Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Frau Marolt. P) Eidrografija. Naravno je, da tu, kjer je svčt gorat, plodovit in zaraščen, mora i mnogo vode biti! Tudi tu je jč, akopram ni možno, mi reke našteti! Zadovoljimo se s potoki, vsaj so veliki vmes I Od vzhoda sem proti zahodu šumi največji potok Crnega Grabna, t. j. Radomlja. Tok skozi Blagoviško dollno dolg jej je kake pol ure. Izvira pa zunaj šolske občine, v sosednjej fari Št. Ožboldskej. Spočetka je neznatna, jako majhna. Tu pa tam priteče potoček vanjo ter jej množi vodo. Po leti usahne; kadar pa močno dežuje, pa je hudournik, kateri pobere in odnese vse, kar mu pot ovira. Levi breg krije jej dolomit, nižje bregu pa črni, mastni lapor. Goni 6 žag ter isto toliko mlinov in stop. V Blagoviškej šolskej občini donašajo jej na levem bregu sledeči potočki vodo: 1. Limbaršica. Izvira nad Korpom v znožji -Limberka" (Lilienburg) iz treh vrelcev, teče od jugovzlioda skozi _Voštat"*) ter se izteka nasproti Friškovca v Zgornjih Lokah v Radomljo. Po njej vrte se iz Radomlje prišle lčpe postrvi, osobito takrat, kadar se drste. 2. Kamrica. Izvira v znožji velikanske skale, katero ljudstvo zove nKararicoa — nad nPiškurjema. Ktnalu obrne svoj tok proti jugu, teče niimo -Smrekarj a" ter se po 1 km daljnem toku izliva v stranski, umetni del Radomlje, kateri goni Piskarjev raalin in istega žago. Z malitn stranskim odtokoin na levej straoi glavne ceste napaja močvirnat Piskarjev travnik, kateri se zove ,,Župnjicaa. Kakih 20 korakov od glavne ceste v desno stran pa goni, napeljana v primernej visočini na kolesa, malin in stope posestnika Štrukelja. 3. Nasproti ,,Drenovšeka" izteka se nHudi Graben" v Taterraana, v zvezi s tem pa za Drenovšekom v Radomljo. Hudi Graben izvira 1 km daleč nad Drenovšekom, v Planjavi. 4. Taterman je pravi gorski studenec. Kakih 10 minut od šole, na senčnem pobočji Golčaja izvira. Voda njegova tudi v najhujšej zimi nikdar ne zmrzne, a po leti je tako mrzla, da je komaj pitna! S prva teče po Krvinovem lazu, obrne se proti zahodu; nad -Hudim Grabnom" pa se obrne proti severu, kjer po umetnem toku napeljan, tri mlinske kamenje goni. 5. Pri županu _Breznikua ali 8Brezovcu" teče iz vodnjaka poleg hleva čista itudenčina, katera je napeljana iz -Žegnanega Studenca". Žegnani Studenec izvira i na senčnem pobočji Golčaja, južno-vzhodno od šole; v 1 km daljnih podzemskih cevih priteče pri Brezovcu iz vodnjaka, ter daje dobro pitno vodo. 6. Dalje omeniti je Belšica. Ta potoček ima čisto, z belim peskom pokrito strugo. **) Izvira tudi na Golčaji ter se po 1 km daljnem teku izliva v Radomljo nasproti BŠkrjanca". V potoku nahaja se tu pa tam lep žveplen kiz. Stopirao sedaj na desni breg Radoralje! Tajena potokih še bogateji nego levi! V vasi Petelinek, pri nUrbanovcu" izliva se za Krištofcevim hlevom v Radomljo Petelinšica. Pod Šipekom izvira. Majhna je še, a vender urno po dolini tčka. Kmalu postane večja. Iz sosedne fare vasij: Privine, Log, Javorje, Gorenje in Suša donaša jej mnogo potočkov vodo. V vasi Petelinek stekata se v vanjo potočka Suški potok in Prilesjica. Prvi priteče od vasi Suše doli po dolini ter se izteka kake četrt ure hoda od Pe- telinka v Petelinšico, drugi izvira pa na desnej strani vasi Prelesje (Prilesje) v dolini pod Šipekom. Nasproti Piskarja v Blagovici izteka se v Radomljo njen največji dotok: potok Zlatenšica. Prinaša jej največ vode. Po leti usahne, je neznatna. A gorjč sosedom : polju, travniku in kolovoznej poti, katera tik nje vodi v Zlateniško dolino, kadar močno dežuje! Tedaj je hudournik, kateri vse pred saboj trga in podira, velikanske hlode in štore se saboj vlači in s temi tok zajezi. Vso dolino, osobito od Bizelja, posestnika za šolo, premeni tekom jedne ure v veliko jezero, katero preti Ijudem in živalim. Priča je povodenj 1. 1886. V 22. — 24. dan septembra je dež neprenehoma lil. Zlatenšica in nje dotoki narastli so, da je bila vsa dolina enaka jezeru. Ko pa je usahnila, posute bile so njive, posuti bili so travniki s peskora in velikimi skalami. Škoda bila je precej občutljival *) -Voštat" = '/j zemljišča. •¦) Od tod menda i ime nBelšica" Komaj uro hoda od Blagovice, pod Češnjicam v Žiroškej dolini izvira ta potok. Dokler teče skozi omenjeno dolino, zove se Cešnjica. Ko pa nad -Ahčanovim mlinoin" v Zlateniško dolino priteče, zovejo ga Zlatenšica. Goni dva mlina in dve stopi. Donaša mu več potočkov vodo. Ti so: a) Pod Ahčanovira mlinom izliva se Selški potok v Zlatenšico. Izvira v zuožji ml. Rakitovca, nekoliko v stran kmeta Hrastovca. Goni jeden mlinski kamen in jedne stope. Kakih trideset korakov nižje priteče pa b)Jelški potok v Zlatenšico. Ta ima svoj vir pod Gabrjem. V zvezi z Jelšico goni Brdarjev inalin in nižeje Osolnikove stope. Jelšica pa je zopet dvojna: Jasnerica in nBeli studenec". Prva izvira m vzhodnjej strani Gabrja, drugi pa visoko pod Konjikom. Jasnerica goni mlinski kamen Jasnerjev, a oba potočka združena Kopitarje* malin. c) Nad nJarnej cem" izliva se na levej strani v Zlatenšico potok Srednjik. d) Od zahoda sem priteče v njo ,,Mala Jelnišica", potok, ki se nabira v do lini mej raalim in velikim Jelnikom. V dolinah, na solnčnej strani vasi mali Jelnik nabirajo se potočki: nZa Grobljain", nza Rebercam" in nza Breznicam". Vsi se iztekajo na desnem bregi v Radomljo. Nasproti Piskarjevega malina priteče na desnem bregu v Radomljo »Kumrcv Graben", nižje, v vasi zgornje Loke pa Čvelov, — Ostrižencev in Mlakarj v Potok. Mej Lukovcem, in kolovozno potjo, katera v zgornjc Loke vodi, razprostirajo e Klopčičove Mlake, — močvirnat travnik. Poslednji potoček, kateri se ua desnem bregu v 10. Radomljo izteka, je Žužrri Potok. Izvira na zahodnjej strani vasi Vošce. Vsi našteti potoki, mali in veliki, so pravi gorski potoki. Imajo i lastnosti ta! Po leti so neznatni, na pol suhi, toliko, da še leno po strugi lezejo — iztoku naprci. Kadar pa le raalo dežuje, uže nekateri narastejo v divje potoke, in če dežuje kaka da dneva, vsi so hudourniki. Takrat pa so neznatni potočki divji; nič jim ni upati! Vsea so zmožni! Vsaj je pri lanskej povodnji Zlatenšica Bizelju vogel hiše po noči odtrgal! — Ti gorski vrelci skrivajo mnogo lepih postrv. (Dalje prih.)