Z gospodarskimi sredstvi bomo dvignili življenjski standard
Takšna naša usmeritev v prihodnjem ob-dobju bo morala roditi sadove v zboljšanju živ-ljenjskega standarda ljudi. Z dosedanjimi napori so naši delovni ljudje zgradili gospodarsko pod-lago, da bodo začeli v prihodnje čutiti docela neposredne sadove svojega dela. Mi torej ne dvigamo življenjskega standarda s preprostim zvišanjem plač, ker to ni nikakršen izhod, če ne spremenimo nekaterih odnosov v proizvodnji. Zvišanje plač brez povečanja delovne storilnosti in blagovnih fondov za osebno potrošnjo ne po-meni ničesar, marveč je samo krepitev nestabil-nosti na trgu in inflacijski pritisk. Na žalost ne-katerih, ki so napačno računali in se tudi lahko-miselno zadolžili, ubiramo mi povsem nasprotno pot. Bodoča gospodarska politika odstranjuje nestabilnost in takšna kolebanja na trgu. Ta po-litika omogoča, da delujejo gospodarski zakoni bolj pozitivno v smislu dviganja delovne storil-nosti, znižanja cen ter povečanja zaslužka po-sameznikov, podjetij in komun, kar je odvisno od kvalifikacije in uspehov v proizvodnji in po-večanju družbenega proizvoda. Življenjski stan-dard narašča v najneposrednejši zvezi z nara-ščanjera delovne storilnosti slehernega, kdor se ukvarja z gospodarstvom, oziroma s kvalifika-cijami Ijudi in ta standard je rešen teh doseda-njih kolebanj, katerim so pripomogli tudi neka-teri špekulativni pojavi in pa to, da posamezniki in družbeni organi niso izpolnjevali obveznosti in predpisov;
Mi torej ne dvigamo življenjskega standarda umetno, z zvišanjem plač, marveč realno, ker gospodarsko politiko prilagojujemo tako, da nudi gmotao podlago za zboljšanje življenjskega standarda.
Je pa še en objektivni razlog, da se življcnj-
skd standard pri nas more in mora dvigati. Do-sedanjo izgradnjo smo delno finansirali tudi na račun življenjskega standarda, nadalje cena dela je morara biti nizka tudi zato, ker za mnoga gradbišča, na jezovih in cestah nismo imeli do-volj strojev. Zdaj nam razvita strojna industrija narekuje potrebo, da opravljamo dela z večjo porabo strojev. Za skupnost je delo s stroji bo'j ekonomično in v krajšem času rodi sadove. Tako torej hitreje narašča narodni dohodek. Zato praktično ne bomo več gradili jezov in cest z ročnim delom in lopataim, marveč se bomo lo-tevali teh del z uporabo mehanizacije. Zmanjšali bomo torej naraščanje zaposlenosti, in sicer v glavnem tega nekvalificiranega dela. Kar se tiče standarda ljudi, mora to vplivati dvojno. Na eni strani zmanjšujemo pritisk množlce nekvalifici-ranih delavcev na blagovne sklade, delavcev, ki so najveokrat tudi kmetje, lastniki zemlje in biS in ki spričo tega zanemarjajo kmetijstvo in ni-česar ne prinašajo na trg. Na drugi strani pa lahko ti delavci pozitivno vplivajo na razvoj cele vrste dejavnosti v kmetijstvu, lahko po-magajo pri naraščanju blagovnih fondov. Na-mesto da bi se pojavljali na trgu samo kot potrošniki, večajo blagovno proizvodnjo za trg.
Morda bomo s takšno politiko, mehanizacijo del in zmanjšanjem obsega investicij prihodnje leto skrčili število delovne sile v gradbeništvu za 100.000 delavcev. Samo pri uvozu hrane pri-hranimo tako, 6e izračunamo njihove plače in socialne dajatve v desetih mesecih kakih 15 mi-lijonov dolarjev. To je velika vsota, s katero bi lahko kupili surovine in občutno povečali pro-izvodnjo potrošnega blaga.
Nadaljnja gospodarska politika odločno usmerja naše sile na razvoj kmetijstva. Ker pa mora naraščanje kmetijske proizvodnje sprožiti tudi vprašanje trga, na katerem bi pridelovalci prodajali pridelke z največjo koristjo, ter vpra-šanje mehanizacije kmetijstva in manjših pro-izvodnih stroškov, je jasno, da mora to pospešiti tudi podružbljenje proizvodnje in naraščanje vloge zadružništva, ker ga bo zahtevalo samo gospodarsko življenje. To pa je vprašanje, kl zahteva posebno obravnavanje. Tu ga omenjamo samo v zvezi s tem, da naša industrija odločneje zahteva napredek in mehanizacijo kmetijstva, uporabo raznih strojev in naprav, ki jih izdelu-< jemo.
Imamo torej vse gospodarske, družbene, po-litične in mednarodne pogoje, da lahko s polnim zaupanjem gledamo v prihodnost in z manjšiml napori uTesničujemo nadaljnjo izgradnjo dežele. Na podlagi enakomernejšega in vskladenega razvoja gospodarstva, večje proizvodnje za ši-roko potrošnjo bomo imeli stabilnejši trg, večjo kupno moč dinarja in boljši življenjski staiw dard. Jasno je, da bo tudi bodoča gospodarska politika zahtevala pobudo in discipliniran odnos družbenih organov in posameznikov v izpolnje-i vanju konkretnih nalog.