Tovarišu nadučitelju Vinko Klanšku v spomin. Za možem mož . . . Njili biage duše iz so'iza doline Tja gori selijo, se k božji zpri, Kjer nehajo vsi trudi in napori, Kjer reva in slabost človeška mine. V r t e c. Slovenska domovina je izgubila zopet zvestega in delavnega sina. V Tržišču pri Mokronogu je umrl 27. julija t. 1. ondotni tovariš nadučitelj Vinko Klanšek. Kruta neizprosna bolezen, jetika, je strla mlado nadebudno življenje in položila jedva 29 let starega moža v prerani grob, ob katerem se topi v solzah mlada zanušcena vdova. onemogla mamica, brata in sestra in žaluje vsak, kdor ga je poznal, vsaj si je znal pridobiti v slehernem okraju ali družbi na mah prijateljev-in spoštovanja. Bil je zaveden in jakp delaven učitelj, bodisi v ali izven šole. kakor tudi na mladinsko literarnem polju. Pokojnik se je sodil v Hotemežu pri Radečah 8. februarja 1893. 1. Očeta je izgubil že v rani mladosti. Ker je bil zelo nadarjen in priden, poslali so ga po dokončanem IV. r. domače šole na meščansko šolo v Krško in od tam na učiteljišče v Ljubljani. Povsod je bil med prvimi in je napravil 1. 1913. maturo, 2 leti kasneje usposobljenostni izpit s prav dobrim uspehom. Prvo službo je dobil v Št. Janžu, kjer je ostal 7 let. Dasitudi je bil slaboten, mu vendar niso prizanesli z vojaško suknjo. Ta mu je tudi zadala kal bolezni. Ko se je vrnil 1. 1918. v Št. Janž, je in-oral zaprositi večtedenski dopust radi pljučnega katara. Poln ljubezni do dela in šole ni čutil ali pa hotel spoznati nevarnosti, da ni dovolj krepak nadaljevati težavno službo v šoli in pri občini. Leta 1920. je bil dodeljen kot voditelj trebeljski šoli, a kmalo nato imenovan nadučiteljem v Tržišču pri Mokronogu. Tu je še podvojil svoje delovanje: prevzel je občinsko tajništvo, vodil dober in močan pevski zbor oskrboval šolski vrt in oder, sodeloval pri šentjanškeni »Sokdlu«, predsedoval tržiškemu učit. krožku, kratko: bil je mož vsestranskega dela, poln ljubezni do mladine, naroda, stanu in napredka, pravi vzor slehernemu. Vseh teh velikih naporov pa ni moglo dolgo prenašati njegovo razrahljano zdravje. Začel je vidno pešati. Tako žena kot tovariši so ga svarili, naj odneha in išče zdravniške pomoči, toda zaman! Hotel je na vsak način dokončati še to šolsko leto. Še 17. junija je vodil učit. zborovanje v Št. Janžu. v istem razredu, kier ie pred 9. leti prieel učitelievati, a že v petek 23. junija je bruhnil kri. Pa še ni miroval. Še v soboto nato je hotel dokončati neko nujno občinsko delo. Ta dan se je vlegel za stalno in ni več zapustil sobe, kljub zdravniški pornoči in marljivi postrežbi skrbne žene. Vidno so srmile nicirove tclesne moči. le duh je ostal krepak do zadnjega diha. Kako je bil vsestransko priljubljen, je pokazal njegov res veličastni pogreb. — V. Berce, Št. Janž. f