AKTUALNO VPRAŠANJE Poletja smo se vsi veselili. Toda, da bo tako vroče, kot je zadnje dni, menda ni nihče pričakoval. Vsak si želi pomagati in si gasiti žejo, kot pač ve in zna. Ljudje najbolj segajo, seveda, po pivu. Toda prav piva zadnje dni čedalje bolj primanjkuje. Zlasti so prizadeti nekateri turistični kraji na Gorenjskem, kot Bled in Bohinj, kjer že nekaj dni ni dobiti te pijače. Zato smo povprašali komercialnega direktorja Pivovarne »Union« v Ljubljani, ki nam je dejal: »Letošnja potrošnja piva je, da se tako izrazim, abnormalna. Toliko piva kot letos, še nikoli nismo prodali in kot vi- dite, ga še vedno primanjkuje. Odjem se je tako povečal, da so postale naše kapacitete premajhne. To se je zgodilo prvič po osvoboditvi. Medtem ko smo prejšnja leta prodali v sezoni mesečno okoli 9000 hektolitrov, prodamo sedaj okoli 20.000 hektolitrov piva. In še vedno ne moremo zadostiti povpraševanju. Bolj kot kdaj doslej se je pokazala potreba po obnovi in razširitvi naših obratov. — Položaj je pač tak, da trenutno ne moremo od-pomoči.« Glede piva so torej objektivne težave. Vendar bi glede preskrbe, menimo, le morali dati prednost turističnim krajem .. . V Kranju že nekaj tednov primanj- kuje vode, zlasti na Zlatem polju priteče le v malenkostnih količinah zvečer in zjutraj, v Stražišču je pa že nekaj dni sploh nimajo ... V podjetju »Vodovod« so nam dejali: »Vode je v zajetju dovolj, vendar po ceveh od Tupallč do Kranja ne priteka v takih količinah kot običajno. Kaže, da so nekje cevi popustilo in da voda odteka nekam drugam. Zato je naša posebna komisija že teden dni na terenu in skuša ugotoviti napako. Dokler ne bo napaka popravljena, bodo v preskrbi z vodo še vedno precejšnje motnje.« I. A. AKTUALNO VPRAŠANJE ŠPORT I GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ŠT. 53 — CENA DIN 10 — Kranj, dne 8. julija 1957 Samo 18 tekmova prvak letošnjih Jezersko, 7. julija — Kanjon Kokre, ki se vije v podnožju Grintavca, je že na vse zgodaj pozdravilo vroče sonce. Ze ob 6. uri zjutraj so šli proti Jezerskem turisti na motorjih, kolesih in tudi pešci, skratka vsi, ki so si želeli ogledati gorske moto dirke. Tokrat so bile moto dirke na Jezerskem še toliko bolj mikavne, ker je šlo za republiško prvenstvo v posameznih kategorijah. Naslove republiških prvakov so dosegli dirkači v vseh kategorijah, razen v 500 com, ker je bilo premalo tekmovalcev. LlCAN IZ KAMNIKA IMA SMOLO Tekmovalci so prišli ma Jezersko žo v soboto popoldne. Takoj so preizkusili progo. Nekomu je šlo bolje, drugemu slabše. Toda Ličan, ki sodi med najboljše tekmovalce s prikolico je imel tudi tokrat smolo, ki se ga drži, kot pravi, že dolgo časa. Na treningu je strgal Dan borca v d Zabnici Zaimka, 4. julija — Ze nekaj dni pred samim praznikom je bila Zab-nica svečano okrašena. Visoki mlaji so se videli daleč naokoli. Pred praznikom, včeraj zvečer, so gostovali v Zabnici člani Prešernovega gledališča, ki so prikazali dramatizirano borbo v Rovtu, ki jo je po pripovedovanju Ivana Bertonelja-Jcihana dramatizira], Ivan Fugina. Danes zjutraj pa se je osrednje svečanosti v Zabnici udeležilo nad 1000 ljudi. Dopoldne je predsednik občinskega odbora ZB Kranj Franc Koželj-Vanjo Podelil najboljši strelski družini v kranjski občini prehodni pokal občinskega odbora Z>B Kranj. V tekmovanju ta pokal je zmagala strelska družina »Stane Kavčič« s Prla-nskovega. Strelski družini »Franc Mirak« iz Pre-doseij in kranjska strelska družina ter najboljši posamezniki pa so dobili diplome in pohvale. Hkrati je bila danes v Zabnici tudi velika manifestacija obveznikov predvojaške vzgoje kranjske občine. Ko so bili vsi zbrani je tovariš Koželj razvil prapor predvoja-ekega odreda »Vinko 'Zevnik«. Za tem je bila svečanost pri spomeniku, na katerem je Vklesanih 89 imen padlih borcev in talcev. Spomenik je odkril in izročil v varstvo krajevnemu ljudskemu odboru v Zabnici sekretar občinskega komiteja ZK Kranj Kartin Košir. Domačini in gostje so okolico spomenika obložili s cvetjem. Na proslavah so v teh dneh sodelovali tudi — mešani pevski zbor »France Prešeren«, godba na pihala DIPD »Svoboda« Kranj in dramska sekcija DPD »Svoboda« Kranj, popoldne pa je nastopil tudi TVD »Partizan« iz Stražišča. KMETIJSKA ZADRUGA MORA POSTATI JEDRO SOCIALISTIČNIH ODNOSOV NA VASI S PRVE SEJE OKRAJNEGA SVETA ZA KMETIJSTVO Kmetijstvo je sedaj v Jugoslaviji nedvomno v ospredju gospodarske problematike. Zvezna ljudska skupščina je sprejela znano resolucijo o nadaljnjem razvoju kmetijstva v državi, o teh problemih je razpravljal tudi že Glavni odbor SZDLJ in tudi plenum glavne zadružne zveze. Prav je, da kmetijstvu na Gorenjskem, čeprav v strukturi narodnega dohodka ne pomeni pomembno gospodarsko panogo, posvetimo tudi mi vso pozornost. V zvezi s problemi na vasi moramo ugotoviti na Gorenjskem razne pomanjkljivosti, ki so nastale v precejšnji meri tudi zaradi tega, ker so te probleme obravnavale le zadružne organizacije, malo ali pa nič pa lokalni oblastni činitelji. Ta problematika pa ni samo skrb zadružnih organizacij, temveč zlasti političnih ,in oblastnih organov, okrajnega in občinskih ljudskih odborov in vseh tistih, ki lahko vplivajo na razvoj socialističnih odnosov na vasi. Gre za povečano sikrb, ki jo je treiba posvetiti, glede na naloge, ki jih imamo, v še večji meri razvoju socializacije vasi. ZADRUGA MORA BITI EKONOMSKI ČINITELJ NA VASI V prvi vrsti je treba doseči to, da se začno zadruge pečati predvsem s proizvodnimi kmetijskimi problemi. Doslej so zadruge to plat precej zanemarjale, saj j.im je — v kranjskem okraju — jemala 70% vsega dela zigolj trgovina, obrt in podobne dejavnosti. Na Gorenjskem imajo kmetijske za- druge v svojem sestavu 74 splošnih trgovin, 8 kovaških delavnic, 6 mesarij, 18 žag - veneciank, 4 kolarske in 3 čevljarske ter 8 mizarskih delavnic, 5 gostiln, 2 kleparski delavnici, 1 čipkarski obrtni obrat, 3 sirarne, 2 kino podjetji, 4 elektro delavnice, 2 pekarni, 1 mlin in mlekarski obrat itd. — Zadruge je treba razbremeniti vsega postranskega dela in dejavnosti, da bi se lahko čim bolje posvetile proizvodnim problemom. Zato b,i bilo treba vse te obrate, ki nimajo neposredne zveze s proizvodnjo, oddvojiti od zadrug. Toda napačno bi bilo kakorkoli kampanjsko ukrepati v tem pogledu, saj bi lahko z neživljenjskim reševa>-njem povzročili več škode kot koristi. Zato je treba stvari proučiti in glede na objektivne pogoje tudi ukrepati. POSPEŠITI SISTEM KOOPERACIJE V KMETIJSTVU Mimo enostavnih oblik kooperacije v kmetijstvu, ki so se oblikovale v zadnjih letih, imamo sedaj pri nas že posamezne primere socialistične kooperacije, ki se kažejo v novonasta-jajočih obnovitvenih zadrugah za skupne sadovnjake in vinograde. Tudi na Gorenjskem imamo zajetih v te skupnosti za sadovnjake že 55 ha> površin, pri črnem ribezlu — kulturi, ki jo sedaj na Gorenjskem uvajamo — pa 15 ha. Toda na tem področju so še velike možnosti za razvoj socialistične kooperacije. Kazalo bi, denimo, razvijati kooperacijo' tudi pri travnikih in pašnikih itd. — Zategadelj nas čaka glede tega še precej dela. TUDI V KMETIJSTVU OBSTAJA PROBLEM KADROV V zvezi s tako orientacijo in možnostmi, ki jih mudi kmetijstvo in ki jih moramo začeti oživljati, pa so velika ovira kadri. S stanjem, kakršno je trenutno na Gorenjskem v kmetijskih zadrugah, ne moremo biti zadovoljni. Več kot polovica zadrug sploh nima upravnika in še tiste zadruge, ki jih imajo, imajo ljudi, ki so le trgovsko sposobni. Največkrat tudi visokokvalificirani kmetijski kader (agronomi, tehniki) niso sposobni dati kmetijstvu tisto, kar bi morali, saj so se dostikrat šolali v pogojih, ko niso mogli dobiti nobenih praktičnih izkušenj tako glede mehanizacije moderne kmetijke proizvodnje, kakor tudi ne o ekonomskih problemih modernega socialističnega kmetijskega obrata. Zato je potreben — če hočemo doseči kakovostni napredek v kmetijski proizvodnji — subjektivni družbeni činitelj, se pravi, pri nadaljnjem razvoju kmetijstva ,in socialističnih odnosov na vasi so potrebni ljudje, ki iskreno želijo doseči napredek v socialistični vasi. Ce hočemo torej doseči napredek v kmetijstvu, moramo imeti pred očmi predvsem tri činitelje: kmetijske za;-druge morajo postati ekonomski činitelji na vasi, postati morajo proizvodne celice; hkrati s tem pa je treba stremeti za poljedelsko orientacijo v kmetijskih zadrugah; če bomo hoteli to doseči pa je treba vzpodbuditi napredne elemente na vasi, ki naj tvorijo tisto socialistično jedro v kmetijskih zadrugah, ki bo omogočalo tudi kmetom boljše delovne pogoje in hkrati tudi boljše življenje. I. A. Icev - Leon Pintar jezerskih dirk verigo.. Tudi danes, ko jo je že popravil, mu je na istem ovinku spet počila, tako da ni prišel na cilj. Vendar je kljub temu osvojil prvo mesto, ker ni bilo drugih tekmovalcev in ker se mu je prva vožnja štela' v ocenjevanje. Prav zaradi tega pa je morda izgubil prehodni pokal. PINTAR OSVOJIL POKAL Čeprav je današnjemu slavij encu Pintar j u (AMD Tomos, Koper) 2 uri pred startom razneslo motor, je na drugem izposojenem motorju osvojil absolutno prvo mesto gorskih dirk na Jezerskem in tudi prehodni pokal. Pintar je vozil najbolj drzno in najbolj sigurno. Mimogrede povedano, Pintar je gorenjski rojak, star 25 let in je doma iz Hrastja pri Kranju. Za bralce Glasa Gorenjske je dal po tekmovanju naslednjo izja: vo: »Če bom še živ in zdrav se bom še udeležil moto dirk na Jezerskem. Vesel sem, da sem zmagal v domačem kraju, ker se me sicer vedno drži smola. Danes se je izkazalo, da so motorji Tomos Puch za gorske dirke najboljši.« ORGANIZCIJA DOBRA — UDELEŽBA SLABA Na današnjih dirkah na Jezerskem so se gostinci izkazali, medtem ko organizatorjem ni šlo najbolje od rok. Prijavilo se je le 18 tekmovalecv za vse kategorije motorjev. Toda kljub slabi udeležbi tekmovalcev se je danes zbralo ob progi nad 2000 gledalcev, ki nad prireditvijo niso bilii kdo ve kako razočarani. Drugo leto bi bilo želeti, da bi organizatorji zagotovili kakovostno udeležbo dirkačev, ker postajajo gledalci vedno bolj zahtevni. Rezultati: motorji 125 cem 1. Milan Cibašek (Tomos) 2,33,2; 2. Mladen Cerič (Tomos) 3,?4,3; motorji 175 cem 1. Leon Pintar (Tomos) 3,26,2; 2. Mladen Cerič (Tomos) 3,26,4; motorji 250 cem 1. Leon Pintar (Tomos) 3,18,2; 2. Lado Podberščak (Ljubljana) 3,29,00; motorji 500 cem 1. Slavko Suša (Kranj) 3,39; 2. Kami Grošelj (Krarij) 3,51; 3. Miro Golobic (Kranj) 3,51,4. I. A. TRIGLAV : PARTIZAN ŠKOFJA LOKA za pokal maršala Tita 3 :0 (0 :0) »Še to jesen bomo ustanovili izobraževalni center« S PROSLAVE V ZABNICI — Zgoraj levo: častna straža pred novim spomenikom. V sredi: razvitje novega prapora obč. odreda predvoj. vzgoje Kranj. Desno: predsednik ObO SZDL Kranj Martin Košir odkriva spomenik borcem. Spodaj levo: prva je položila venec k podnožju novega veličastnega spomenika delegacija Zveze borcev. Spodaj v sredi: zatem so se zvr-■tile številne delegacije raznih društev, ki so podnožje spomenika zasule Tovariš Polde Napokoj je v kranjski tovarni »Iskra« referent za vzgojo' kadrov in obenem tudi trener. Zanimalo nas je, kakšne načrte imajo v podjetju glede izobraževanja delavcev, zato smo se z njim domenili za razgovor. »Zamisel o ustanovitvi izobraževalnega centra v naši tovarni je stara že dve leti, uresničili pa je nismo predvsem zaradi pomanjkanja prostorov. Letos smo se te naloge resno oprijeli. Center zar- izobraževanje nameravamo ustanoviti jeseni v prostorih Industrijsko kovinarske šole,« je pripovedoval tovariš Napokoj. »Boste imeli v izobraževalnem centru sarno teoretični pouk, ali boste delavce tam tudi praktično poučevali?« »V centru jim bomo skušali nuditi čimveč praktične izobrazbe, da bomo razbremenili ljudi v proizvodnji. Seveda pa bo ta način poučevanja otežkočen, ker v šolo ne bomo mogli prenesti vseh vrst strojev.« »Ali boste v izobraževalnem centru priučevali samo na novo sprejete delavce?« »Vsekakor najprej te, ker so najbolj poitrebni osnovega znanja o tovarni, načinu proizvodnje in podobno. S tem bomo precej skrajšali dobo priučevanja. Kasneje bomo prirejali predavanja tudi za kvalificirane delavce, da jih bomo seznanili s pomenom in nalogami družbenega in delavskega upravljanja, z gospodarjenjem tovarne itd.« »Ali že imate učni načrt?« »Še ne. Sestavil ga bo vodja izobraževalnega centra ob pomoči mojstrov.« »Kakšne so še naloge centra za izobraževanje?« »Predvsem bo moral zasledovati proizvodni proces,, ugotavljati napake in dajati predloge za najrazličnejše izboljšave. Vsakega delavca, ki bo prišel v tovarno, bomo v izobraževalnem centru lepo sprejeli, ga poučili o vsem, kar bo potreboval na svojem delovnem mestu in poskrbeli, da bodo njegovi prvi vtisi o podjetju kar najboljši.« Nazadnje je tovariš Napokoj pripomnil, da bodo v podjetju še nadalje vzdrževali redne stike z republiškim Zavodom za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu, ker jim bo le-ta nedvomno posredoval še vrsto izkušenj. LJUDJE IN DOGODKI Spremembe velikega pomena v ZSSR ;T;:::^:i:::;::*j;r;:cjTj:»^::;: A Kakor poroča radijska postaja Moskva, je na proslavi 250-letnice mesta Leningrada govoril prvi sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze Hru-ščov, ki se je udeležil proslave skupaj z drugimi najvišjimi državnimi in partijskimi voditelji. Hru-ščov je med drugim dejal, da je imela protipartij-ska skupina Molotov - Kaganovič - Malenkov zahrbtne načrte. Hotela je prevzeti v svoje roke vodilne postojanke v vladi in Partiji, da bi spremenila politično smer partije. Ti ljudje so se odkrito borili proti takim stvarem, kot je na primer razširitev pravic zveznih republik v graditvi gospodarstva in kulture. Bili »o proti reorganizaciji upravljanja industrije in gradbeništva, proti razvoju gibanja med kolhozniki, delavci sovhozov in vsemi delovnimi ljudmi v kmetijstvu, katerega namen je bil, da bi v nekaj letih dohiteli Združene države Amerike v proizvodnji mleka, masla in mesa. Vsi ti in drugi važni ukrepi partije za zboljšanje gmotnega položaja sovjetskih ljudi so naleteli na odkrit odpor teh ljudi, ki so se odtrgali od življenja v državi in od ljudstva. Hruščov je nadalje povedal, da je ta protipartijska skupina, zlasti Molotov, z vsemi mogočimi sredstvi preprečevala izvajanja ukrepov za popuščanje mednarodne napetosti in utrditev miru na svetu. Hruščov je poudaril, da bosta sovjetska vlada in sovjetska partija neumorno izvajali leninsko politiko miroljubne koeksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi. »S še večjo odločnostjo si bomo prizadevali doseči zmanjšanje napetosti v odnošajih med državami, da vzpostavimo med njimi zaupanje, razširimo trgovinske in kulturne stike in da odstranimo vse ovire, ki preprečujejo narodom, da bi živeli v miru in prijateljstvu,« je dejal Hruščov. A Ameriški delegat v pododboru Združenih narodov za razorožitev Stassen je izjavil, da Združene države Amerike niso pripravljene privoliti v popolno prepoved uporabe atomskega orožja. Diplomatski opazovalci v Londonu menijo, da pomeni to pravzaprav zavrnitev sovjetskega predloga, naj bi se velesile ZDA, SZ in Velika Britanija sporazumno odrekle uporabi atomskega orožja. A Arabski kralj Ibn Saud je po razgovorih z vrhovnim poveljnikom egiptovske vojske generalom Amerjem izjavil, da bo podprl egiptovsko politiko »pozitivne nevtralnosti«. A V Parizu so se cene zelenjavi in sadju v enem samem tednu dvignile za 100 odstotkov, v primeri z lanskim letom pa za 400 odstotkov. Sindikati so zahtevali od francoske vlade, naj dvigne vsem delavcem in uslužbencem v Franciji plače za 5%. Vlada je zavrnila vsakršno zvišanje plač. A Zaradi hude vročine narašča v Parizu število smrtnih primerov, ki jih je povzročila sončarica. V nekaterih predmestjih Pariza delijo gasilci po 20 litrov vode na gospodinjstvo dnevno, ker vodovodi ne delujejo več. A Na ameriški Praznik neodvisnosti 4. julija je izgubilo življenje 402 ljudi. Prometne nesreče so terjale 221 žrtev, utopilo se jih je 131, pri raznih drugih nesrečah pa se je ubilo 51 ljudi. IZDAJA ČASOPISNO ZAL02NISKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNTK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIHO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 307 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU «l-KB-l-2-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA •00 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Napovedujejo močno neurje v času do 10. julija. Tudi sredi julija nevihtno vreme. V ostalem bo prevladovalo lepo poletno vreme s silno vročino nekaj dni pred neurjem, oziroma pred nevihtami. Nesloga v vodstvu Sovjetske zveze in konservatizem posameznih voditeljev v Moskvi že dlje časa niso bili neznana stvar. Težje pa je bilo uganiti, ali bodo zdrave socialistične sile dovolj močne, da bi bile kos ostankom Stalinove politične dediščine. Toda njihovo stališče je bilo dejansko daleč od marksizma, daleč od tistega, kar je resnično živega in nepremagljivega v marksistični znanosti, se pravi, v življenjski uporabi marksistične misli v stvarnosti. Zato pravi o njih sporočilo plenuma CK KP SZ, da so »tako v vprašanjih notranje, kakor tudi zunanje politike sektaši in dogmatiki ter pristopajo dogmatsko in neživ-ljenjsko k marksizmu - Ieniniz-mu.« Zato so ti ljudje morali nujno, po sami logiki razvoja dogodkov in graditve socializma podleči. Zgodovinski tok jih je porinil vstran, ker so zavirali njegov napredek. Malenkov, Kaganovič, Molotov in Šepilov so bili izključeni iz CK in odstranjeni s položajev v njem. Njihov odpor proti politiki miroljubnega sožitja, proti sklepom XX. kongresa, proti novi liniji v kmetijstvu, proti sodelovanju z drugimi deželami na enakopravnih temeljih, proti boju zoper birokra-tizem in pretirani centralizem — vse to je počasi doseglo zvrhano mero, ki je morala povleči tako boleč, vendar za ozdravljenje edino rešilen rez. Prav ta nujna operacija, ki je odstranila gnili čir na telesu sovjetskega naroda, je dokaz zdrave življenjske sposobnosti socialističnih sil v ZSSR, njihove zrelosti in zavesti. Izredni plenum CK KP ZSSR, ki je zasedal od 22. do 29. junija, je svoj sklep pogumno objavil svetovni javnosti. Odmevi nanj so seveda najrazličnejši: od tistih, ki so spoznali pravo vsebino in pomen izrečene odločitve, pa do onih, ki si svojim željam prikrojujejo spremembe v ZSSR in jih tolmačijo tako, kot je to njim najbolj všeč. Zlasti ne manjka komentarjev o »slabosti Sovjetske zveze in njenega vodstva«. Ni treba posebej razlagati, kakšne teorije se lahko izcimijo iz takšnega pojmovanja in razlage sklepov plenuma CK KP ZSSR. Raz-sodnejšemu opazovalcu pa mora biti takoj jasno, da bo novo vodstvo, očiščeno frakcionaške in razdiralne dejavnosti omenjene skupine, lahko veliko enotnejše in krepkejše kot pa je bilo še pred nekaj meseci. Računi »o slabosti« so tokrat računi brez krčmarja. Pri nas zato ne gledamo na spremembe v vodstvu sovjetske partije niti škodoželjno niti sen-zacionalistično, ampak jih presojamo v pravi luči stvarnosti in v njihovem globljem, dejanskem pomenu. Osnovni vtis, ki si ga lahko ustvarimo ob sedanjih novicah pa je ta, da bodo te spremembe nujno morale utrditi pozitivni razvoj na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja in ustvarjanja v ZSSR. Odstranitev ele- mentov, ki so skušali nadaljevati s tradicijo stalinistične vladavine, je utrla pot za še močnejše in zavestnejše delovanje socialističnih sil in za popolno odpravo vseh negativnih ostankov Stalinove dediščine. Porok za to je dejstvo, da so iz vrst najvišjega partijskega vodstva v Sovjetski zvezi odstranili prav tiste ljudi, ki so bili najtesneje povezani s Stalinovo politiko in so tudi zdaj poosebljali njene negativne ostanke. Ni odveč omeniti tudi to, da je bila skupina Malenkov, Kaganovič in Molotov osamljena, saj je sklep o njihovi izključitvi iz CK odobril celotni plenum soglasno. Kakšne bodo posledice teh sprememb je v podrobnostih danes le še težko predvideti. Ni pa dvoma, da bo recimo, odstranitev protipartijske skupine, ki se je zavzemala za Stalinov koncept nadaljevanja »hladne vojne« in zaostrovanje mednarodnih odnosov, dala posebno veljavo in tehtnost nadaljnjim sovjetskim zavzemanjem za politiko mirnega sožitja. Vse to so stvari, ki obetajo Sovjetski zvezi večjo notranjo trdnost, ji odpirajo široke perspektive razvoja in tako ustvarjajo večji ugled v vsem svetu. To pa bo po drugi strani spet vplivalo na nadaljnji razvoj socialistične misli v svetu nasploh, znatno pa bo prispevalo tudi k ohranitvi mira in k iskrenej-šemu sodelovanju med vsemi deželami sveta. MARTIN TOMA2IC VELIK OBISK NA KMEČKI OHCETI V BOHINJU Bohinj, 7. julija — Včeraj je prišlo v sicer mirni bohinjski kot izredno veliko gostov. Nič čudnega, saj so Bohinjčani v zadnjem tednu poskrbeli za vrsto prireditev. Sinoči so prikazali v ljubki gorenjski hišici ob jezeru tradicionalno fantovsko vasovanje. Vesele popevke so ob jezeru odmevale pozno v noč. Danes se je število domačih in tujih gostov v Bohinju še povečalo. Dan je bil izredno lep in ob toplem jezeru je bilo vsepovsod polno kopalcev. Dopoldne so nastopili telovadci TVD »Partizan«. Ob 14. uri pa se je začela kmečka oihcet, t. j. zaključek prireditev turističnega tedna. Sodelovala so vsa kulturna društva, množične organizacije in mladina iz bohinjskega kota. Nevesto so odpeljali na novi dom iz Stare Fužine. V pisanem sprevodu fantov na konjih in godcev na lepo okrašenih vozovih sta se ženin in nevesta odpeljala k poroki k sv. Janezu, od tam pa na ženinov dom. Prireditev je bila lepo pripravljena in gostinci so poskrbeli za dobro postrežbo. —ey 60 LET GASILSKE ČETE KOROŠKA BELA Koroška Bela, 7. julija — Prostovoljna gasilska četa na Koroški Beli je danes popoldne praznovala 60 letnico svojega obstoja. Po sprejemu in pozdravu gasilcev in gostov so razvili prapor prostovoljne gasilske čete Koroška Bela, ki sta mu kumovala predsednik ObLO Jesenice Maks Dolinar in tov. Ivana Svetina s Koroške Bele. U. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA RATITOVCU Ratitovec, 7. julija — Danes je bila na Ratitovcu odkrita spominska plošča na tamkajšnji planinski koči. Odkritju so> prisostvovali predstavniki organizacij, okoličani in mladina, ki so se poklonili spominu padlih borcev. I. V. DESET LET DELA TOVARNE »IBI« V KRANJU Kranj, 7. julija — Včeraj popoldne so se v tovarni IBI v Kranju zbrali člani delovnega kolektiva in nekateri gostje na proslavi ob 10-letnic,i ustanovitve tovarne. Na proslavi so so- r 25. P O N E D E L J E K ČAS GA JE PREHITEL V.. Mladi učitelj Močnik je po osvoboditvi nastopil službo v domači vasi. Ni se mu godilo slabo, saj je imel vso oskrbo pri starših zastonj. Tedaj se je začel družiti z izprijenim sosedovim Mihom, ki se je med vojno in še po njej ukvarjal s prekupčevanjem. Učitelj se je v času prijateljstva z njim pri svojem dekletu večkrat postavil z marsikaterim izrednim darilom, ki ga je Miha pri-barantal od svojca kakega ameriškega izseljenca. Zdaj ji je prinesel nylon nogavice, zdaj pisano ruto iz prave svile, zdaj zopet kaj drugega, cesar pri nas takrat Še niso prodajali. Mihu je posel dobro cvetel le' nekaj časa, potem so ga vtaknili za zapahe. Učitelj Močnik se je v njegovi družbi močno spremenil. Nobenega domačega izdelka ni več cenil, le še O' inozemskih dobrinah je govoril. Nazadnje ga je zapustila še dekle, ker ji po Mihovi aretaciji ni več prinašal tako dragocenih darov. Obsojeni sosed je imel v učitelju Močniku vnetega zagovornika. Zaradi tega se je Močnik najprej spri z upra^-viteljem, nato pa še z ostalimi kolegi na šoli, ker niso osvojili njegovega mišljenja o Mihu. Četudi se je zavedal, da nima popolnoma prav, Močnik ni maral prenesti »ponižanja«, da bi priznal svojo zmoto. Postajal je vedno bolj nekritičen in vaščani ga.zaradi nekaterih neodgovornih izjav niso imeli več radi. Na vseh sestankih je hotel, da sprejemajo le njegove predloge. Odnosi med njim in prebivalstvom so se iz dneva v dan slabšali. To je bil tudi vzrok, da se je Močnik jeseni znašel na drugi šoli. Dve leti je kar šlo. Potem je prevzel upraviteljsko mesto. Kot vodja šole ni bil priljubljen. Spet sta nastala dva tabora, na eni strani on, na drugi pa podrejeni učitelji. Potem so izvolili šolski odbor tudi na njegovi šoli. Prvo leto mu je predsedoval sam. Kaj poseb- nega v tistem obdobju niso napravili. Člani so vso iniciativo za sklicevanje sestankov in določanje dnevnega reda prepustili njemu, ker si takrat še nihče ni upal spuščati na vzgojno področje. Sčasoma pa so tudi drugi ljudje spoznali delo v šoli in naloge vzgojiteljev. Naslednje leto so izvolili tudi predsednika iz svojih vrst. Novi predsednik pa Močniku ni bil po volji. Čutil se je ogroženega, čeprav ni imel vzroka za to. Odtlej je bil vedno v opoziciji, misleč, da bo le na ta način ohranil svoj položaj. Kolegi so mu sicer svetovali, naj dela drugače, pa jih ni poslušal, ker so bili podrejeni. Tudi tedaj, ko je šolski odbor sklepal o ustanovitvi mlečne kuhinje, je Močnik nasprotoval, češ, da zanjo nimajo prostora. Dela pionirjev v krožkih šolskega pionirskega odreda prav tako ni upošteval, čeprav se je sam lahko prepričal, da so se tam otroci mnogo naučili. Ko so mu to očitali na sestanku šolskega odbora, je trmasto dokazoval, da more mladino dobro vzgajati 1« šola. In tako se je tudi v novem šolskem okolišu onemogočil. Medtem si je ustvaril družino in postavil hišo. Kljub temu so morali na odgovornem forumu misliti na premestitev. Tedaj šele se je zavedel, kaj tako nesoglasje med njim in prebivalstvom, oziroma učiteljstvom lahko pomeni. Izbruhnil je na dan z nestrpnimi očitki, češ da je ravno prosvetni delavec tisti, ki mora zaradi ljudskih muh pobrati culo in oditi1 drugam. Toda v kraju nadalje ostati ni mogel, saj so vsi vedeli, da se odnosi med šolo in vaščani ne dajo izboljšati, dokler ne bo prišel na upraviteljsko mesto nekdo drug, ki bo drugače razumel vlogo družbenega upravljanja v šolstvu. Dobro, da je učitelj Močnik le izjema med svojimi kolegi. —ey delovali: tovarniški pevski zbor, člani Prešernovega gledališča, mladina tovarne, pionirji odreda »Stane Kavčič« s Primskovega, nad katerim ima tovarna IBI patronat, pa so čestitali delavcem k 10-letnici obstoja in 7-letn,ici delavskega upravljanja. Predsednik delavskega sveta tovarne Franc Prelesnik je govoril o do-sedanejm delu in uspehih tovarne za tem pa je odkril spominsko ploščo v spomin na 17. februar 1950, ko so delavci prevze-
  • v 5-članskih ekipah v vseh treh položajih na razdaljo 200 metrov. V zelo hudi konkurenci so zmagali strelci iz Škofje Loke Cr. Globočnik je kimal na levo in desno, šobil debele ustnice in jo nezaupno ogledoval. »Mm-da,« je rekel, »spočetka se marsikdo zaleti. Ko mu bo zmanjkalo denarja, mu bo tudi sapa pošla.« »Ne verjamem,« je rekla Ana, ki je čutila potrebo, da bi zagovarjala Dominika. Bila je nejevoljna na Globočnika, v tem trenutku ji ni bilo mar, da potrebuje denar. »Prav delaven je in podjeten tudi.« »Nerodna zadeva tole,« je rekel Globočnik, »nerodna zadeva. Ni prijetno, če sta dva kovača tako blizu skupaj. Drug drugemu odjedata kupce. Z novim letom boš pač morala najemnika odsloviti.« »Bratranec mi je.« »Bratranec, seveda, bratranec in zamera pri žlahti, kajpak,« je momljal Globočnik in spet pil. »Žganje imaš pa dobro,« je rekel, kakor bi hotel pridobiti časa, da bi vso stvar še enkrat premislil. »Domač sadjevec je. Jeseni smo ga skuhali.« »Pravzaprav sta z bratom sklenila pogodbo kar na lastno pest,« je dejal Globočnik, ki je stvar pretehtal in se dobro zavedal, da zlepa ne bo našel nikjer boljše prilike. »Stric ni pristal, kolikor vem.« »Branil pa tudi ni. Jaz sem potrebovala denar in sem oddala. Čemu bi stalo prazno? In če si fant pri tem pomaga, je vsem ustreženo.« »Saj, saj. Toda z novim letom pogodba poteče, če prav vem?« »V januarju bo potekla, ampak jaz ne vem ... Ali bi ne bilo grdo, če bi bratranca kar takole pognali?« Ana je tipala v fužinarja, ni si mogla misliti, da bi Dominik moral zapustiti hišo. »Grdo?« se je začudil fužihar in jo pogledal s svojimi okroglimi očmi. »Vidva z bratom vendar potrebujeta denarja, ne?« , »Seveda.« »Fant je V šolah, ne?« »Da. Šole dosti stanejo!« »Da, dosti.« Globočnik je povesil glavo, podbradek mu je padel prav na telovnik. Nazadnje se je odločil: »Stric je vajin varuh, ne? Najbolje bo, če se z njim pomenim zaradi najemščine.« »Najbolje bo,« je rekla Ana. Potem se je fužinar začel odpravljati. Z negotovimi, nerodnimi koraki je lezel po stopnicah in se pri tem krčevito držal ograje. Pred hišo je dal Ani roko, še enkrat pogledal po vigencih, tudi hišo je premotril, nato je nekaj zagodrnjal o podrtiji in zlezel v koleselj. Ani je odleglo, ko je zavil za vogal. Ano, ki je bila zadnje čase tako pogumna, je spet napadla malodušnost. Dobro je razumela, zakaj si je Globočnik tako natanko ogledoval hišo in vse okrog nje. V mislih je že sklenil kupčijo. Leto, morebiti dve bo Rudi v vigencu kot najemnik, samo toliko časa, da bo vpeljal trgovino. Potem bodo začeli pritiskati nanjo in na Aleša in ne bodo odnehali, dokler se ne bodo polastili hiše. Dolgovi, obresti, Aleševa polovica... Stric Filip bo rekel: »Če ti ne ugaja doma, greš lahko v samostan.« Zasovražila je samostan, ki se ga je še nedavno z veseljem spominjala. Ni marala hirati za hladnimi zidovi, posebno zdaj ne, ko je neprestano mislila na Dominika. O, ali nima tudi ona pravico živeti kakor drugi ljudje? Ali ne sme upati na košček sreče? Mar naj njeno življenje izzveni v prazno, kakor zvok počenega lonca? Vse v njej se je krčevito upiralo tej misli, toda čutila se je brez moči, ni vedela, kako naj kljubuje. Ko bi se vsaj Dominik vrnil, da bi mu povedala! Zmračilo se je in v vigencu so ustavili delo. RENJSKE — —j Slovenski igralec Bert Sotler igre, glavno vlogo v novem filmu srbskega podjetje UFUS »Rafal v nebo«, ki so ga v teh dneh začeli snemati v Zajači pri Loznici Prazgodovina Nakla je bila še v /.; i'etku tega stoletja živa med starejšimi ljudmi. Po njihovem pripovedovanju je nakelske njive .in travnike zalivalo nekoč jezero, katerega jugovzhodni breg je bil v Ločinah, vzvišenem bregu, ki loči Nakelsko po^ lje od Strževskega. To oviro so baje Rimljani prekopali in jezero je po sedanji ozki in skalnati dolinici Temnik odteklo v Savo. Podoba nakelske kotline z odspodaj navzgor izpranim obrežjem, prodnate naplavine in proti Podbrezju povezan svet, ki priča, da je Tržiška Bistrica od Spodnjih Dupelj dalje tekla med Naeovcaim! in Strahinjeim v jezero, najbolj pa strugi podobna dolinica v Temniku podpirajo to domnevo. Podpirajo jo tudi imena vasi: Okroglo, otok obdan z vodo, Struževo, vas, ki leži v strugi, po kateri je voda odtekla, Pivka, kraj, kamor so iz više ležečih krajev gonili napajat živino, in samo Naklo, vas na kalu, t. j. na luži, na jezeru. Naklo so nazivali tudi skale, moleče v jezero. Ostale vasi v Sloveniji (ena celo na Češkem) z imenom Naklo, Kalce ali Na kalu leže večidel na obrežnih krajih manjših jezerc ali večjih mlak. Ne nazadnje bi potrjevala to domnevo tudi cerkev sv. Nikolaja v Strahinju, ker stoje njegova svetišča večinoma kraj je-zerov in rek. Eno je vsekatkor gotovo: ali je bilo tu nekoč jezero, ali pa je tekla skozi Naklo Tržiška Bistrica, ki se je pri Stiuiževem izlivala v Savo. Rimljani so skoraj gotovo zgradili prvo cesto čez nakelski svet. Od Gamoljnov je šla na Kranj in od tod skozi nakelsko kotlino na Ljubelj in dalje v Virunum na Koroško. Ta cesta je vezala Norik z Emono in po njej z Italijo. Rimljani so važne točke ob cestah utrjevali. Nad Pivko pri Naklem moli kakih 20 m visoko skalovje nad cesto, imenovano Stucelj, na katerem so še pred sto leti bili vidni ostanki zidovja štirioglate, z globokimi rovi obdane stavbe, od katere se vidijo danes le še z zemlja pokriti temelji. Kraj sam nazivajo Gradišče in so Rimljani na njem najbrž zgradili utrdbo, ki je varovala cesto pod njo. Srednjeveškega gradu tu ni bilo, HIŠA V HlSl Motiv na sliki je iz Škofje Loke: nad staro kmečko hišo so nadzidali novo streho, zdaj pa menda — tako pravijo ljudje — stari lastnik hiše, ki še živi v njej, ne dovoli podreti prejšnje slamnate strehe. Dve strehi nad eno hišo ... čeprav s0 po ustnem izročilu stali v bližini Nakla kar trije gradovi. Beli ali Pusti grad je baje stal nad Šentanekom, na vzhodni strani Strahinja ob Udi-nem borštu, od koder se je grajska gospoda, v čolnih vozila v StrShinj. Na njivah v Dolci je stal med Strahinjem in državno cesto drugi grad, tretji pa je čepel v Vinicah, na strmem bregu ob Savi. Prvi se je baje poigrez-nil in naziva ljudstvo z goščavo preraščeno jamo Pusti grad, od drugega se nahaja pod zemljo samo še klet, od tretjega pa životari med skalami nekdanjega grajskega obzidja in vrta le stara vinska trta. Tako narod, zgodovina pa o tem ne ve ničesar. Vas Naklo se v spisih omenja prvič 1241 leta. Leta 1475 so jo izropali Turki, francoska konjenica pa je 1809 tri ure plenila po Naklem. Velika nadloga prebivalstva so bili tudi rokovnjači, ki so imeli v Udinem borštu varno zavetišče. 26 o > i-t S s o p ft c •s h i LU O O