Društveni vestnik. Kranjsko, ,,Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem" je sklicalo svoj letošuji občni zbor na 10. septembra 1903., ki pa zaradi slabe udeležbe ni bil sklepčen. Društvena opravila bo opravljal do pribodiijega občnega zbora dosedanji odbor. Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zborovalo dne 6. rožnika t. 1. v celjski okoliški šoli ob izredno mnogoštevilni udeležbi; kot gosta sta bila navzoča gg. Serajnik Beno iz Konjic in Bukovič iz Polenšaka. Društvu se je prijavil kot nov član g. Sivka iz Št. Jurja ob j. ž. Po obiČajnem pozdravu gosp. predsednika je ,bil prečitan in odobren zapisnik zadnjega zborovanja. Na tem zborovanju smo imeli prvikrat priliko slišati sad novoustanovljenega mešanega pevskega zbora. Zapela se je z velikim uspehom in veliko preciznostjo pesem -Čolničku". Nadalje se je razpravljalo o peticiji za popravo osnutka novega disciplinarnega zakona za Stajersko, ki jo je poslalo ,,Učiteljsko društvo za severovzhodnji Štajer" 8 kritičnimi opazkami. Društveniki izrazijo veselje in priznanje ter se sklene omenjenemu društvu izreči pismeno zahvalo. (Sr je storilo po tajniku.) Za zveziuo zborovanje v Lipnici dne 15. kimovca t. 1. se volijo delegatom tovariši: Exel, Kveder, Logar. Dopis gornjegrajskega učiteljskega društva glede novega obrazca zapisnika šolskih zamud se vzame na znanje s pristavkom, naj se nam pošlje obrazec v pretres in ogled, in ako je v resnici praktičnejši, potem naj se uvede. 0 zborovanju -Zaveze" sta poročala gg. Černej in Gradišnik, prvi o delegacijskem govoru, drugi pa o neoficijalnem delu. Prihodnje zborovanje bo 2. novemb. t. 1. Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 7. jnnija in 1. septembra. Prvo zborovanje. Pristopila je društvu Emilija Kren iz Olimja. 0 zborovonju -Zaveze" v Brežicah je poročal tovariš Hohnjec, Nadalje so se obravnavali stavki letošnje uradne konferencije. Zaradi porocevalkine bolezni je izostal referat ,,Kako naj zbuja ljudska šola v otrokih čut za lepo in plemenito". Tudi razprava drugega stavka o Jungejevi in biološki metodi je izostalo. 0 čebelarstvu pa je podaval praktičen čebelar tovariš HoČevar. Ker se po želji deželnega odbora stavijo pri šolah čebelnjaki in kakor se kaže, se učiteljstvo z Ye8eljera poprijema čebeloreje, zato so taka podavanja jako primerna. Veliko bi pritnernejše pa še bilo, ko bi deželni odbor ne želel samo napravljati čebelnjakov, ampak tudi malo v žep posegel in s subvencijami omogočeval učiteljstvu udeleževati se čebelarskih tečajev. — ,Učiteljsko društvo za severo-vzbodni Štajer" je poslalo en izvod poprav^ljenega disciplinarnega zakona, s prošojo, i.tega poslati ka kemu deželnemu poslancu ali na deželni zbor. Tovariš Jelovšek je bil proti temu, da se to odpošlje in kakor se je pozneje pokazalo, je govoril tudi prav, ker v ta namen imamo nBund", da v skupnih zadevah enotuo postopamo, ne pa da bi vsako društvo delalo poiitiko na svojo roko. — Delegatom za zborovanje -Lehrerbuada1' sta bila izvoljena tov. Grmovsek in A. Potočnik. —• Predsednik pozivlja navzoče, naj polnoštevilno pristopijo k nSlov. Solski Matici". Drugo zborovanje. Kot gosta sta bila navzočna visoko* šolec g. Jugvin gospodična Moric; društvu je nanovo pristopil tov. Čuček iz Pečice. Ker je tov. Šket na glasu izvrstnega sestavljalea šolske kronike, zato se je naprosil, da nam pri tem. zborovanju prečita kako letno poročilo. To je tudi storil. Predsednik Šetinc in tov. Boheim pa eta mnenja, da se naj kronika ne sestavlja po določenih odstavkih ampak po vrsti, kakor se je kaj vršilo, kar že beseda kronika označuje. Kar se je vršilo dalje časa, vse leto, ali ni bilo omejeno na kak datum, se omenja proti koncu; tako se izogne vsaki šabloni. Pravilnejše je gotovo to, a preglednejše je ono. Tov. Pulko poroča o najnovejših zabtevah spisnega pouka. Kot glaven nedostatek navaja prepičlo gojenje samodelavnosti in samostojnosti. Temu se odpomore, ako se učenci navajajo zapisovati to, kar so sami videli, doživeli, spoznali. N. pr. moje opravilo včeraj po šoli, procesija o Telovem, sejem, prvi sneg, Vernih dus dan, božični večer, zimsko veselje itd., kakor tudi lepo oblikovani, v celoto združeni stavki, ki se dobe pri obravnavi kakega predrneta. Poročevalec omenja tudi, da so vaje v napisovanju natnesto prepisovanja najboljše predvoje za spisje in obenem kot vaje v pravopisju. Take vaje naj se vrše vsak dan. Ker pa ui mogoče, da bi spisje samo dovedlo učenca do žive zavesti inaterinega jezika, zato se naj veduo in povsod goje govorne vaje. Kon.no omenja tudi snov za spisni pouk, razdeljeno po šolskih letih, in popravljauje. — Tovariš Jelovšek vpraša, ali je dovoljeno, da se kak učenec samovoljno preseli iz ene šole v drugo, ker mu nekaj ne vgaja. Da je to nedopustno, določa že zakon; ako pa je želja po preineščenju uterueljena, naj se starsi obrnejo na okrajni šolski svet. Iz Ljutomera. V četrtek, dne 3. t. m., je imelo uči- teljsko društvo za ljutomerski okraj v Cezanjevcih svoje inesečno zborovanje. Udeležba je bila prav povoljua. Po obi- cajnein pozdravu omeni predsednik okrožnice, ki se je poslala na vse učiteljstvo tega okraja zaradi slabega društvenega zanimanja ter prosi odpuščanja, ako se je kateri izmed tova- rišev ali tovarišic čutil žaljenega. Zateai prečita opazke ne- kega tovariša, ki trdi, da je v bilo društvu nekdaj več kole- gijalnosti, da žele društveniki od zborovanj duševne hrane in zabave ter da je nezaupuont kriva ueuspesnemu delovanju v društvu. DruštFeni sklepi naj ostanejo v drustvu ter se naj ne nosijo med lajike; načela društvu določa skupnost društvenikov ne pa posaraezni člaui. C v a b t e predlaga, naj se na učiteljstvo poslana okro- žnica odmakne, ter da se naj vrše društvena zborovanja redkeje, posebno v zimskem času, ker je vsako zborovanje v zvezi s precejšnjirni troški. (Se sprejme). Vauda poda paralelo o dekliški in deški vzgoji. Podavatelj je ranenja, da sedanja šola preveč generalizuje; je opustitev te stare navade ter za preosnovo šolskega pouka in šole, pri kateri ua se ozira naj razne okoliščine in življenske potrebščine. Govori se za ločitev spolov v šoli, ker dečki imajo druge, deklice zopet druge življenske potrebe. Dokler se ta preosnova ne izvrši, je treba pri pouku v posameznih predmetih gledati na to, da dobi vsak spol, česar bo najbolj potreboval. Dečke poučuj učiteij, a deklice ueiteljica. Podavatelj poda snov iz vseh predmetov, katera se naj obravnava pri deklicah, katera pri dečkih. Nekaterniki se ižražljo proti ločitvi dečkov in deklic v goli. Ravno s tem, da se poučujejo oboji skupno, se opili dečkom njib sirovost, a dekliee fle postanejo preveč rablo(Sutne. Saj pa se tudi pri domači vzgoji ne loči dečkov od deklic, temveS treba je navajati oboje na skupno delovanje. Mnogokrat morajo žene opravljati posle mož, zato jih je treba že v šoli pripravljati na boj za obstanek. Schneider je za ustanovitev nadaljevalnib tečajev, v katerib šele bi bili učenci spolno ločeni ter poudarja, da ae pri nas še vedno premalo upošteva narodna vzgoja. Pušenjak govori za ustanovitev kmetijskib šol ter priporoča ravno Ljutomer kot zato najprimernejši kraj. Cvahte izrazi željo, da pomagajo na pučitnice prišedši profesorji pri vzgoji naroda. Iz vprašalne skrinjice je sledeče vprašanje rešiti: Kaj naj storimo napram dejstvu, da ae vse delovanje in ves trud učiteljstva plačuje s preziranjem in zaničevaajem? Ker se je treba o tem temeljito pogovoriti, se sklene o tem razpravljati pri prihodnjem zborovanju.*) Tomažic predlaga, da z ozirom na letošnje volitve v okrajni zastop društvo stori korake, da so nastavijo kandidatorn tudi učitelji. Sklene se obrniti do merodajnib oseb, naj iste store svojo dolžnost ter pokažejo učiteljstvu svojo naklonjenost.**) Žacherl prosi kot poverjenik nŠolske Matice", da mu izroče denar tisti, ki so se dali vpisati; pri tem tudi opomni, da je neki nadučitelj odstvetoval krajnemu šol. sveta pristop k nMatici" z opazko, da so itak vsi učitelji naroceni nanjo. Isti predlaga tudi, naj se vendar kaj stori, da se prihodnje leto naroči Freuensleldu spominska plošča. Po zborovanju se je udeležilo vse učiteljstvo skupaega obeda pri Murkoviču. *) 0 tem vprašatiju proaifflo natančnega poročila! TJredn. **) Popolnoma prav in vredno posnemanja! Uredn.