Hi 13. SEPT. 1969 L. VIII ŠT. 32. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDU-3TRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Nova faM sodelovanja Napredek ISKRE na tehnološkem in trgovinskem področju omogočil podpis pogodbe 6 sodelovanju med ISKRO in ITT Minulo sredo ob 10.30 je priletelo na letališče Brnik zasebno letalo ameriško-ev- . ropskega koncerna ITT z delegacijo evropskega dela kancema, ki jo je vodil predsednik g. Ensilé Bourgois.' , Na letališču so visoke goste, ki so prišli na enodnevni obisk k nam, pričakali v imenu našega podjetja direstor PSO Metod Rotar s svojimi sodelavci. Po kratkem pozdravu z dobrodošlico so se vsi skupaj odpeljali na Bled, kjer jih je že čakal v novem GOLF hotelu generalni direktor ZP Vladimir Logar š svojimi sodelavci in pa direktorjema ELEKTROMEHANIKE Bori-. som KrystufkiOim iin TÉN inž. Milanom Železnikom. V Le nekaj minut so gostje posvetili razgledu Bleda z novega hétela, nato pa so posedli skupaj s predstavniki' našega podjetja k zaključnim razgovorom o sodelovanju med koncernom ITT in ZP ISKRA. Po nekaj urah jé bila dokončana ■ formulacija -in takoj nato podpis pogodbe o sodelovanju ZP ISKRA z ’ evropsko grupo ameriške grupacije INTERNATIONAL TELEGRAPH AND TELE-: PHON CORPORATION oz. generalnem zastopstvom tega koncerna z njegovo specializirano prodajmo organizacijo ITT STANDARD S. A. Basel v Švici. Na podlagi te pogodbe je póstala ISKRA generalni in izključni zastopnik v Jugoslaviji za vsa evropska podjetja, ki so vključena v ta koncern. Gre za 16 proizvodnih podjetij s sedeži v Belgiji, Franciji, Italiji, Španiji, Holandski, Danski, ZR Nemčiji, Portugalski, švedski. Norveški, Švici in Avstriji. Pogodba ¡predvideva tpdi možnost sklenitve sporazumov s posameznimi proizvodnimi podjetji koncerna, o konsignacijskih skladiščih v Jugoslaviji. Po slovesnem podpisu pogodbe je na zdravil za dober uspeh in spregovoril v imami našega podjetja generalni direktor Vladimir Logar. Povečal je med drugim, da ima ISKRA velik interes za sodelovanje med obema partner-. lema. Pogodbo jé pravzaprav Pričel pripravljati pred de-Spri ,leti. direktor Silvo; Hpást. Skupno dosedanje so-délpyíanje. je dokazalo, da so orla prvotna predvidevanja Pravilna. • G. Emile Bourgois je odgovoril na zdravico generalnega direktorja ¡nekako takole:. ' »Napredek ISKRE na tehnološkem in trgovinskem področju zadnja tri leta je zagotovil razširitev obstoječega sodelovanja med obema enakovrednima partnerjema in ga dvignil na višjo raven. Zelo sem impresioniran ¡nad velikim ekonomskim napredkom v Jugoslaviji, zlasti pri konstrukcijah in gradnji hotelov kot je ta na Bledu. Koncem ITT zaposluje danes več kot 300.0000 sodelavcev. Polovico teh v ZDA in drugo polovico v Evropi in drugih kontinentih sveta. Prepričan sem, da predstavlja pravkar sklenjena pogodba velik korak pri razširitvi dejavnosti obeh podjetij.« S podpisom pogodbe je bil pravzaprav tudi končan obisk delegacije ITT pri nas. Gost-,.. je so se v spremstvu general- ' nega direktorja in direktorja PSO ter njunih sodelavcev odpeljali : naJetališče in že nekaj minut kasneje po pozdravu so. gostje odleteli s svojim letalom nazaj v Bruxelles. Prodajno servisna organizacija je na podlagi ' sprejetih obveznosti že . ustanovila; po-. sebno enoto za. opravljanje zastopniške dejavnosti tujih firm pod naslovom ISKRA STANDARD BIRO, ki je že registrirana in je že začela poslovati. Marjan Kralj Predstavniki koncema ITT in ZP ISKRA med podpisom pogodbe Poslovanje »Elektronike« Horjul v prvem polletju 1969 V PRIMERJAVI Z LETOM 1968 ZA 20,7 % VEČJA PROIZVODNJA • OBČUTNO ZNIŽANJE ZALOG GOTOVIH IZDELKOV ® TEŽAVE ..ARADI POMANJKANJA OBRATNIH SREDTEV IN DOLGIH DOBAVNIH ROKOV PRI DOBAVAH MATERIALA Letni plan proizvodnje je bil dosežen v I. polletju t. 1. z 41,9 % in je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 20,7 % višji, če primerjamo ustvarjeno proizvodnjo z dinamičnim planom po asortimentu vidimo, da zastavljenega plana nismo dosegli pri sprejemno-oddajnih aparaturah ter pri montaži CDC ploščic. Pri sprejemno-oddajnih aparaturah je izpadlo 100 kosov aparatur tipa CS-1 in 100 kosov aparatur tipa RT-20 T, ker narti inozemski dobavitelji niso pravočasno dobavili tranzistorjev in vrtilnih kondenzatorjev. , Inozemski dobavni roki so se podaljšali na 10—16 mesecev. Te aparature so že prodane in kupci nestrpno pričakujejo izdpbavo, zatorej, tovarna trpi veliko ; škodo. - Naš kupec CDC v, ZDA, za katerega smo montirali ploščice, . je nenadoma ustavil svoja naročila z obrazložitvijo, da so transportne poti in samo pošiljanje materiala ža ». APARATI« LJUBLJANA Visoko presežen plan v avgustu — Presenetljivo — za 56,04 % nad planiranim obsegom proizvodnje — Nujno pa bo treba preiti na način drsnega planiranja Tudi v , mesecu avgustu je proizvodnja v tovarni električnih aparatov v Ljubljani visoko presegla haloge, katere si je postavila z letnim dinamičnim -načrtom za ta mesec.; Res je, da smo že pri sestavljanju dinamike v obeh poletnih mesecih upoštevali, • da v tem obdobju izkoriščamo naj večji del letnega oddiha in smo zaradi zmanjšanih kapacitet dinamiko postavili nižje,-¡kot v preostalem delti leta. Toda kljub temu je uspeh presenetljiv, saj je realizacija po absolutni višini-ostale skoraj, v normali, oziroma' je boljša, kot v začetnih-mesecih leta pri polni ka- paciteti. Zato so tudi kazalniki, razen-nekaj manjših izjem v celoti zelo visoki. Naloge, za domače 'tržišče je tovarna realizirala s 169,36 ®/o in s tem ujela -komulati-vo; kjer je ob kcncu > -avgusta kazalnik 102,10. Izvozne naloge so bile izop!njene samb s 54,03%,; vendar je komulaitiva s -kazalnikom 101,83 š'e vedno ugodna, saj smo doslej na tem področju krepko prehitevali'na-’ črt. Celotna proizvodnjar je tako zaključila mesec ; s 156,04% ■ -realizacije proizvod- -nje in' s kazalnikom 102,02 v Romulativi, ; Primerjava izpolnitve naloge, ki je v. celoti pozitivna, po posameznih skupinah izdelkov, pa kaže dokaj ¡neizenačeno sliko. Podobno' sitacijo ugotavljamo že celo leto, vendar je prav v mesecu avgustu posebno- karakteristična. Najv-išje srno dosegli stikalne aparate, kjer je mesečna naloga izpolnjena kar s 3.720,36 %, inajvišja pa je tudi komulativa s kazalnikom 165,92. V tej. skupini je naročil več,, kot smo prvotno predvidevali z letnim načr-' tom in zato konstsinitno prehitevamo. ocenjeno dinamiko. Kot vse kaže, bo v tej skupini tudi ob koncu leta izpolnitev najboljša. Nasprotno -pa je v skupini industrijskih . elektronskih naprav. Tu permanentno za-, ostajamo, prav tako pa smo ■v mesecu avgustu izpolnili le (Dalje na 6. strani) njega preveč komplicirani in, da bo novega kooperanta poiskal v ZDA ali Mehiki. Pri uslugah smo dinamični plan dosegli, medtem ko smo ga pri proizvodnji elementov- za; elektronsko tehniko, regulacijskih transformatorjih .. in elektronskih instrumentih, presegli.. Kljub naštetim 'izpadom v proizvodnji5 sprejemrio-dddaj-' nih aparatur so bile proizvodne -kapacitete, v. tem . letu y primerjavi, z letom 1968 veliko bolje izkoriščene. Planiranje je bilo v .celoti podrejeno potrebam tržišča, vendar je .tovarna imela velike težave v izpolnjevanju dogovorjenih rokov. Težave v tem pogledu so, bile v glavnem izven vpliva tovarne, delno pa tudi v tovarni Zaradi pomanjkljive interne organizacije. PRODAJA V I. polletju 1969 je tovarna skupno s PSO realizirala . planirano prodajo z 42,6 % po bruto prodajnih cenah. Na domačem tržišču smo plah prodaje dosegli s 44,1% po bruto prodajnih cenah, izvoz pa je bil zaradi izpada pri izdelavi- CDC ploščic občutno nižji. ‘ S planom je . bilo predvideno, da bodo rabati, vključno z izvozno provizijo znašali največ 19,7% bruto prodajne vrednosti; realizirani skupni rabati z izvozno provizijo v I. polletju 1969 pa so znašali 23,8 %, kar pa je posledica strukture prodaje, ker smo v I. -polletju 1969 realizirali večjo maso artiklov z višjim rabatom (žični upori, reg, transformatorji), kot pa spre-jemno-oddajnih aparaturah; ki imajo nižjo stopnjo, vendar do 'konca 1969 bomo zni-r" žali.rabate na planirano vrednost. (Nadaljevanje na 2. strani). Sfzgovor z direktorjem IVO, tov. V la df mirom Sodinom pred odhodom na novo službeno mesto 'Vest, da botse prevzeli neko drago odgovorno delovno mesto izven našega podjetja, nas je zalo presenetila in tudi ¡razočarala. Kot dolgoletni sodelavec na zelo pomembnih vodilnih delovnih mestih naše ISKRE ste si namreč pridobili velik ugled ne samo kot poznavalec naše dokaj zamotane poslovne problematike podjetja, marveč tudi kot strokovnjak, ki do potankosti pozna celotni gospodarski mehanizem upravija- Dosedanji direktor Vlado Sodin NO — nja in vodenja podjetja. Zaradi vaše »odsotnosti bo nastala praznina, ki jo bo težko izpolniti, zlasti če upoštevamo, da naše podjetje kronično .boleha za pomanjkanjem dobrih vodilnih strokovnjakov —ekonomistov. Kaj vas je napotilo — če vas lahko odkrito vprašam — da zapuščate naiše podjetje in kakšno novo delovno mesto boste prevzeli ? Ni težko uganiti, da gre v mojem primeru za sprejem pomembnega delovnega mesta. Le tako si lahko tudi sam obrazložim odločitev, da začasno zapuščam Iskro. Kot vodja predstavništva Zvezne gospodarske zbornice V Kanadi bom imel možnost razširiti im poglobiti svoje strokovno znanje na ekonomskem področju. Predvsem se bom lahko bolj intenzivno ukvarjal in spoznaval .makroekonomijo obeh dežel. Kanada me še posebej privlači, ker je druga največ j a dežela na svetu z 20 milijoni prebivalcev kot Jugoslavija in izredno dinamiko gospodarskega razvoja. Njena zunanjetrgovinska menjava blaga je 10-krat večja kot naša. Lširi porodnega gospodarstva so skoraj neomejeni. Kanada dobavlja ostalemu svetu, ogromne količine .pšenice, bakra, srebra, kobalta itd. Moja naloga pa je, da aktivno pomagam vsem jugosl. gospodarskim organizacijam, da povečajo .prodajo svojega blaga na ¡kanadsko tržišče. Kot- vidite je bilo več raztegov, ki tSO> vplivali na mojo odločitev. Ko zapuščam delavno mesto direktorja Nabavne organizacije, se seveda najprej vsiljuje splošno vprašanje: kako bo poslej s to organizacijo, oziroma kakšne cilje naj zasleduje? V prid njene nadaljnje rasti bi bilo zanimivo slišati vaše osebno mnenje: kakšen je dejansko položaj in fcakšme so perspektive NO glede na počasni a vztrajni dezietegra-cijski pritisk tovarn znotraj ZP, nadalje kaj vas je oviralo pri širjenju njene dejavnosti in kaj naj bi podjete še ukrenilo, da bi NO dosegla tisto stopno razvaja, ki smo jo večkrat, npr. ob integraciji z deklaracijami predvidevali, pa nikoE v celoti uresničili? Tovarne so se iz lastnih potreb pred leti odločile, da formirajo v okviru ZP Nabavno organizacijo. Koristnost takšne odločitve se je v preteklih, nekaj letih jasno pokazala: Saj smo prek enotne Nabavne organizacije uspeli, predvsem pri večjih dobaviteljih znižati cene in izboljšati -ostale dobavne pogoje. Ne glede na mojo odločitev bi bilo nujno potrebno vstrajno m enotno delovati na tem področju in realizirati pričete naloge. Formiranje skupnih skladišč za materiale, ki jih porabljajo vse tovarne, se je izkazalo za zelo koristno. S tem v zvezi je nujna razširitev na carinsko skladišče, ki se ravnokar ustanavlja. Lastna prevozna sredstva bi omogočila, da se lahko material po želji dostavlja neposredno v tovarne. Razširitev carinsko-špediiterske dejavnosti nudi organizaciji prednost predvsem v učinkovitosti. Pa tudi finančni zaslužki v tem primeru ostajajo doma in ne pri špediterjih. Prednosti, ki jih v teh in še ostalih primerih nudi našim tovarnam Skupna NO, je mnogo. "Verjamem, da se tovarne temu ne bodo odpovedale. Zato nimam skrbi za perspektivo ter organizacije, predvsem,-če si bo mogla kmalu rešiti nekatere notranje probleme kot so: poslovni prostori, več obratnih sredstev, večja učinkovitost in sprejem mladih ekonomskih kadrov. Doba nekaj let je za mlado organizacijo kot je NO prekratka, da bi lahko pokazala vso svojo vitalnost. ¡Mislim, da so natege perspektivno postavljene tako, .da jih je možno realizirati v interesu vseh tovarn ZP. Vsaka pre-uranjena in nepremišljena reorganazacija bi lahko vsem mnogo več škodovala kot koristila. Dovolite, da izkoristim poslednjo priložnost za nekoliko nenavadno, toda zelo odkrito vprašanje, ki pa zadeva srž celotnega poslovanja podjetja. Nekaj časa ste bili namreč v.d. generalnega direktorja; zato poznate tudi vodenje podjetja in njegovo problematik» z najvišjega položaja. (Dalje na 6. strani) Sprejem za pomorce BEOGRAD. 9. — Ob 10. septembru, dnevu vojne mornarice in jugoslovanskega pomorstva, je predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič priredil sprejem, na katerem so bili predstavniki vojne mornarice, brodarskih podjetij in drugi. Na sprejemu so bild tudi Milentije Popovič, dr. Miloš Zanko, Djuro Pucar, Nikola Ljubičič, Mater Jerkovič in drugi. Poslovanje »Elektronike« Horjul v prvem polletju 1969 (Nadaljevanje s 1. strani) PSO je uspela v tem letu nadalje znižati zaloge naših izdelkov tako, da so padle na manj kot 4,000.000 N din (ob koncu I. polletja 1968 so znašali 5,940.000 N din). NABAVA Tovarna nabavlja preko 97 odst. vrednosti domačega materiala z lastnim ndBavnim oddelkom, ostale 3 % pa preko = Nabavne organizacije. Uvoz je bil ¡realiziran ¡.izključno preko Nabavne organizacijo v Kranju. Devizna sredstva, TealiziTarra z izvozom, so zadostovala za pokrivanje potreb po uvoznem materialu. •Pri nabavi je tovarna imela v I. polletju 1969 precej težav zaradi: pomanjkanja obratnih sredstev, zelo dolgih dobavnih rokov, pomanjkljive organizacije na relaciji razvoj — tehnološki oddelek — planska služba — nabavna služba. OBRATNA SREDSTVA Tovarni primanjkuje -4j650 tisoč N dm sredstev za normalno poslovanje. Ta primanjkljaj -tovariša pokriva z dolgom -do ¡starega .žiro .računa, ostankom dohodka -v fakturirani realizaciji, z -vkal-kuliramim, vendar še ne izvršeni ra odpisom materiala, z vikal kreiranimi, a še ¡ne izplačanimi -enomesečnimi dohodki .in vkalkulirano enomesečno amortizacijo. V tem polletju je tovarni uspelo povečati vire obratnih sredstev za cca 1,650.000 N din, v glavnem na račun odobrenih kratkoročnih kreditov. Vendar so istočasno od začetka tega leta narasla angažirana sredstva v višini približno 950.000 N din. Angažirana sredstva so narasla predvsem v zalogah reprodukcijskega materiala, nedokončane proizvodnje in delno v kupcih. Glavni primanjkljaj obratnih sredstev je v terjatvah do 'kupcev, četudi so še v letošnjem I. polletju le malenkostno zvišale v primerjavi s kancem lanskega leta ,saj predstavljajo terjatve do kupcev - 70 % vseh naših angažiranih sredstev. ZAPOSLENOST IN IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA Od 1. 1. do 30. 6. je v tovarni bilo povprečno zaposlenih 315 ljudi, letni načrt pa je predvideval povprečno 344 ljpdi ali 8,4 % več. Delovni čas je v tem letu precej bolje izkoriščen 'kot v letu 1968. Izdelavnrh ur je bilo za 13,8% več, medtem ko je proizvodnja narasla -za 2Q,7%. Izdelovalne ure so v strukturi porasle od 363 % v letu 1968 na 39,1'% v letu 1969. OSEBNI DOHODK I V I. polletju 1969 je povprečni osebni neto dohodek na zaposlenega znašal 847 N din. V primerjavi s- I. polletjem 1968, ko je znašal *689 N din, je v tem polletju -osebni -dohodek -zvišan za 22,9%. Kljub temu poviša; nju pa so naši osebni dohodki še vedno pod povprečjem slovenske industrije. CELOTNI DOHODEK IN POSLOVNI STROŠKI Od planiranega celotnega dohodka v" letu 1969 je tovarna ustvarila v I. polletju nekaj manj kot 41 %, kar je v -skladu z realizirano prodajo. Struktura celotnega dohodka kaže, -da so porabljena sredstva manjša od planiranih in je zato dohodek v strukturi toliko 'višji. Povišale so se v-kaikulirane pogodbene in zakonske obveznosti. Amortizacijske stopnje je tovarna lani povečala za 300 odstotkov, ponovno pa jih je zvišala tudi ‘letos in ho strošek letne amortizacije znašal v tem letu okrog 800.000 N din. Takšna -višina letnega odpisa osnovnih sredstev ho ustrezala stvarni fizični - in ekonomski obrabi osnovnih sredstev tako, ¡da ustvarjhni dohodek resnično -odraža rentabilnost podjetja. Tovarna je v il. polletju 1.1. vkalkulirala v stroške poslovanja 500.000 N din za razvoj, kar je 7'% od fakturirane realizacije v tena polletju. liinuiiiiiiiiinmiiiiiiiiinuiiiiniiniuiiuH^ ,J Dopisujte 1 1 v ISKRO ! J 5 J iiuiiiiiiiuiiniifiiiMiiuuiiiiuiiniiiuiimmfui ■ S pred s. SEJO CK ZK SLOVENIJE ■ Kritično ocenjevanje ■■i Kot je znano, bodo še ta mesec sklica-S 11 VIII. sejo CK ZKS. Razpravljali bodo J o vlogi in družbeni funkciji Zveze komu- ■ nistov na sedanji stqpnji razvoja proizva-5 Jalnih sil in demokratičnih odnosov v ■ Sloveniji in Jugoslaviji. ¡Sodeč po obsežnih pripravah na sejo — S sekretariat CK ZKS je organiziral v obči-j nah vrsto sestankov, na katerih komunisti ■ kritično in ustvarjalno ocenjujejo svoj S vpliv med ljudmi in na družbeno življe- j nje — bomo slišali odgovore na večino ■ vprašanj, ki sta jih v času reforme zasta-3 vib -stopnja razvoja proizvajalnih sil in g stopnja samoupravnih odnosov v naši b družin, n nvnnnHniinammimmimni Na osnovi dosedanjih razprav v organizacijah Zveze komunistov je mogoče sklepata, da bodo na prihodnji seji CK ZKS -ponovno opredelili oziroma razjasnili vlogo komunistov v našem sistemu samoupravne demokracije. Komunisti pričakujejo, da bo CK ZKS -zaostril idejno politični odnos komunistov do negativnih tendenc v našem razvoju, do pojava birokratizma, tehnokratizma, kakor tudi do povečane dejavnosti politične emigracije. Razprava na prihodnji seji CK ZKS bo — Jkot kaže — nudila komunistom vrsto koristnih in praktičnih napotkov za učinkovitejšo idejno politično aktivnost. Slabosti deviznega režama v razpravi Na seji komiteja izvršnega sveta za ekonomske odnose s tujino so razpravljali o zunanjetrgovinskem jn deviznem režimu, njegovem izvajanju ter o načrtih predpisov blagovnega režima za leto 1970. Osnovna ugotovitev je bila, da se po načrtih odlokov režim v bistvu ne spreminja oziroma so predvidene spremembe minimalne, in to predvsem v smislu restriiktiv-nih ukrepov. Težišče pa bi moralo biti v ukrepih, ki bi stimuhraii povečanje izvoza. Predpisi so tako. obširni in podrobni, da je kontrola skoro nemogoča. Njihovo izvajanje pa sloni na individualnih odločbah administrativnega aparata, ki jih je na leto okrog 27.000. 1 Nelikvidnost v drugih republikah Posledice zanemarjanja načel reforme — Med ne» likvidnimi tudi rentabilna podjetja Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja direktor tovarne električnih merilnih instrumentov Otoče — tov. ALBIN JENSTERLE.; Medsebojne terjatve in zadolženost delovnih organizacij v Jugoslaviji so dosegle že skoraj^ neverjetne številke,, ki se jim ¡pridružuoe ugotovitev, da bo v kratkem — če bo šlo. tako. naprej — zelo malo podjetij, ki bi lal-ko mirno pričakovala dan izplačila osebnih dohodkov. Takšno trditev potrjujejo nekatere agencijske novice ih poročila. Nekaj številk: Ob začetku drugega .polletja je makedonsko gospodarstvo bilo dolžno 3.503 milijo» nov dinarjev, drugi pa bi morali. makedonskim podjetjem plačati- $.305 milijonov dinarjev; 114 delovnih organizacij: v Črni gori ob koncu prvega polletja na ¡svojih žiro- računih ni imelo dovolj denarja, medtem' ko> jih ima 50 stalne težave z denarjem že od začetka, leta. Zaradi tega 10 podjetij, ki, zaposluje 900 delavcev, ni moglo izplačati .osebne dohodke za juniji 20 podjetij, kjer dela 10.000 zaposlenih, pa je le delno izplačalo osebne dohodke; podjetja na Kosovem in Metohiji terjajo 850, dolgujejo- pa 804 milijone dinarjev. Kaj predlagajo, da hi odpravili, problem, ki je čedalje hujši?. Gospodarska zbornica Makedonije se zavzema za Milin® in za prenos viškov iZ proračunov družbenopolitičnih skupnosti v sklad skupnih rezerv,, ki: hi. pomagal s. posojili perspektivnim. Nerentabilne naj: bi likvidirali. V črni gori opozarjajo,, kako resne so razmere z ugotovitvijo,, da imajo težave zaradi nelikvidnosti tudi poid jetja, ki poslujejo rentabilno. V Prištini j e ondoitni izvršni svet poudaril, da je treba spraviti tempo- investcij v sklad s finančnimi sposobnosti, nekatere investicije za nekaj časa »zamrzniti«, pospešiti pa gradnjo objektov; ki- bodo že- v kratkem začeli-vračati denar. - To je nekaj podakov in ugotovitev.' Vsi, ki so o injih razpravljali, so skušali ugotoviti .vzroke. Toda povedali so v glavnem samo to, kar je že prejšnji mesec dejal zvezni sekretar za finance JANKO- SMOLE?; — Trije glavni vzroki so, ki povzročajo- nelikvidnost:: delovne organizacije določajo- svoje obveznosti na podlagi bodočih, planiranih rezultatov, drugič — nepokritih investicij, je . čedalje več, im tretjič ■— izgube so čedalje večje. Izvozili smo za 786.100 dolarjev izdelkov in presegli mesečni plan za 42 odstotkov. V mimlem- mesecu1 je 14 organizacij našega podjetja izvozilo skupno za 786.100 dolarjev izdelkov im s tem . izpolnilo mesečni: izvozni plan s- 142,79 odstotki. Tudi čista izvoz samo proizvodnih organizacij je bil velik, saj so le-te izvozile izdelkov v vrednosti 590.682 dolarjev in tako presegle planirano vrednost za 7,29 odstotka. Glede na dopustniško, obdobje v katerem je mesec avgust po dinamiki prodzvodtaje najšibifcejši, pomeni izvoz v tem obsegu velik uspeh za naše podjeilje. Realizacija po valutnih področjih prikazuje podoben uspeh. V konvertibilne države smo izvozili po vrednosti 88 odstotkov, v vzhodne države SEV 12 odstotkov, ostalo pa v države tako imenovanega drugega Mitinga. Tudi v avgustu je bil izvoz zelo raznolik. Usmerjen je bil v skupno 27 držav od tega je samo ELEKTROMEHANSKA izvozila v 19 držav Evrope, obeh Amerik m Azije. Največ smo v minulem mesecu prodali Zahodni Nemčiji, nekaj manj Italiji, na tretjem mestu pa so ZDA. Vzhodna Nemčija je to pot šele nai četrtem mestu in za njo AngEja. Delež drugih držav je bil manjši. Qd dru- Vprašanje: Vise kaže, da je tovarna v zadnjih dveh letih dosegla pomembne uspehe. Razen pomanjkanja dinarskih sredstev, kar je problem skoraj vseh organizacij, kakšnih posebnih težav m'videti oz. so navzven skoraj neopazne. Menite, da vprašanje odgovarja dejstvom? Odgovor; Vprašanje, vsaj kar se tiče prvega dela, je dokaj blizu realnosti, kar pa zadeva problem in težave, jih ima vsaka organizacija, vendar trdima;, da bi jih pri nas precej: odpadlo, če bi kupci’ pravočasno plačevali račune. Vprašanje: Na zadnjem- zajedanju DS ste govorili tudi o tkzv. konjunkturi: oz. ugodni atmosferi za vašo proizvodnjo. Je to točno?" Odgovor: Naročil je dovolj, ven-dar ne moremo mimo razumnega razmišljanja, da lahko morebitni dogodki v svetu, predvsem pa pri nas (Irazni mat hitro pripravljeni sklepi in odločbo) to- ravnovesje porušijo' (spomnimo se sklepa o investicijah,), pa so problemi tu. Zato delamo po logičnem preudarku, in ine razširjam® proizvodnje več, kot menimo- da je potrebna;, seveda, z račun-ico v- roki. izvoz v Norveško, -saj ta nordijska država ni običajno na spiskih izvoznega oddelka PSO. Prvič se pojavlja .tudi izvoz v Hongkong, M> pa je za sedaj še zelo majhen. Posamezne organizacije so v avgustu takole izpolnile svoje obveznosti; Elfektromehainika 1T4'77**^ Kondenzatorji 135,31 % Elementi 119,10% Elektromot orji 102,82% Instrumenti 64,331% Avtomatika 66,23 % Aparati; 1O5),07 % Orodjarna ' 2,08 % Polprevodniki. 191,78 % Elektronika 71,51 % Mikron • 57,00% /.ZA 133,33% Posamezni izvozni regioni PSO pa- so takole realizirali svoje obveznosti; Severna Evropa 10937 % Vprašanje: Znano je, da otoška- tovarna dela tudi tkzv. delovne usluge neki zahodno nemški firmi. Ste s tem -načinom sodelovanja zadovoljna? Odgovor: Prav je, da zadevo obrazložim. Imamo poseben oddelek; v-, tovarni ga imenujemo kar »Bertram«, ki: izključno dela za omenjeno firmo. Le-ta- pošilja’ material oz. sestavne dele, pri nas pa jih sestavljamo. Končni izdelek so mah instrumenti, ki jih vgrajujejo v nekatere aparate. Mi smo se pogodili , le za plačilo dela in zadevnih stroškov. Posli gredo v redu, admiriiistrativno pa se pestovanje vodi prek PSO, Vprašanje: Vse kaže, da je to delo po svoje zanimivo. Kaj pa cena ... ¡kako se določa? Ali naročnik izpolnjuje svoj e pogodbene obveznosti? Odgovor: Cena. je bila določena na podlagi njihovih -normativov dela, seveda z dodatki naših stroškov. Norme so- zelo zahtevne, skoraj bi rekel ostre, todavnaš oddelek jim, je kos. Zanimivo; kaj? ... Vse to kaže,, da se; naši ljudje ob dobri organizacija piri debt lahko primerjajo- s ko-merkoh v Evropi. Važno je ie, da je material: Stalno-. in Jušna Evropa- 158,34 %• SEV I '—- SEV II 86,69 % SEV III 80,69%, Turčija 3,96% ZDA 62.45% Afrika ""'' — ' ‘ Azija 207,1-9% Latinska Amerika- 55,25% Vzlic naporom za dosego planiranih količin., izdelkov je bilo po tovarnah tudi nekaj izpadov. Tako tovarni INSTRUMENTI in AVTOMATIKA nista izdelali- vsega naročenega zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. ORODJARNA ni pravočasno izdelala predvidenega orodja, prilep&ki MIKRON pa je imel kolektivni dopust. Do konca, avgusta:, to je v dveh tretjinah-leta smo-skupno izvozili izdelkov v vrednosti 7,211.901 dolarjev. Vrednost ustreza planirani dinamiki. Srednja Evropa- 143,06 % Marjan Kr-alj Libija postala republika Libija je 8. sept. dobila prvo republikansko vlado. Libijska časopisna agencija poroča, da je prvi predsednik vlade 35-letni dr. ekonomskih in političnih ved Mahmud Šoliman el Magrabi. Monarhistični režim ga je lani obsodil na smrt in mu odvzel državljanstvo z obtožbo, da je leta 1967 pripravljal udar proti monarhističnemu režimu. El Magrabi je zase obdržal tudi resore za- finance, kmetijstvo! in agrarno reformo; -mniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiniiiiiiiniiiiiiitiiiiiniiiiiniiiniiiHiiiniit Naš izvoz v avgustu gib držav bi- veljate omembi Albin Jensterle — direktor tovarne instrumentov — Otoče pravočasno pripravljen. Kas se tiče plačevanja moram roči, da tako- točnih plačnikov, še -nismo imeli. Vprašanje: Kaj. -pa mar-od-mik — je zadbvojjien. s kvaliteto? Odgovor: Od 1.600 malih instmmientov, ki jih- omenjeni odelek. dnevno montira, je tako- malo izmeta, da skoraj n» oredino -omembe-m prav zato žeh naroČBiiik’ še razširiti pogodbo. Žal smo tako otesa njemi, da na povečanje ne moremo misliti. Pri tern pa nastaja fudt nasiodhjo vprašanje: kaj če ugodne razmere začno- pojemati...? Prav zato- je previdnost potrebna-. Vprašanje: Imate kakšen» poseben problem v osnovni oz. pkumcamt' proizvodnjo! električnih' merilnih instrumentov? Odgovor: Material iz uvoza je problem, ki ga še dolgo ne bomo rešili. Predolgi1 dobavni roki nam povzročajo dokajšnje težave. Imam»-premalo dinarskih sredstev* hkrati pa nam dolžniki ne plačujejo tafco kot bi bilo. prav ia potrebno. Eh, kako; hi potrebovali milijone.... Pa» kaj: hočemo____Berimo se zai vsak dinar. Tudi- banke so včasih kar premalo pripravljene pomagati, ko smo v »škripcih«. Vprašanje: Kot smo že pisal», gradite oz. povečujete proizvodne prostore. Kdaj- bo selitev? Odgovor: Vse kaže oz. če ne bo zakasnitve pri obrtniških delih, da se bo še to loto preselil , iz Kranja naš’ razvojni oddelek. V pritličju: bo tudi priprava dela in ekspedit. Prvo nadstropje pa je namenjeno končni montaži. Ben j 'Razgovor na delovnem mestu' \ \ \ HILDA GARTNAR, zaposlena v tovarni ^ »Elektromotorji« Železniki S | Rojena sem v Vrholah pri Slovenski N Bistrici, sedaj stanujem na Češnjici. V | Iskri sem zaposlena 8 let. Delam na teko-S čem traku, kjer vtiskavam rotovške gredi | v rotorske pakete. Delo ni stalno, ker je k zmogljivost stiskalnice večja od potreb B tekočega traku, zato bi si želela bolj stal-S no mesto, ker premeščanje ni prijetno. I Sem poročena in mati dveh otrok; starej-\ ši hodi v osemletko. Večino prostega časa | porabim za gospodinjstvo, včasih gledam * tudi televizijske oddaje in preberem kakš-k no knjigo. Nedelje in proste dneve izkori-^ stim za krajše izlete in obiske domačih, k Želim, da bi bili v družini zdravi. »INSTRUMENTI« OTOCE MINKA ŠMID, zaposlena v tovarni | »Elektromotorji« Železniki s Rojena sem v Selcih, kjer stanujem -tudi sedaj. V Iskri sem zaposlena 14 let. J Delam na tekočem traku kot montažna k delavka. Z delom sem zadovoljna. Imam S hčerko, ki je že zaposlena. Večino pro- | stega časa porabim za gospodinjstvo, ne- k delje in proste dneve pa - izkoristim za J počitek. Želela bi si čimprej dobiti pri- | merno stanovanje. S l| a jmr s s ¿tar s mw jt jmr jr jmr * jmr s *mr a Obisk predsedstva mladine iz Semiča V soboto, 6. sptembra je predsedstvo mladine iz Iskrine tovarne kondenzatorjev v Semiču vrnilo obisk mladine tovarne električnih merilnih instrumentov — Otoče. Če- prav je bila prosta sobota, je zaradi proizvodnih potreb dokaj članov kolektiva delalo, zato so si mladinci iz Semiča lahko ogledali proizvodnjo. Po razgovorih so odšli v Begunje, kjer so si ogledali muzej, v dolini Drage pa pokopališče talcev. Mladim, polnim vedrine in življenjske sproščenosti, ki niso okusili težo okupacije — je ogled v Begunjah in Dragi zresnil mlada lica; nehote se je stisnila pest... Skoraj niso mogli razumeti, da so bila vsa ta grozodejstva mogoča. Kasneje so si mladinci ogledali tudi rojstno hišo našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna v Vrbi, nato pa odšli v naš počitniški dom na Bledu, kjer so nadaljevali razgovore o delu mladine v naših organizacijah, v večernih urah pa so hitro pripravili tudi prisrčen družabni večer. ABC TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA — KRŽAN V SESTAVU ZDRUŽENEGA PODJETJA potrebuje za uvajanje nove proizvodnje več sodelavcev, s prakso ali brez nje, naslednjih poklicev 1. Za dela na področju tehnologije, konstrukcije, razvoja, tehnične kontrole in komercialne službe STROJNE INŽENIRJE II. ali I. stopnje ELEKTROINŽENIRJE (š. t.) II. ali I. stopnje EKONOMISTE II. ali I. stopnje STROJNE TEHNIKE ELEKTROTEHNIKE (š.t.) 2. Za dela v proizvodnji STROJNE KLJUČAVNIČARJE ORODJARJE ELEKTRIČARJE T. T. MEHANIKE ELEKTROMEHANIKE 3. NEKVALIFICIRANE DELAVKE IN DELAVCE za dela na traku Za vse imenovane poklice, tudi nekvalificirane delavce in delavke, nudimo možnost usposabljanja doma in v inozemstvu. Pismene ponudbe, z obširnimi podatki, pošljite gornjemu naslovu, kjer dobite tudi informacije. Super mikroskop KIJEV — V tovarni 'v Šumiju v Ukrajini so izdelali izredno močan elektronski mikroskop, najmočnejšo napravo te vrste v Sovjetski zvezi. Mikroskop je štirimi-lijonkrat močnejši kot človeško oko, primeren pa je za raziskovanja na molekularnem nivoju. V Šumiju izdelujejo približno 20 vrst elektronskih mikroskopov, med katerimi gre posebna pozornost tako imenovanim analitičnim elektronskim mikroskopom, ki omogočajo ne le opazovanje, temveč tudi kemično raziskovanje najdrobnejših delcev. Mnogi podobni aparati so opremljeni še s plinsko mikro-komoro, s katero spremljajo razvojni proces mikroorganizmov. ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ tt ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ tt ♦O ♦ O ♦♦ ♦♦ tt ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ tt ♦♦ ♦♦ » ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ I ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ tt ♦♦ ♦♦ tt ♦♦ tt ♦o tt ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ tt ♦♦ H S ♦♦ tt ISKRA PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6 V ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA KRANJ, sp rej me v delovno razmerje več sodelavcev na naslednja delovna mesta; ELEKTROTEHNIKA — šibki tok, za servisni obrat Ljubljana s triletno prakso na VF napravah in brezžičnih zvezah? " žaželjen vozniški izpit B kategorije. ELEKTROTEHNIKA -— šibki ali jaki tok, za servisni obrat Ljubljana z nekaj let prakse, za. dela na zaščitni in relejni tehni-, ki; žaželjen vozniški izpit B kategorije. ELEKTROTEHNIKA — jaki tok, za servisni obrat Ljubljana z nekaj let prakse, za dela na napravah varilne tehnike;"’ žaželjen vozniški izpit B kategorije. ELEKTROTEHNIKA — šibki tok, za servisni obrat a? Ljubljana z nekaj let prakse na popravilih in vzdrževanju elek- ... tronskih merilnih instrumentov. TT MEHANIKA — za servisni obrat Ljubljana za vzdrževanje in odprave motenj j na stranskih avtomatskih telefonskih napravah. ~ Zaželjena praksa iri vozniški izpit B kategorije. - | ..j.všrrit. ELEKTROMEHANIKA — jaki ali šibki tok, za servisni ., obrat Ljubljana dela na popravilih kazalčnih merilnih instrumentov;,'eJi zaželjena praksa. ELEKTROMEHANIKA — jaki ali šibki tok, za servisni obrat Ljubljana dela na ojačevalnih in akustičnih napravah; zaželjena ,, praksa in vozniški izpit B kategorije. EKONOMA, za servisni obrat Ljubljana dela na vzdrževanju poslovnih prostorov — v zimskihi" mesecih kurjenje centralne kurjave (TRIKA KOTLI), m z obveznim izpitom za kurjača; žaželjen vozniški izpit • B kategorije. ELEKTROTEHNIKA — šibki tok, za sektor Prodaje dela na področju prodaje sestavnih delov za telekomunikacije. TEHNIČNEGA REFERENTA, v Tehnični službi servisa za komutacij sko tehniko. Za to delovno mesto se zahteva fakulteta za elektrotehniko’ II. stopnje, smer telekomunikacije. Zaželjena praksa. TEHNIČNEGA REFERENTA v Tehnični službi servisa za merilno tehniko. Za to delovno mesto se zahteva fakulteta za elektrotehniko II. stopnje — splošna smete Zaželjena praksa. TEHNIČNEGA REFERENTA, v Tehnični službi servisa za dela na'električnih orodjih in gospodinjskih Strojih. Za to delovno'mesto'se zahteva fakulteta za elektro ‘ tehniko I. stopinj e' — jaki tok. Zaželjena praksa. VODJO AVTO-PARKA, v Splošnem sektorju vodenje avto-parka; končana šola za avtomehanika in šoferski izpit. Pri vseh zgoraj razpisanih delovnih mestih morajo imeti kandidati odslužen Vojaški rok. ADMINISTRATORJA, v sektorju Prodaje za to delovno mesto; se zahteva končana administrativna šola in aktivno znanje stenodaktilografije. Osebni dohodek v naši organizaciji določa Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. " Cenjene ponudbe prosimo pošljite na nasloy: ZP ISKRA, prodajno . Servisna organizacija. Kadrovska služba, Ljubljana, Masarykova 15. Razpis velja do. zasedbe delovnih mest. Kdo naj se v delovni organizaciji ukvarja z organiziranjem samoupravljanja ? Za razvijanje samoupravne prakse in najustreznejših oblik življenja in dela so odgovorni vsi člani delovnega kolektiva, kar pomeni, da se nihče ne more odtegovati tej odgovornosti. V tem smislu je bilo v razpravah še posebej poudarjeno, da je samoupravljanje odnos, ki vkljii-- čuje med drugim urejanje vprašanj produkcije,, organizacije dela,- tehnologije itd. • ?ato je tudi dolžnost direktorja, da v okviru predpisov skrbi za uresničevanje samoupravnih odnosov. Ker vsako upravljanje v delovni organizaciji ali družbeni skupnosti ponfeni zavestno usklajevanje ■ jn usmerjanje aktivnosti ljudi je potrebna takšna organizacija tega dela, ki bo omogočala ; dovolj celovito in ; učinkovito delovanje vseh j šubjeittoy;na temelju 'enotnosti'osnovnih interesov za rear lizacijo skupnih ciljev. Kaže i se potreba, da bodo na po- • dročju samoupravne; organi-, r zarije'dela — tj; tudi v procesu uresničevanja samoupravnih pravic in dolžnosti — morali poklicno delovati .strokovni1 kadri (psihologi, .sociologi, pravniki :itd.) in da se bodp morala s tem v zvezi V posameznih delovnih organizacijah odpirati tudi nova delovna mesta. • Dosedanja praksa, ko so za 1 brganiziranje samoupravljanja ponekod zadolževali teh-’ hične sekretarje organov •Spravljanja in občasne komi-: sije (organov upravljanja in ' družbenopolitičnih organiza-f rij) je bila v razpravah oce-i njena kot nezadovoljiva, v f prihodnosti pa celo nespre- jemljiva. Prav tako niso inženirji dela in podobni profili izključni nosilci in edini odgovorni za razvoj samoupravljanja. Kakor vsi strokovni delavci, so še zlasti inženirji dela odgovorni za sodobno organizacijo dela, vendar bo morala biti njihova posebna skrb, da skozi organizacijo uveljavljajo odnose, o katerih bo posameznik vse manj objekt in vse bolj -subjekt združenega dela ]— to pa je lahko njihov pomemben prispevek, k razvoju samoupravnih odn.ospv. Poudarjena je Bila zahteva, da je treba v samoupravne' procese in v oblike vključiti več strokovnega i dela (in proučevanja) in zmanjševati nekoristne improvizacije. ® Položaj delavskega sveta (oziroma drugega organa upravljanja) in njegove pristojnosti: . Samoupravna delitev dela naj omogoči, da delavski; sveti (kot najvišji organi upravljanja v delovnih 'organizacijah) 'ne bodo razpravljali (n odločali o množici zadev z zeio . različnih področij, temveč se 'bodo mogli posvetiti poglobljeni obravnavi temeljnih zadev oziroma odločanja o temeljni politiki delovne organizacije (oblikovanje načel, smeri razvoja itd.). Njihove pristojnosti morajo biti predvsem usmerjene v vprašanja organiziranosti delovne organizacije, sprejemanje plana, zaključnega računa (polletne korekcije), politiko delitve in sprejemanja internih aktov, ki določajo in urejajo položaj vsakega delavca v delovni organizaciji. Hkrati vratar in telefonist Tov. Pavel Lambergar je zaposlen kot vratar v tovarni električnih merilnih ■ instrumentov Otoče. Njegova življenjska pot je bila dokaj pestra; rojen je bil 1914 v Nemci jfi (oče je- bil tam zaposlen) po preselitvi v domovino pa je bil dalj časa v Litiji in na Jesenicah. Bil je med prvimi, ki so se zaposlili v »Iskri« Otoče, zato pozna skoraj vse zaposlene. Njegovo delo vratarja je hkrati tudi delo telefonista, saj gredo vsi zunanji Pozivi prek telefonske centrale, ki je v vratarnici. Od petih otrok ima štiri že preskrbljene, mlajši pa še hodi y šolo. Nedaleč od, otoške, tovarne oz. kot pravijo na »Posavcu«, ima hišo z vrtom. kjer preživlja svoj prosti čas. čeprav ima za seboj že 55 let življenja, je še vedno poln vedrine. OBRAT KERAMČNIH KONDENZATORJEV, ŽUŽEMBERK — Dober delavec in velik ljubitelj narave tov. Jože Prušek je odšel v zasluženi pokoj. Čeprav je imenovani star že 60 let, je še vedno poln vedrosti in zanimanja za napredek Iskre. Sodelavci so mu ob slovesu poklonili darila in mu zaželeli še mnogo zdravja in zadovoljstva. Slovo je bilo zelo prisrčno, in prav gotovo se bo naš upokojenec še dolgo spominjal na svoje sodelavce in člane ZB. Ob odhodu se je iskreno zahvalil za darilo in dobre želje ter vsem članom obrata v Žužemberku zaželel čimveč uspeha pri nadaljnjem delu in mnogo osebnega zadovoljstva Polletno poslovanje tovarne elektronskih naprav Poslovni uspehi v »tovarni elektronskih naprav« so bili v prvi polovici leta 1969 komaj zadovoljivi. Zelo nizka .je bila izpolnitev plana proizvodnje, saj smo dosegli vsega 12,562.257,00 ND proizvodnje kar. znaša le .58,4 % dinamičnega piana oz. slabo tretjino letnega plana proizvodnje. Tudi ostali dosežki so bili pod Vplivom nizke izpolnitve proizvodnega plana: realizacija je dosegla 17,539.678 ND ali 88,6% dinamičnega plana, ostanek dohodka pa je znašal 1,918.920 ND ali,60% dinamičnega plana. Posledice nizke, proizvodnje so'bile vidne tudi oh pregledu, gibanja skupnih zalog, kd so od plana višje za 13,2% ali dobre 3 milijone ND. Tabelaričen pregled med polletnimi rezultati . ara. eni strani in planom oz. lanskoletnimi rezultati (v indeksih); .kaže naslednje odnose: V;; .; Polletje 1969. . - Doseženo plani“ 1969:1968 proizvodnja 12,562.257,00 58,4 110 realizacija 17,539.678,00 88,6 118 akumulacija 1,918.919,00 59,9 64 štev. zaposlenih 391 100,0 100 povprečni OD 1.113,19 98,1 118 skupne zaloge • 1 26,150.046,00 113,2 100 Če hočemo ugotoviti vzroke nizke proizvodnje, še moramo urstaviti predvsem pri problematiki nabave. Nabavna Služba pri nabavi domačih surovin ugotavlja znatno ka-snitev v dobavi; v povprečju kar 30 dni, med kritičnima materiali pa omenja nekatera jekla, aluminij, medenino, vijačno blago ter lake in barve posebnih kvalitet, še naprej je važna motnja pri nabavi materiala številnost in raznovrstnost materialov pri izredno majhnih količinah in pri strogih zahtevah kvalitete za naše profesionalne aparature. Pri domačih elektromateria-lih velik del kupujemo v okviru ZP »ISKRA«, kjer smo zaradi našega zelo poznega naročila čutili težave in zakasnitve pri veliki zasedenosti kapacitet in obveznostih ,-za izvoz, ki jih imajo naši dobavitelji. Reklemacije ha kvaliteto - imamo predvsem pri uporih, kondenzatorjih in kristalih. Pri. zunanjih storitvah ugotavljamo, da veliko težavo predstavlja omejen -krog dobaviteljev, ki so spo-"sobni: zadovoljiti naše zahteve ;po kvaliteti. : Tudi letos so nabave iz uvoza na jhoij pereče. Pri. uvoz- nem materialu ugotavljamo, da so bila naročila prepozna, posebno še zato, ker se dobavni roki stalno podaljšujejo. Razlog za pozna naročila je v veliki meri v tem, da v letu 1969 začenjamo proizvodnjo velikega števila novih artiklov, kjer je treba v nabave vključiti nove ' dobavitelje, poleg tega pa zadajajo skoraj nepremostljive težave številne, zelo pogoste spremembe materialnih specifikacij zaradi nedognanega razvoja. - Kritični- materiali . so bili: feritni materiali, kondenzatorji, potenciometri, konek-torji, itd. Da bi zagotovili dobavo nujno potrebnih materialov za proizvodnjo So v teku posebni ukrepi kot določitev ekvivalentnih materialov, okrepitev nabavne ' službe, ažuriranje naročil ter skrajšanje rokov transporta;, kot izredni ukrepi: pa številne osebne urgence predstavnikov" tovarne, NO in Iskre-Elekf ranic. Kot izredno pomembno prizadevanje, .katerega, 'cilj :je uspešnejše delo v. nabavi oz, celotnem plansko-inaterial-nem poslovanju, omenjamo .akcijo,, ki. naj bi. zbližala dela operativnega planiranja materiala, nabavljanja in skladiščnih evWéhfcpz.-jih^gdauzila v okviru enothp;. službe oz. sektorja. V prvi polovici leta je bila nabava vrednostno sicer dokaj visoka, vendar zaradi dpi-sanih težav ni omogočila finalizad j é proizvodnje, ker se je odrazilo na gibanju zalog in predvsem polizdelkov. Zaloge materiala so se glede na začetek leta povečale, za 352 tisoč ND,: zaloge nedokončane proizvodnje pa celo za 1,299 tisoč ND, to pa predstavlja veliko finančno obremenitev in zniževanje že tako nizke stopnje, likvidnosti. Nasprotno pa smo v prvi polovici leta znižali zaloge gotovih izdelkov za okoli 356 tisoč ND; terjatve do kupcev pa obdržali v mejah zadovoljivega povprečja 3.186 tisoč ND. Skupna sredstva, vezana v zalogah in terjatvah, so ob ' polletju znašala 26.155, kar je za celo milijardo SD več, kot ■■ bi smeli imeti zalog, če vzamemo za . merilo normalne ■ višine zalog koeficiente obračanja, bazirane v investicijskem elaboratu. (Dalje na 6. strani) ¡jjiiiHiiiiiiiiiiniitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimHiiiiji1 I HUMORISTI IN KARIKATURISTI — POZOR! % = Da naš list ne bo tako »uraden« sodelujte in pošljite j= = svoje tovrstne prispevke. Dobrodošle so tudi manjše = = križanke s tematiko, ki se predvsem nanaša na Iskro Ej = (izdelki, naslovi tovarn, obratov). = = Naslov; Uredništvo glasila »ISKRA« Kranj = Uredništvo | iiiiiniiiiimiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiNiiiiiiiiiiiiHiiiiuuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Visoko presežen plan v avgustu ALTERNATOR — izdelek naše tovarne v Novi Gorici Polletno poslovanje... (Nadaljevanje s I. strani) 35,05 % postavljene naloge po dimiki. Tudi konaulativa je najbližja z indeksom 73,05. Po vsej oceni tu možnost proizvodnje mi vsklajena z načrtom m bomo morali v bodoče k temu problemu pristopiti, kot smo doslej. (Nadaljevanje z 2. strani) Gre za to, da se število sodelavcev generalnega direktorja v programsko-tehničnem in finančnem sektorju vedno bolj krči, vedno večji je spekter pristojnosti in s tem. tudi odločitev posameznih proizvodnih organizacij in nasprotno, vedno manjše so možnosti za kreiranje enotne poslovne politike podjetja. Zašli smo v položaj, da je malone toliko poslovnih politik kot je pri nas organizacij, kar je pripeljalo podjetje v dejansko obliko poslovnega združenja, če se strinjate s to ugotovitvijo, kaj bi bilo treba po vašem mnenju ukreniti, da bi ta problem pametno uredili v prid celotnega 17.000Lčlanske-ga kolektiva ZP ISKRA dokazali nekaterim trdovratnim upravljalcem škodljivost njihovega početja, ko kar naprej vsiljujejo Iokalistične težnje in odločitve, ne da bd pri tem terjali nemogoč povratek v enotno obliko- podjetja? ZP ne more biti imaginarni pojem, temveč aktivni krea-tor generalne politike in smeri razvoja vseh podjetij Razveseljivo pa je dejstvo, da smo v najmočnejši skup. izdelkov, kjer smo naloge že doslej kolikor toliko redno izpolnjevali, dosegli prav v avgustu lep uspeh in ujeli ko-mulativo. Izpolnili smo mesečno nalogo za domače tržišče po dinamičnem načrtu z — članov ZP. članstvo v ZP bo za toviame zanimivo predvsem, če bodo zaradi tega lahko racionalneje proizvajale in poslovale z večjo gotovostjo. Za to pa je potrebno mnogo strokovnega dela na nivoju ZP in odstop določenih funkcij, ki jih v imenu tovarni upravlja gen. dir. ZP. Teh funkcij je več, mislim pa, da bi takoj kazalo organi*, službo- marketing — skupnih tržnih raziskav v najširšem smislu besede^ interno banko — za- efikasmejše koriščenje pičlega kapitala, ki stoji Iskri, na razpolago in razširjeno reprodukcijo v najširšem smislu besede. Na koncu razgovora čutimo prijetno- dolžnost, da se vam v imenu delavcev zahvalimo za vaše dolgoletno iskreno prizadevanje v prid združene Iskre. Na novem delovnem mestu vam želimo veliko uspehov in hkrati zagotovo upamo, da se boste po končanem službovanju v Kanadi spet vrnili v našo sredino. In še posebej hvala za odgovore na zastavljena vprašanja. Marjan Kralj 256,11 % in dosegli komulati-vo s kazalnikom 102,87. Izvoz tovarne je prav tako pretežno iz te skupine. Tu mesečne naloge nismo v celoti izpolnili, saj je -kazalnik v avgustu 70,05. Dobra je ko-mulativa in imamo s 114,24% še vedno dokajšen naskok. Rezervni deli in usluge so bili najslabše izpoljeni v mesecu, saj -je kazalnik 21,73 in v komulativi, ki je dosežena komaj 56,01 %. Vendar ta skupina bistveno ne vpliva na skupno realizacijo, zaradi nihanja potreb po rezervnih delih in uslugah pa je to grupacijo težko -precizneje načrtovati za leto vnaprej. Vsi ti podatki, čeprav v avgustu zelo razveseljivi, pa nas vseeno silijo, da znova in znova -načnemo sistem načrtovanja v tovarni in v celotnem podjetju. Od sedanjih statičnih proizvodnih načrtov bomo morali čimprej preiti na drsno načrtovanje, obenem pa bomo morali v sistem načrta vključiti celoten proizvodni proces — od prodaje, razvoja, tehnologije, planskih in nabavnih Služb prek proizvodnje do kupca. Le tako bomo dovolj dinamični in prilagojeni potrebam trga, obenem pa dovolj natančni pri vsklajevamjiu teh potreb s kapacitetami in finančnim uspehom, ki je končni cilj proizvodnje. O tem vprašanju bi morali prav v časopisu »Tskra« načeti široko razpravo ter iskati rešitve tako perečega problema, kot je prav načrtovanje proizvodnje z vsemi elementi, ki ga sestavljajo in z vsemi pogoji in nalogami, katerim naj v sistemu tržnega gospodarstva zadsoti. ■ir (Nadaljevanje s 5. strani) V strukturi zalog zasedajo zaloge polizdelkov kar 38,9 % zaloge materiala 29,8%, zaloge gotovih izdelkov in terjatve pa skupaj le 32,3% skupnih zalog. Pregled osebnih dohodkov oz. primerjava izpolnitve plana proizvodnje in osebnih dohodkov kaže »prehitevanje« osebnih dohodkov pred proizvodnjo, vendar je treba precej visoka izplačila osebnih dohodkov razumeti kot zavesten ukrep, ki je bil nujen glede na rastoče število odhodov posebno visokostro-kovne delovne sile, pa tudi glede na velika prizadevanja na proizvodnih delovnih me stih, ki pa začasno še niso pripeljala do finalizacije izdelkov. Finančni uspeh poslovanja v prvi polovici leta (izračunan že po novih, predpisih in ob upoštevanju lanskoletne neplačane prodaje) je takle: v 000 ND strukt. Celotni dohodek 17.539 100 % Stroški in OD 15.621 89% Ostanek za fonde 1.918 11 % Struktura oelotnega dohodka je manj ugodna kot v pre teklem letu, čeprav je računski celotni dohodek večji kot v letu 1968, sredstva za fonda so za tretjino nižja od Hamstko-letnih in dosegajo le 25 % j letnega plana akumulacije. [ Tudi doseženo delilno rae-mer je OD : skladi je slabši od planiranega, čeprav še vedo ugodno: za OD 66% ia za sklade 34 % dobička. Takoj po- zaključku prvi j polovice leta so strokovni in samoupravni organi tovarne kritično ocenili poslovanje V prvem obdobju, predvsem pa prognoz-iraK rezultate, ki jih sinemo pričakovati v II poli. leta 1969 ter določili ukrepe, potrebne za dosego zadovoljivih poslovnih rezultatov, Naglašena je bila potreba-po čim ugodnejši izpolnitvi proizvodnega plana in pa doseganje takšnega ostanka do hodka, ki bo pokrival obvas-nosti tovarne za odplačila kreditov bankam in enotam ZP »-ISKRA«. Metod Kačič IBHBHBHBHBBBBBBBBHBBBHHHBHBBBHHHBBHEBaHBBI IBBGBBBBBBBIBflBBBBBBBBKEflBBaaHBBHBBBaBHBaBI Razgovor z direktorjem NO. tov. Sodinom... Kakšen je osebni dohodek zaposlenih v Sloveniji Iz letošnje 6. številke periodične publikacije »Družbeni razvoj SR Slovenije«, ki jo izdaja Zavod SR Slovenije za statistiko povzemamo zanimive podatke o zaposlenih po velikosti osebnega dohodka v Sloveniji meseca marca 1969. S polletnim pregledom o osebnih dohodkih in zaposlenih za mesec marec 1969 je Zavod SR Slovenije za statistiko po daljšem času zopet zbral podatke o zaposlenih glede na velikost njihovih osebnih dohodkov. Te podatke smo do vključno leta 1966 zbrali mesečno pozneje pa samo občasno. Zadnje podatke smo zbrali- za september 1967. Podatki za marec 1969 še niso v eeve-t- obdelani vendar že lahko posredujemo nekaj značilnosti. Zaradi splošnega povečanja osebnih dohodkov v tem obdobju se je zmanjšal delež zaposlenih v razredih manjših osebnih dohodkov (do 800 din) in povečal delež zaposlenih v razredih večjih osebnih dohodkov (nad 800 din). Medtem ko je imelo v septembru 1967 še 19% zaposlenih manj kot 400 din osebnega dohodka jih je bilo v marcu letos le še 05%. Prav tako se je delež zaposlenih z osebnim dohodkom od 400 do 600 din zmanjšal od 17,6% na 7,6% in v razredih 600 do 800 din od 29,5 % na 23,4%. V drugih velikostnih razredih z večjimi osebnimi dohodki se je delež zaposlenih povečal za nekaj točk: v razredu 800 do 1000 osebnega dohodka od 22,2 % na 24,6%, v razredu od 1000 do 1200 od 12,8 na 16,8%. itd. Zaposlenih z osebnim dohodkom nad 1000 din je skoraj še enkrat več. Tudi težišča v distribuciji razredo-v oziroma intenziteta pojava se je premaknila v razrede, ki so višji po vrednosti. V septembru 1967 je največ delavcev prejelo osebni dohodek med 600 in 800 din (29,5%) letos pa med 800 i-n 1000 din .24,6%). Podobne ugotovitve veljajo tudi za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti vendar je pri slednjih največ zaposlenih še vedno z osebnim doho-dbom med 800 in 1000 din, kakor v septembru 1967 toda delež zaposlenih v tem velikostnem razredu se je zmanjšal od 7 na 9H Zato se je delež zaposleni! j v naslednjem višjem razredi povečal od 16,3 na 20 %l Podrobnejši pregled' spio memb prikazujemo v razpre delnici: Delež zaposlenih po veli- dohodka kostnih razredih osebnega Skupaj Skupaj Gospodarstvo Negospodat IX 67 III 69 IX 67 III 69 IX 67 III61 Skupaj 100 100 100 100 100 100 do 400 din 1,9 0,5 2,0 0,5 1,7 :o,j 401 do 600 din 17,6' 7,6 18,6 8,0 11,8 ; ■ 5,1 601 do 800 din 29,5 23,,4 31,1 25,0 21,2 15,1 801 do 1000 din 22,2 24,6 21,7 25,5 24,7 - > 20,4 1001 do 1200 din 12,8 16,8 12,2 16,2 16,2 70,1 -02,4 1201 do 1400 din ' 6,7 10,0 6,2 9,5 9& 1401 do 2000 din 7,1 12,1 6,3 11,0 iU 16,9 nad 2000 din 2,2 5,0 1,9 4,3 3,9 S» 8,1 Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 4. seje sveta Zavoda M avtomotizacijo, Ljubljana (1. 9. 1969) $ Svet Zavoda je potrdil predlog strokovnih služb Zavoda o vskladitvi internih predpisov z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o delovnih razmerjih glede dopolnilnega in pogodbenega dela in sicer: 1. .Zaradi specifičnosti razvojnega, projektantskega, konstruktorskega inpodobne-ga dela v Zavodu praviloma ni možno ustanavljati novih delovnih mest z nepolnim delovnim časom za opravljanje dela prek rednega delovnega časa. Taka detovma •mesta* je možno ustanavljati v skupnih službah za rutinsko delo in ¡na proizvodnih delih. 2. Za enkratna občasna dela, določena v statutu, se uporabljajo civilnopravne pogodbe, pri čemer tako delo ne more trajati skupno več kot 30 dni v letu! Za dela, ki. predstavljajo - tehnične izboljšave in avtorstvo se uporabljajo pogodbe o avtorskem delu, pri čemer pa se morajo delavca ki so odgovorni za sklepanje teh pogodb in za likvidacijo računov dosledno ravnati po splošnih in internih predpisih. 3. S 1. 9. se ukinejo vse pogodbe o dopolnilnem delu s tem, da se za zunanje sodelavce po potrebi preusmerijo bodisi na pogodbe oz. Maj večja koncentracija zaposlenih v velikostnem razredu z ¡800 do 1000 din, kakršna velja za celotni družbeni sektor v Sloveniji, je v'prometu (27%). V tem velikostnem razredu je skoncentriranih največ delavcev tudi v industriji, trgovini in -družbenih službah. V kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, gostinstvu, «¿rti in komunali je največ zaposlenih z osebnim ,dohodkom med 600 in 800 din, v kultumrno-socialni dejavnosti pa s 1000 do 1200 dan osebnega dohodka. Največ zaposlenih z najmanjšimi osebnimi dohodki, E smo jih še ločili, t. j. do 400. din, je v kmetijstvu (2,4 %), gozdarstvu 0,5%) in obrti 0,4%). V dragih področjih dejavnosti se delež zaposlenih v tern razredu ©bije. tned 0,1 v ¡prometa! d® 0,7 % v gradbeništvu. Tudi z, -osebnim dohodkom med 400 im 600 din je največ ¡zaposlenih v kmetijstvu (167%) MČde pa gradbeništvo 06,3%), naročila, ki se obračunavajo kot storitve proti predložitvi računa, bodisi na pogodbe o avtorskem delu; če pa značaj delà to dopušči, pa se lahko odprejo tudi delovna mesta z nepolnim ali polnim delovnim časom. 4. S 1. 9. se v Zavodu za vse delavce Zavodna ukinja praksa opravljanja storitev, ki so se obračunavale in iz- . plačevale proti predložitvi računa. Vse to delo se vključi v redni obračun dela po-času, ali. po pogodbi o delu,, oz. v. delo po normi. Pri nor- , malnem delu se dejanski, preseg norme (razlika med normalnim in efektivnim časom) v višini do 30 % lahko obračunava brez pridržkov, višji obračun tega presega pa mora predhodno potrditi pristojni. svet delovne; enote s svojim sklepom. Pri normiranem delu .razlika med rednim in dejansko opravljenim delovnim časom ne more znašati več kot 80 ur mesečno za delavca. 5. Tam, kjer je to zaradi narave dela možno, naj se še tudi v bodoče delo opravijo-, mo preko rednega delovnega časa obračunava s prerazporeditvijo rednega delovnega časa delavca, tô"je; za čas, ki ga je delavec opravil v času izven rednega delovnega časa, naj bi bil prost v rednem delovnem času, kadar je to mogoče. O tem morajo vodstva oddelkov in sektorjev voditi točno evidenco za vsakega delavca. • Po veljavnem pravilniku o delitvi OD v Zavodu sestavljajo redno osnovo za obračun OD delavca: začetno gozdarstvo (12,3 %) in obrt 02,5%) ter komunala, gostinstvo in industrija. Najmanjši delež zaposlenih v tem razredu je v družbenih in državnih službah (2,8%). Nad 2000 din osebnega dohodka ima 5% zaposlenih, kamor štejemo tudi 0,9% zaposlenih, ki so prejeli več kot 3000 din. Delež zaposlenih z več ko.t 2000 din osebnega dohodka je znašal v gospodarstvu 4,3 % in v negospodarstvu ¡8,9%. Največji 03j9%) je bil v dejavnosti družbenih in državnih služb,, ki ji slede trgovina z 9,5%, kulturno-social-na dejavnost s 7,2 % in gradbeništvo s 6,2%.'Najmanj zaposlenih v tem razredu (2 %) je v kmetijstvu, gozdarstvu in obrti. Več kot 3000 dim je prejelo 2,2% zaposlenih v trgovini, 2,9% zaposlenih v družbenih službah, 1,4% zaposlenih v kuliurriosbčialim 1 dejavnosti im 1/8% zaposiestah v gradbeništvu, V industriji, prometu, gostinstvu in število točk (vrednost delovnega mesta), točke za osebno oceno, vodstveni dodatek in stalni dodatek iz poslovnega uspeha in seštevek vseh je skupno število točk oz. N dim/h nominalnega OD. Da bi se vskladile te enotne osnove za delavce, ki opravljajo enaka ali podobna dela in pred-, stavi ja jo nominalne OD delavcev, je svet Zavoda sprejel sledeče odločitve: 1. Maksimalno skupno število točk oz. nominalne OD za posamezne kategorije delavcev še določi: z a) za delavca s fakultetno izobrazbo II. stopnje največ 1200 točk oziroma 12,00 N din neto urno, h) za delavca z akademsko stopnjo magistra znanosti se lahko osnova pod a) poveča za do 20%, doktorju znanosti pa do 30%, c) za delavca s fakultetno izobrazbo I. s topnje ali za višje šolsko izobrazbo pripada največ 90% od osnove pod a), c) za delavca, s srednjo in njej enako izobrazbo pripada največ 80 % od osnove pod a). 2. Delavcu, ki poleg samostojnega opravljanja svojega dela strokovno vodi in koordinira delo na določenih strokovnih področjih ali na trajnejših nalogah, se lahko za čais trajanja takega dela •ožinama-natege poveča osnova pod 1. a) za do 10%. 3. Delavcem, ki vodijo posamezne organizacijske enote ¡do vključno oddelka, se lahko glede na velikost enote, merjene s . številom zaposlenih, realizacijo, pomenom in obrti prejema tolikšne osebne dohodke le pod odstotka za/-; poslanih, v drugih področjih dejavnosti pa še manj. Ob teh podatkih ne smemo prezreti, da v letu 1967 in 1969 niso razvrščeni po velikostnih razredih osebnih dohodkov vsi zaposleni, temveč samo tisti, ki so delali poimi delovni čas. Praktično je lol omejeno z limitom 180 do 230 plačanih ur v delovnih organizacijah z 48-urnim delovnim tednom oziroma s 160 do 200 plačanimi urami v delovnih organizacijah, ki delajo 42 ur na teden (skupaj z delom nad polnim delovnim časom). Med 499.107 zaposlenimi v družbenem sektorju v marcu je navedenim pogojem ustrezal® 419235 zaposlenih ali 84%. Vsi zaposleni. z manj opravljenimi urami, ki jih je bilo 7,9 %, in več opravljenimi urami (8,1 %) so izločeni, ker bi, I zmanjševali realnost podat- j kov, 1 obsegom dela ter njegovim vplivom na ZZA ter glede na to ali gre ‘za samostojen oddelek, odelek v sektorju, ali enoto v oddelku, kakor tudi glede na način ¡finansiranja, naravo strokovnega dela in drage faktorje, poveča osnova pod 1. a) in sicer vodjem enot, ki se po navedenih kriterijih štejejo za: oddelki ostale enote velike do 40 % do 20% srednje do 30% ■ do 15 % manjše do 20% do 10% Oceno in razvrstitev oddelkov na navedene skupine izvrši direktor, za ostale'enote pa vodje sektorjev. 4: Za vodje sektorjev in vodje samostojnih birojev ter za pomočnike direktorja se plafonirajo nominalni OD z določitvijo razpona odstotka od nominalnih OD direktorja. Nominalni OD navedenih delavcev lahko znašajo največ od 80% oz. do 90% od OD direktorja. Konkretno višino za vsakega od navedenih delavcev določi direktor. 5. Za direktorja Zavoda se določa plafon nominalnih OD v višini dvakratne osnove za delavce z II. stopnjo fakultetne. izobrazbe, navedene pod 1. a). Konkretno višino nominalnih OD za direktorja določi svet Zavoda. 6. Eventualni dodatki in skupni nominalni OD delavcev, ki v tem sklepu niso posebej navedeni, se določajo na podlagi primerjave z dodatki in skupnimi nominalnimi OD delavcev, za katere je s tem sklepom določen plafon nominalnih OD. 7. Centralna komisija ima pravico, da za vse delavce, katere meni, da jim je višina OD določena v nasprotju z veljavnim pravilnikom in tem sklepom, zadrži izvajanje odločbe o višina njihovih nominalnih ¡OD vse dokler svet Zavoda ne izreče sodbe o tem. 8. Ta sklep velja od 1. 9. 1969 do uveljavitve novega pravilnika o delitvi OD. ImÍIMI 7. seje UO (1. 9. 1969.) ® Upravni odbor je obravnaval poročil© o poslovanju tovarne v prvem polletju 1969 in ga skupaj z zaključki finančne službe predlaga delavskemu svetu v obravnavo in potrditev. 0 Upravni odbor je potrdil nekatere popravke sistematizacije delovnih mest, ki sta jih bili predlagali komisija za OD in organizacijska služba dne 11. 7. in 28. 8 !%9, v zvezi z novo sprejetimi delavci in .spremembami vred- nosti posameznih delovnih mest. Popravki z_jemajo le najnujnejše primere. Predlogi delovnih enot, ki niso bili osvojeni, bodo ponovno obravnavani še letos. Spremembe veljajo od 1. 9. 1969 dalje. Kadrovska služba je dolžna opraviti ustrezno korekcijo sistemtizacije in o njej obvestiti posamezne delovne enote. 0 Upravni odbor naroča kadrovski službi, da do 16. septembra izdela poročilo, kako poteka v tovarni pripravniško delo oziroma, kako se izvaja pravilnik o pripravniški dobi. ® Na podlagi prijav na razpis o izrednem šolanju in po predlogu komisije za izobraževanje je upravni odbor odobril plačevanje šolnine za izredni .študij 15 članom kolektiva. Šolnino bodo prejemali: 1) Višja tehniška šola — elektro Jaklič Branko, obrat ATN; Wirfh Georg, obrat ATN; Mihelčič Marjan, obrat, EMI; Hribar Franc, DE vzdrževanje; Šenk Milan, obrat stikal. 2) Višja tehniška šola — strojna Pirnat Ježe, obrat EMI; Trček Matevž, obrat števcev. 3) Višja železničarska šola Arh Janez, obrat ATN; Robida Dorjan, obrat ATN. 4) Višja ekonomsko komercialna šola — I. stopnja Jarc Franc, plan — nabava. 5) Tehniška srednja šala — elektro Prevodnik Franc, obrat ATN; Žorž Stane, obrat ATN; Milojevič Mihajk),obrat ATN. 6. Tehniška srednja šola — strojna Vehovec Jože, obrat EMI; Nunar Jože, obrat ATN. UO bo na prihodnji seji ponovno razpravljal o kandidatih za višjo šolo ,za ograni-zacijo dela, za II. stopnjo višje ekonomsko komercialne šole, za dva naknadna prijavi j enea višje tehniške šole in o predlogu za nagraditev Andreja Cegnarja. 0 Upravni odbor naroča komisiji za izobraževanje, naj pregleda vse pogodbe za ¡dopolnilno izobraževanje članov kolektiva in poroča UO o izvajanju pogodbenih obveznosti. Upravni odbor je imenoval •direktorja Borisa Krystufka za člana skupščine Gospodarske zbornice, Alojza Grčarja, dipl. inž. pomočnika direktorja pa za delegata za volitve v organe Gospodarske zbornaoe SRS in obenem kot kandidata za člana sveta za kovinsko m ¡elektro ¡industrijo. Kratke vesti wmrnm RAKETA SATURN ŽE NA IZSTRELIŠ«; CAPE KENNEDY, 8. 9. — Raketa »Saturn«, ki bo 14. novembra ponesla ameriške kozmonavte z ladjo »Apollo-12« proti Mesecu, je postavljena na izstrelišče. V posadki »Apolla-12« bodo Charlés Conrad, Richard Gordon in Allen Bean. Gordon in Bean se bosta po programu spustila v Ocean neviht, na zahodni strani vidne strani Meseca. Tam naj bi ostala dva dni in opravila dva »sprehoda« po Mesečevi površini. POTROŠNJA ALUMINIJA V JUGOSLAVIJI JE PRENIZKA Pri prebiranju gradiva za I. jugoslovanski simpozij o aluminiju, ki bo od 19. do 21. t. m. v Ljubljani, človeku nehote pride na misel, da za precej podjetij in projektantov v Jugoslaviji še vedno traja železna doba, ko drugih kovin, med njimi tudi aluminija, še nismo poznali. Potrošnja te kovine je namreč v SFRJ le 1,7 kg letno na prebivalca, kar praktično pomeni, da je v soseščini samo še majhna Albanija za nami. Kljub temu, da imamo precejšnje zaloge in proizvodnjo boksita tér da proizvodnja aluminija narašča, je zanimanje podjetij in projektantov za aluminij še vedno zelo majhno. 110 TISOČ OBISKOVALCEV NA VINSKEM SEJMU V LJUBLJANI Na Gospodarskem razstavišču so v nedeljo, 7. sept. zaprli tradicionalni mednarodni vinski sejem. Prireditev je, kot vsa leta doslej, ves teden privabljala veliko štgvilo ljudi, ki so preizkušali razstavljene vzorce, dajali pa so duška svoji dobri volji tudi na številnih veseličnih prostorih. Po prvih podatkih je letošnjo prireditev obiskalo več kot 110.000 ljudi. NAJMANJ NEZAPOSLENIH V ZAH. NEMČIJI Zahodna Nemčija ima morda najnižjo stopnjo nezaposlenosti na svetu, saj znaša le 0,5 %. Zahodna Nemčija je bila lani na drugem mestu na svetu. Prva je bila Japonska z 1,2 % nezaposlenih. Zahodna Nemčija pa druga z 1,5 %. Do srede tega leta je Zahodna Nemčija za dve tretjini zmanjšala nezaposlenost, medtem ko so po cenitvah industrijskega inštituta v Kolnu ostale druge države na isti ravni. MILIJON NEPISMENIH PARIZ, 9. — Po izjavi generalnega direktorja mednarodne organizacije za prosveto, znanost in kulturo UNESCO Rene Manehuja, bo prihodnje leto na desetine milijonov več nepismenih odraslih ljudi, kot jih je bilo deset let prej.'Rene Manehu je izjavil, da nepismenost poglablja nerazvitost. Apeliral je, da se je treba lotiti obsežnih prizadevanj po vsem syetu za odpravo nepismenosti in poudaril, da mednarodna skupnost nujno mora spoznati, kako pomembno delo mora še opraviti. SKORAJ TRETJINA OTROK V SLOVENIJI NE ZADOSTI ŠOLSKI OBVEZNOSTI, KI JE DOLOČENA Z USTAVO IN ZAKONI Skoraj 30 % in tudi več je takih otrok, ki ne zadosti šolski obveznosti. Tretjina naše mladine torej v rednem roku ne konča vseh osmih razredov po zakonih in po ustavi obvezne osnovne šole. Tak je slovenski republiški popreček. Ta podatek, da komaj dve tretjini otrok z uspehom konča osnovno šolo, je že tako star in tako obrabljen, da nam je pravzaprav prišel v meso in kri. Tako za družbo kot za vsakega posameznika je nemogoča misel, da bi pri tem še ostajali in da bi se po sili razmer sprijaznili s tem, da je to pač problem, ki se ga ne da rešiti. Dovolj smo razviti in dovolj sredstev imamo, da bi lahko dali osnovno izobrazbo vsakomur, ki je za to sposoben. To je naposled tudi ustavna dolžnost, ne samo pravica. ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ‘I*.-♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ¿♦S, ♦♦ ♦♦ ♦♦ VT ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ iiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiii 1 ORGANIZACIJA: I S TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN I = FINOMEHANICNIH IZDELKOV = KRANJ j| [§ razglaša S j= prosto delovno mesto = | vodja nabave | § POGOJI za zasedbo delovnega mesta: S §j visoka šolska izobrazba ekonomske, elektro ali strojne == = stroke in najmanj štiriletna praksa. = {§ Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne 5 = na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, Kranj, = S Savska loka 4, do vključno 20. sept. 1969. 5 irillllllilimuuillliuilllllliuilliuilillliuilllllllllillllliuiuillllllllllllllllllllllllliuilllllllllllllliiii: URNI MEHANIZMI LIPNICA — Pred kratkim se je poslovila in odšla v zaslužen pokoj tov. Mara štular, zaposlena v produkciji. Marljivi delavki, ki je imela vzoren odnos do sodelavcev želimo da zasluženo pokojnino uživa zdrava in zadovoljna še mnogo let Telesna kultura v kolektivu Več skrbi športnemu življenju Zadnja merjenja telesnih sposobnosti mladine so dala podatke, ki nas morajo močno vznemiriti. Ugodnega telesnega razvoja mladine, ki je posledica boljših življenjskih razmer ne spremljajo večje telesne sposobnosti, kot bi pričakovali, posebno ne moč mišic, hitrost gibanja in telesna vzdržljivost. To se zelo negativno odraža pri mladih proizvajalcih, pa tudi .na obrambni sposobnosti naroda. Po podatkih rekrutnih komisij JLA proglasijo vsako deto za začasno nesposobnih okrog 10% re-: krutov, za stalno nesposobne pa kar 3—4 % vojaških obveznikov, T6 pomeni, da je na vsakih 100 mladeničev 16 do 20 nesposobnih za služe- nje .vojaškega roka. Prav tako je zaskrbljujoč podatek, ki govori o udeležbi zaposlenega prebivalstva, to je delavcev, kmetov in celo dijakov v telesno vzgojnih aktivnostih. Po nekaterih ocenah okrog 40 % učencev še ni zajetih v sistematični telesni vzgoji. Intenzivni razvoj proizvodnih sil in socialističnih odno- sov ustvarja pogoje za napredek dn uveljavitev telesne kulture. Bistveno pri tem pa je, da omogoči vsaka delovna skupnost vsaj minimalne -pogoje za normalen psihofizični razvoj, kondicijo in športno aktivnost ne samo mlajših, temveč tudi ostalih člamov kolektiva. To je zelo pomembno za uspešno življenje in dedo vsakega posameznika in tudi za varnost naše dežede. Ustvarjanje boljših pogojev za boljšo telesno kulturo postaja v naši samoupravni družbi področje delovanja vseh družbenih činiteljev in s tem tudi delovnih kolektivov, saj vedno govorimo, da je telesna kultura naroda s# ša splošna skrb. (Tanjug) ZAHVALA Ob prerani izgubi moje drage mame FRANČIŠKE CUNDER se iskreno zahvaljujem sodelavcem odd. 326 ZZA za izra: ze sožalja, poklonjeni venec ter spremstvo na njeni zadnji poti. Božo Cunder DOPISUJTE V ISKRO ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦.♦J ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji:.’ »CP Gorenjski tisk« Kranj, Izlet na Plitvice Izvršni odbor. Počitniške zveze Jugoslavije — družina Iskra »Elektromehanika« Kranj — prireja za člane kolektiva »Elektrotehnika« v soboto 20. in v nedeljo 21. septembra DVODNEVNI IZLET NA PLITVICE Cena izleta: za člane PZJ 30.— ND ža člane 50.— ND V ceno je vračunan prevoz z avtobusom in 1 celodnevni penzion na Plitvicah: kosilo, večerja, zajtrk ter prenočišče. Program izleta: Sobota, 20.9. ob 6. uri odhod izpred kina »Center«, prek Novega mesta, Metlike, do Karlovca (postanek), nato prek Slunja do Plitvic, kamor bi prispeli do 12. ure. Po kosilu (v domu PZJ) ogled nacionalnega parka Plitvičkih jezer. Po večerji, ki bo ob 19. uri, prosto. Predvidena je zabava. Prenočišče v domu PZJ. Nedelja, 21.9. Po zajtrku (ob 7. uri) odhod prek Slunja v Crikvenico, kjer bo prosto (po možnosti kopanje). Okrog 17. ure odhod prek Reke in Postojne do Kranja. Pri-š hod v Kranj je predviden ob 21. uri. Prijave sprejema tov, Gros Marjan, »Elektromehanika«, obrat ATN, tel. 454. Vse člane »Elektromehanike«, ki še niso imeli priložnosti videti lepot Plitvičkih jezer in bi se radi še zadnjič v tem letu okopali v morju, vabimo na cenen in lep izlet. Rok za prijave je vključno do 16. t. m. 10 PZS Iskra