 24 gld. je srebrna. Žandarmi, ki so stražili obtožence, morali so k poslušalcem, ter nobenega niso poprej pustili venkaj, da so ga preiskali, ako ni ukradel kake ure. Ne ur ne tatu niso našli. Smešno je bilo videti, kako smo se spogledovali, kedo bo tat, držal se je pa vsak za žep, da pravi tat ne potisne ure komu nedolžnemu. Kaj tacega se redko dogodi, celo v naivečjih mestih. (Pred porotnim sodiščem v Mariborn) je te dni stala cela rodbina: 451etni Jožef Mlakar iz Leskovca, njegova sestra, njegova žena, njegov oče in njegova mati ter hlapec Fr. Poljanec. Obtoženi so bili radi umora, krivega pričanja, krvosramnosti, tatvine in ponarejania menic. Obravnava je spravila take reči na dan, da je državni pravdnik imenoval obtoženega Jožefa Mlakarja «ostudo človeštva*. Mlakar je bil radi krvosramnosti, krive prisege, zapeliavanja h krivemu pričanju, ponarejanja menie in tatvine obsoien na osem let težke ječe. (Iz gornjeradgonskega okraja.) Velik volilni shod se skliče v Ivanjcih dne 2. julija. En državni in en deželni poslanec bosta razpravljala o delovanju državnega in deželnega zbora. Govorilo se bode tudi o volilvah sploh in posebej o bližnji volitvi okrajnega zastopa. Mora se enkrat dognati naloga tega okraja in mora se enkrat ves okraj poprijeti složno vseh potrebnih sredstev v ugodno izvršitev te naloge. Radi tega bodo na ta volilni shod povabljeni zlasti vsi občinski zastopniki, kakor so: župani, svetovalci, odborniki, in vsi volilni možje za okrajni zastop. Mirno in brez strasti naj obe volilni stranki izjavita svoje zahteve; potem se bode skuSalo doseči sporazumljenje obeh strank glede teh zahtev kakor tudi sporazumljenje glede sredstev v dosego teh zahtev. Naj nihče ne misli, da je ta shod naperjen proti sedanjemu okrajnemu načelniku. Ne, zlasti v sedanjih kritičnih razmerah mu ne zavi- damo njegove službe. Nam je le pred očmi vsestranski napredek tega okraja. Več prihodnjič. (Ondno pa vendar resnično.) V Kozjem so se izpreobrnili naši nasprotniki v toliko, da so si omislili slovenske napise, kar jim bodi v čast povedano. Tako se čita novnapis na oskrbnikovi vili «Gostilna». Drug nov napis se glasi »Gostilna pri Anton Bahu v Bistrem grabnu>, tudi ta gostilničar je trobil prej v oskrbnikov rog. Gospod notar Filafer je tudi dal napraviti zlatimi črkami napis, a samo v nemščini. Slovenci kozjanskega okraja, zahtevajte pri tem gospodu vedno slovenska pisma, kakor so na pr. pogodbe, juternja itd. Naj mu disi tudi slovenska pisava, a ne samo slovenski groši. (Izkozjanskega okraja.) Kmalubode prišel naš slovenski praznik sv. Girila in Metoda. Ze danes opozarjam vse katoliške Slovence kozjanskega okraja, zažgite prav mnogo kresov po holmeih 6. julija na predvečer na čast našima slovanskima blagovestnikoma in pokažite, da ste krščanski narod slovenski. Naj nam bode ta praznik: praznik slovenkega naroda. (Nov poštni voz) prihaja v Kozje iz Rajhenburga, ki ima slovensko-nemški napis, ki se glasi: C. kr. pošta. Rajhenburg. Vsa čast Rajhenburžanom. Bog daj, da bi se na vseh poštnih vozovih vkratkem čitalo slovensko besedilo! (Volitve v okrajni zastop brežiški) se bodo vršile dne 26, 27. in 28. t. ra. Treba bo zadn.ega slovenskega moža na volišču, da bo zmaga naša. Zato pa naj nikdo ne ostane doma. Koliko ljubezni ima g. baron Moscon za kmete brežiškega okraja, pokazal je letos s svojim čudnim govorom v deželnem zboru. Slovenski kmetje, obrnite hrbet bar. Mosconu in njegovi stranki! (V Ptuju) ie umrl v noči 15. t. m. po kratki tridnevni bolezni knjigovodja ptujske posojilnice, g. I. Sedlaček. Bil je marljiv in občespoštovan mož. Naj v miru počiva! (Studentenheim v Ptuju). Za nemSke dijake se bo otvoril v Ptuju bržkone že za prihodnje šolsko leto dijaški dora v dosedanjem gimnaziiskem poslopju. Za gimnazij se zida namreč novo poslopje. Nam ni znano, ali je staro ptujsko gimnaziisko poslopje mestna ali deželna last. Ako je mestna last, potem bomo Slovenci morali odgovoriti s slovenskim dijaškim domom, ako pa je poslopje deželna last, potem se čudimo mirni krvi ptuiskih Slovencev. (V Cirkovcah) na Dravskem polju se je vršila dne 30. maja volitev župana. Izvoljen je bil sedaj že v drugokrat gospod Anton Goljat. (Na Frankolovem) se bodo občinske volitve vršile 1. iulija t. 1. Upamo, da pridejo krščanski in rodoljubni možje v odbor. (Iz humske okolice pri Ormožn) se nam piše: Dne 11. t. m. blagoslovil se }e v Loperčicah ob velikej cesti na posestvu Petra Zadravca po dom. Amerikanca — križ. Enako 18. t. m. na Humu blizu cerkve na posestvu Matjaža Potočnika iz Šalovec, vselej ob veliki udeležitvi vernega ljudstva od blizu in daleč. Blagoslovljenje vodil je obojekrat s primernimi nagovori č. g. kaplan Fran Gartner iz Ormoža. V soboto dne 24. t. m. v dan patrona podružne cerkve sv. Ivana Krstnika bo na Humu ob V28. uri zarano sv. zahvalna maša, pri kateri se zberejo vsi tukajSni bivši vojaki, kateri so od presv. cesarja spreieli spominske svetinje. Po sv. maši nagovor. V nedeljo 25. t. m. pa je na Humu običajno «žegnovanje> in procesija. Popoldan po službibožji običajno zborovanje veselih obiskovalcev pri Mrzelovem Martinku ali Podgorelcu. Na zdravje! Bonifacii. (,,Kako je ravnati z mlekom?") Tako je naslov knjigi, kojo je spisal slovenskim živinorejcem, posebno udom mlekarskih zadrug g. Milan IvanCič v Tolminu. En komad stane 15 kr., 10 komadov vkup 1 gld. Naroči se lahko pri pisatelju ali pa v «Goriški tiskarni* v Gorici. (Iz šole.) Učitelj pri Svetem Križu na Murskem polju je postal gsp. Ivan Pušenjak, podučitelj ravnotam. (Graško vseučilišče.) Profesor cerkvenega prava dr. Rudolf vitez Scherer je poklican na dunaisko vseučilišče na mesto dvornega svetnika dr. Laurina. — Rektorjera na graškem vseučilišču je bil izvoljen prof. dr. Eduard Richter, hud nemški nacionalec. (Iz Loke pri Zidanem mostu) nam poroča prijatelj: Gospod urednik! Naša Loka še ima vedno nemSki značaj. Blagovolite z menoj po vasi in ogledujte se nekoliko! Vincenc Kacjan, Miihler, Jozef Gradišnik, Schuhmaher, Viktor Kranjc, Bau et Mobel Tischler, Alois Štangl, Špecerei itd. In poglejte naše vaščane, kaj imajo v rokah? Tagesposto držijo v rokah, a oči obračajo kvišku, ker ne znajo nemški! Tako je naše narodnostno življenje. In nobenega društva nimamo, ki bi že vzbujene navduševalo, zaspane še budilo. Kako pa je v gospodarskem oziru? Istotako slabo, starokopitneži smo, nikdo ne skrbi za naš pouk, nikdo nam ne ustanovi kakega gospodarskega društva. Mi ne napredujemo, mi nazadujemo! (Družba sv. Mohorja.) Po smrti velezasluženega predsednika dr. V. MiiUer-ja in dolgoletnega odbornika B. G. Rossbacher-ja je bilo pri družbi sv. Mohorja izpraznjenih dvoje odborniških mest. V smislu družbenih pravil se je zbralo dne 18. t. m. nad 40 celovških udov, da izvolijo nova odbornika. Volitev je vodil dosedanji družbeni podpredsednik preč. g. stolni školastik in poslanec Lambert Einspieler, ki se je v iskrenih besedah spominjal zaslug pokojnih odbornikov za našo družbo. Odbornikom sta nato bila soglasno izvoljena g. c. kr. profesor Jož. Apih in g. stolni kaplan Jož. Hribar. — Odbor je izvolil dosedanjega podpredsednika, preč. g. Lamb. Einspieler-ja predsednikom, in g. blagajnika Šim. Janežič-a podpredsednikom Mohorjeve družbe. — Število udov je letos nekoliko zrastlo! (Versko življenje v Medjimurju.) Piše se nam: Meseca maja in iunija letošnjega leta se obhaja sv. misijon po župnijah gornjega Medjimurja. Vodi ga glasoviti pridigar č. o. Angjeo Marija Miškov s svojim tovarišem o. Jerolimom Vlahovičem. Oba sta dominikanca iz Splita v Dalmaciii. Prehodila sta že župnije Subotico, Gakovec, Nedelišče, Macinec, Mihaljevec, Sv. Jurij v Lopatinci. Dne 18. junija do 25. se obhaja sv. misiion v Štrigovi, katerega bomo dokončali prihodnjo nedeljo pri podružnici sv. Janeza na Raskrižju, gdje je ravno ta dan veliko proščenje sv. Janeza Krstnika. (Egon von Pistor) se v graški tetki «Tagespošti» huduje, ne nad »Slovenskim Gospodarjem,> ki mu je naredil že toliko potov in preglavic, ampak nad dunajskimi Nemci, ki si hočejo sezidati nemški Narodni dom, da bi v niein zbirali raztresene nemške ude. Dunaj postaja namreč vedno bolj slovanski, kar ni nobeno čudo, kajti Dunaj je glavno mesto po svoji večini slovanske države. Naš prijatelj Egon von Pistor meni sedaj, naj Dunajčani raje pomagajo s svojim denarjem svojim nemškim bratom ob jezikovni meji, ki se morajo tako hudo bojevati za svoj obstanek, ne pa da zidajo Narodne doraove. Ljubi gospod Egon von Pistor, mi mislimo, da bo VaSe vpitje ostal le glas vpijočega v puščavi. Niti ŠentiljCani že nočejo več za Vami hoditi ter prisegati na Vaše besede, čeravno ste iim župan, še manj bodo storili kaj takega Dunajčani, katerim niste čisto — nič. Iz drugih krajev. (Letošnjih cesarskih manevrov) v BistriSki dolini na Koroškem se udeleži vse vojaštvo iz Štajarske, Koroške, Kranjske, Primorja, Gorenje Avstrije, Solnograške ter s Tirolskega, in sicer 35 infanterijskih, 13 cesarskih lovskih, 5 lovskih, 3 bosniških, 14 domobranskih in 10 deželno strelskih bataljonov, skupaj 80 bataljonov. Konjeništvo bo bolj neznatno zastopano. (Prijazna nam vlada.) Vlada, katero podpirajo tudi naši slovenski poslanci, je nastavila v Ljubljani slovenskim tobačnim delavcem zdravnika dr. Hoglerja, ki ne razume slovenski, a za slovenski okraj Logatec je imenovala notarja Galleta, ki ni zmožen napravljati slovenskih pisem. NaSi državni poslanci pa imajo hvala Bogu tako hladno kri, da jih tudi ta udarec ne bo vznemiril. (Shod vagabundov.) Dandanes vse prireja shode, zakaj bi jih torej tudi potepuhi ne? Tako si je mislil ameriški vagabund Karl Noe ter sklical še za ta mesec v severnoameriško mesto Danville shod vseh vagabundov. Več ko 10.000 lepakov, ki naznanjajo shod, je dal nabiti ob velikih stezah, po katerih najrajše hodijo ne samo naši, ampak tudi ameriški vagabundi. Zanimanje za ta shod je neki med ameriškimi vagabundi izredno velikanski. Vsak, ki je vsaj nekoliko ponosen na svoj stan, želi se ga udeležiti. V Chicagi se \e že sešlo nekoliko vagabundov, ki resno sestavljajo vspored za znamenit shod. Če ima vsak stan svoje shode, zakaj bi jih vagabundi ne imeli? (Čudna pota življenja.) Leta 1848. je ustrelil sluga Wagner iz ljubosumnosti svojega gospodarja pl. Minutolija, dvornega maršala vojvode Bernharda v Meiningenu. Počakal ga je bil na vrtu, kjer je zavratno izprožil nanj lovsko puško. Wagnerja so obsodili v dosmrtno vožnjo. Nastopil je kazen v Untermassfeldu. Ko pa je sedanji vojvoda nastopil vlado, je pomilostil Wagnerja po prebiti 181etni kazni. Wagner se je izselil v Ameriko, kjer je v Baltimoru ustanovil svojo družino ter obogatel sčasoma. Sedaj se je vrnil 711etni bivši sluga v doraovino, katero je hotel videti še enkrat. Prosil je avdijence pri vojvodi, da se mu zahvali za dobroto in podarjeno novo življenje. Vojvoda ga je sprejel minolega tedna ter izrazil 'svoje veselje na tem, da ni bil nevrednežjfoni, katerega je pomilostil pred 33 leti. ..; j$&< (Visoka tolažiteljica.) Nedavno se ie vozil preko Amstettena lOleten deček iž Št. Pavla domov k očetovemu pogrebu. V Amstettenu je dečka prevladala bolest in začel je plakati. V kupeju I. razreda je sedela gospa, katera }e dečka poklicala k sebi ter ga tolažila, da se ie končno res pomiril. Pripovedovala mu je, da je tudi že sama mnogo prestala; pred nekaj meseci da je zgubila v Švici na grozen način svojo mater. Koncem svojega potovanja je deček izvedel, da je njegova sopotnica nadvoivodinja Marija Valerija, ki mu je pripovedovala o smrti — cesarice Elizabete. (Morilka lastne matere.) V občini Nemes-Militic, blizo Sambora se je usmrtil kmet Sosbach, ker je njegova žena, vzlic vsem opominom, živela jako razuzdano. Po pogrebu svojega moža se je govrnila Katarina Sosbach k svoii osiveli materi. Mati je britko očitala hčeri, da je tirala svojega moža v samomor. Razjarjena hči je na to pograbila težek železen drog in je z njim z vso močjo udarila večkrat po glavi svojo petinsedemdesetletno mater. Mati je bila kmalo mrtva. Morilko so zaprli. (700 pisem) dobiva vsak dan predsednik francoske republike. Povprečno se med temi pismi v kakih 250 pismih prosi miloščine, v 150 se prosi za politične namene, v 100 se pritožujejo podaniki o različnih uradnikih, 80 pisera je brez vsakega podpisa in v 20 pismih se navadno predsedniku preti z umorom. Predsednik ima posebnega uradnika, da mu čita pisma. Ako bi predsednik sam hotel vsak dan prebrati vsa došla pisma, potreboval bi za ta posel vsak dan blizu dvanajst ur. (Celovski slovenski bogoslovci) so priredili dne 16. t. m. slovesno domačo veselico, na koji se je pelo, sviralo in govorilo. Celovške bogoslovce čaka velika naloga med narodom, zato je za vsakega rodoljuba tolažilno, kedar sliši, kako se marljivo pripravljajo na bodoči težki svoj poklic. (Brezplačno pokopavanje mrličev) se 1. jan. 1900. leta vpelje v Thurgavskem kantonu na Švicarskem. Izdatke za pokopovanje bosta trpeli občina in država, vsaka polovico. Brezplačno pokopavanje bode veIjalo na leto kakih 60 do 70.000 irankov. Poleg Thurgova še kantona Curih in Bern brezplačno pokopujeta mrliče. Na Nemškem je mesto Stuttgart napravilo v tem oziru prvi korak. Pri nas o taki uredbi ni sledu in ga seveda še dolgo ne bode. (Snubitev ameriškega milijonarja.) Nedavno je bilo čitati skoro v vseh newyorskih dnevnikih, da se želi poročiti Mr. John Norden, najbogateji posestnik rudnikov v Montani, z mladim, lepim ter praktično vzgojenim dekletom, katero dobi od ženina dva milijona dote. Ta inserat je vzbudil v Zjedinjenih državah in tudi izven njih veliko zanimanje in razburjenje. Domačinke, Angležinje, Francozinje, Mehikanke in druge se zbirajo od istega časa vsaki dan pred dvorano, v kateri je od desetih zjutraj do štirih popoludne John Norden s svojim tajnikom. Ta nabob pogleda vsako posebej, se nekoliko časa ž njo pogovarja, potem pove svojemu tajniku tiho svoje mnenje o dekletu. K iraenom onih, ki Nordenu posebno ugajaio, lnora narediti tajnik zvezdico. To traja sedaj že drugi teden. Ko bode zmanjkalo kandidatinj, pride na vrsto ožja volitev. (Tožba proti sv. Pavlu.) Nek atenski list piše: Neko grško dobrodelno društvo v Carigradu je napravilo zbirko. V dotičnem oklicu na grško naselbino je bil primeren stavek iz pisma sv. apostola Pavla na Galačane. Ko je oklic izšel, oglasil se je v tiskarni turški redar ter vprašal, kje stanuje tisti «Pavel», ki je pisal jako prekucijsko pismo Galačanom. Pripomnimo, da je Galata carigrajsko predmestje. Tiskar odgovori, da je tisti Pavel že nad 1800 let mrtev. Redar misleč, da se tiskar norčuje, začne robantiti ter odvede tiskarja v zapor. Moral je posredovati grški patrijarh, da je tiskarja rešil iz ječe. Društvene zadeve. (Ustanovitev novega <katoliškega političnega društva«) za okraj Sv. Lenart v Slov. goricah se vrši dne 25. junija ob 4. uri popoludne v posojilniških prostorih z naslednjim vsporedom: 1. Nagovor začasnega predsednika osnovalnega odbora. 2. Govor o namenu in pomenu društva ter razlaganje društvenih pravil. 3. Sprejemanje novih udov in volitev odbora. 4. Poročilo državnega in deželnega poslanca gsp. Fr. Robiea. 5. Razni predlogi in nasveti. Komur je mar napredek in razvoj slovenskega naroda v imenitnem okraju Sv. Lenarta v Slov. goric, naj pride na shod! Osnovalni odbor. (Dijaški knhinji) v Mariboru so darovali gsp. dr. Pipuš, odvetnik v Mariboru 10 K za Lud. Schelisnika, in g. Jakob Mir, stavbeni tehnik v Radencih je nabral v vinogradu gosp. Osterce med udi križevskega krajnega šolskega sveta 4 K. (Za Mutsko šolo) so darovali o priliki vmeščenja dveh župnikov v župnišču raarenberškem 16 K. Ob drugi priložnosti je podaril č. g. Jurij Bezenšek, župnik čadramski, 2 K, Gosp. dr. Fr. Jankovič, njegova soproga in č. g. Matija Škorjanc skupaj 20 K. Narodna gospodična v Marenbergu 1 K. Slovenci ne prenehajte nabirati za mutsko šolo. (Bralno in pevsko društvo Maribor) priredi v soboto dne 1. julija 1.1. v prostorih kat. delavskega društva, hotel «Stadt Wien» v Tegethofovi ulici, ob Vs8 uri zvečer V. občni zbor s sledečim vsporedom: a) Nagovor predsednika. b) Poročilo tajnika in blagajnika. c) Volitev novega obora in dveh računskih preglednikov. d) Razni nasveti. Po zborovanju veselica z gled. igro »Posebni vlak» in petjem. Veselica je za odhodnico zelo delavnih članov g. pevovodja Skrbinšeka in g. Skvarča odbornika, ki se preselita kot nadsprevodnika prvi v Ljubljano, drugi v Velenje. Začetek veselice ob 7^9 uri. Vstopnina 20 kr. — Udje prosti. K obilni udeležbi vabi odbor. (Praktično-socialni učni tečaj) se vrši letos na Dunaju od 10—21 julija. Kdor se ga želi udeležiti, naj se obrne na tajništvo na Dunaju, I. Singergasse 18, kjer dobi karto za 2 gld. Dne 20. julija bo na Dunaju velika krščanska delavska slavnost. (Kmečko konsnnino društvo) na Frankolovem ima izredni občni zbor v svojem poslopju dne 29. junija t. 1. ob 3 uri popoludne s sledečira vsporedom: 1. Poročilo načelstva, 2. Prememba pravil, 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. (Delavsko podpoi*no društvo v Celju) priredi v nedeljo dne 2. julija t 1. ob polu 3 uri popoldan iz »Narod. Doma» s celjsko narodno godbo na čelu izlet v Levc pri Celju. Pri izletu sodelujejo tudi «Celjski Sokol» in «Celjsko pevsko društvo.> Vspored je zelo zanimiv. Vstop prost. (Emetijska zadrnga.) V nedeljo dne 25. t. ra. ob 4. uri popoludne pride gospod Ivan Kač v Radence k gosp. Jak. Zemljiču, da bo razlagal o kmetijskih zadrugah. Možje, posestniki, ne zamudite te lepe prilike in udeležite se v prav obilnem številu koristnega poduka, da tudi mi čim prej osnujemo toli potrebno kmetiisko zadrugo. (Šoštanjska Čitalnica) napravi na sv. Petra in Pavla dan izlet v Mozirje in priredi tam koncert s petjera in tamburanjem. (Dolič.) Zadnjo nedeljo 11. t. m. je vstrajno delavni g. 1. Kač prihitel semkaj ter domačim in soseškim kmetom razlagal, kako si morejo pomagati in koristiti, če se združijo v kmečko zadrugo. Misel je sprožena, kmeti se zanimajo, ako Bog da, se bode misel tudi uresničila. (Kmetijsko bralno društvo) v Slivnici pri Celju zboruje 25. t. m. to je na kresno nedeljo po večernicah v šoli s sledečim vsporedom: 1. Izročitev družinske premije (40 K) Jožefu Šalomonu, 57 let službujočemu hlapcu pri enej hiši, namreč pri Matiju Zelič, kmetu v Voglajni. 2. Kmetsko vprašanje. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. (Mili darovi za družbo vednega češčenja:) Sv. Peter pri Radgoni 50 gld., Sv. Štefan pri Zusmu 12 gld., Prihova 13 gld. 50 kr., Loka 30 gld., Polzela 25 gld., Sveti Peter pri Sv. Gorah 7 g!d., Braslovče 28 gld. 71 kr., Sv. Peter pri Savinji 16 gld. 30 kr., Trbovlje 15 gld. 85 kr., Kapela pri Brežicah 3 gld. 60 kr., Sv. Benedikt v Slov. Goricah 10 gld. 20 kr., Polenšak 40 gld., Zreče 8 gld. 50 kr.