Kamniški OBČAN Št. 6 Leto XXXIX Kamnik, 23. marca 2000 Na slavnostno sejo občinskega sveta v Motnik Vodstvo občine Kamnik sc jc ob letošnjem občinskem prazniku odloČilo, da bo slavnostna seja občinskega sveta v petek, 31. marca, ob 16. uri v Motniku, saj bo praznovanje občinskega praznika povezano tudi s slovesnostjo ob zaključku del pri regulaciji hudournikov na območju Motnika. Ta slovesnost bo v Motniku eno uro pred slavnostno sejo, ki se je bo poleg letošnjih nagrajencev in drugih gostov udeležila tudi delegacija partnerske občine Trofaiach. Na dan občinskega praznika, v sredo 29. marca, pa bosta dve prireditvi. Ob 17. uri bo spominska slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev, ob 18. uri pa bo v galeriji Veronika predstavitev letošnjega Kamniškega zbornika. Program prireditev ob občinskem prazniku se bo zaključil v soboto, 1. aprila. Ob 9. uri bo v I' metalu Alko na Duplici posvet gospodarstvenikov Kamnika in Trofaiacha. Popoldan ob 16. uri se bodo v športni dvorani pomerili odbojkarji obeh občin, zveCcr ob 19. uri pa bo skupni koncert Mestne godbe Kamnik in pihalne godbe Trofaiach v šolskem centru Rudolfa Maistra zaključil letosne praznovanje občinskega praznika. Občinski svet in župan vabita vse občane, da se v čimvečjem številu udeležijo vseh prireditev. Se posebej so povabljeni prebivalci Tuhinjske doline, Špilaliča in Motnika, da se udeležijo tamkajšnjih slovesnosti in slavnostne seje občinskega sveta v kulturnem domu Motnik! F. S. OBČANKE, OBČANI! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu. Pridružite se nam na prireditvah in na spominski slovesnosti pred spomenikom Rudolfa Maistra. Počastimo spomin na velikega Kamničana, skupaj ocenimo dosedanje delo, napredek občine Kamnik. ANTON TONE SMOLNIKAR župan Simpozij fi Francu Mihaelu Paglavcu Dvodnevni simpozij o iivljenju in delu Kamničana Franca Mihaela Paglavca, ki je pretežni del svojega ustvarjalnega življenja posvetil duhovnemu in gospodarskemu napredku Tuhinjske doline, kot duhovnik vse življenje deloval v Šmartnem, pisal in prevajal knjige, prepes-nil vrsto besedil, širil pismenost in izobrazbo, ustanovil šolo za nadarjene dečke, obnavljal in gradil cerkve, je imel namen obuditi spomin na lega vse premalo poznanega moža, ki ga lahko postavimo ob bok Raspu in Glavarju. Na simpoziju, kije potekal 16. in 17. marca v Kamniku in v Šmartnem,je 21 uglednih predavateljev predstavilo Paglavcev lik in pomen njegovega plodnega dela za tisti čas in za kasnejše rodove. Vsa predavanja bodo zajeta v zborniku, ki bo izšel ob občinskem prazniku prihodnje leto. Simpozij je prvi dan potekal v frančiškanskem samostanu, začel pa seje s sprejemom pri županu Antonu Tonetu Smolnikarju, kjer so udeležence in predavatelje simpozija (na spodnji fotografiji) poleg župana pozdravili predstavnik ministrstva za kulturo dr. Silvester Gaberšček, predsednica odbora za pripravo simpozija prof. Marjeta 11 u mar in kamniški dekan Nikolaj Pavlic (na zgornji fotografiji od desne proti levi). Sledila je predstavitev frančiškanskega samostana, ogled cerkve in samostanske knjižnice ter večerna maša s koncertom Paglovčevih pesmi. Drugi dan simpozija je potekal v Šmartnim, kjer sta udeležence nagovorila župnik Franc Baloh in predsednik krajevne skupnosti Tone Ropar, ogledali pa so si tudi spominski park Francu Mihaelu Paglovcu in cerkvi sv. Doroteje v Kostanju in sv. Tomaža na Lokah, ki ju je obnovil F. M. Paglavec. V FRA MFJAČ Prvo srečanje starosvetnih smučarjev v Kamniku in na Veliki planini Smučanje v starodavni opravi Nekaj mesecev načrtovano srečanje Starosvetnih smučarjev in prijateljev smučanja po starem v Kamniku in na Veliki planini v okviru prireditev ob prazniku ob- sebno pa sekcija starosvetnih smučarjev »Kamniške grče« vložili ogromno dela, volje in časa, je v celoti uspel. Do zaključka prijav jc svojo udeležbo na tem sreča- leznikov, planšarji in bajtarji iz Velike planine, »Kamniške grče« iz Kamnika in Sc nekaj posameznikov. Naknadno se jc prijavilo sc pet smučarjev. Poleg tekmovalcev Dobremu razpoloženju smučarjev v starodavni opravi, ki so se pred tem tekmovanjem zbrali na Zelenem robu na Veliki planini, niso bili kos niti mraz, veter in megla. nju in tekmovanju potrdilo 91 smučarjev iz društva »Rovtarji« Škofja Loka, »Postojnski lorbarji«, iz Trofaiacha Avstrija, Bohinjske Bele, SI) Kanin Bovec, »Talesen« i/ Krope, Vclcsovo, Prcdmcje, Že- Cine Kamnik je v soboto. II. marca končno dobilo svojo podobo. Do potankosti pripravljen program srečanja, v katerega so člani Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik, po- NOSITE OBVTEV SC9$0 O —^ Moste 88 A so se srečanja udeležili se številni spremljevalci, predstavniki sponzorjev prireditve, organizacijski odbor prireditelja in predstavniki občine Kamnik na čelu z g. Zupanom Antonom Tonetom Smolnikarjem kot pokroviteljem. Nadaljevanje na 9. strani Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 6. aprila. Članke sprejemamo najpozneje do srede, 29. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 4. aprila. Kamnik na sejmu Alpe-Adria Te dni. od 21. do 25. murcu. poleta na (•ospodarskem razstavišču t ljubljani sejem Alpe-Adria. ki predstavlja ponudbo I področja turizma, športa in preživljanja prostega časa. Zlasti zanimiv in živahen je turistični del sejma, kjer se predstavljajo turistične agencije, društva in občine, med njimi tudi občina Kamnik. Na dan odprtja sejma, v torek. 21. marca, je na kamniškem razstavnem prostoru I >l>i\k"vuht'. med katerimi so bili tudi pred stavnih naše in drugih slovenskih občin in minister za mulo gospodarstvo in turizem Janko Kuzgoršek. pozdravil župan Tone Smolnikar. 1'rulne gospodinje iz Društva podeželskih lena Tuhinjske doline so pogostile z domačimi dobrotami, člani folklorne skupine društva upokojencev Kamnik pa so s plesom v gorenjskih narodnih nošah povabili v Kamnik na tradicionalne, že iO. Dneve narodnih noš v septembru. V sredo so obiskovalci spoznali zanimivosti Hudnarjeve muzejske hiše v Zgornjih Pa lovčah. V skrbno rehmstruirimi kmečki hiši je krušna peč. ob kateri je prijetno posedeti, prav tah> v bohkovem kolu. Znameni losi hiše je ohranjena veža s črno kuhinjo, v kateri lahko začutimo, kako so živele in pripravljale /edi noše babice. Danes, r četrtek, hudo kamniški razstavni prostor ob 14, uri obiskali planšarji z Velike planine, ki bodo prikazali tvoje ahiuij, in izdelovanje irničcv. Jutri, v petek, bodo oh 14. uri člani Kulturnega društva Tuhinj predstavili stare, nekdaj živeče obrti iz Tuhinjske doline in povabili obiskovalec v Kamnik na sredn/cveške dneve, ko se ho °. in 10. junija po ulicah našega mesta naselil utrip srednjeveškega življenja. Občina Kamnik je tudi letos pO-skrbela za obilico informativnega in pro pagandnega gradivu o našem mestu pod kamniškimi planinami in njeni okolici K promociji in predstavitvi turistične ponud be bo prav gotovo prispevalu ludi nova turistična karta občine Kamnik, vse dni pa potekajo videopredstavitvc lepot naše ob čine. Seveda si vsi telimo, du bi predstavitev turistične ponudbe naše občine na sejmu Alpe-Adria. ki je privabila ie številne rado vedneže. pripeljala čimveč obiskovalcev in turistov v naše kraje. SAŠA MEJAČ 05 05CINSKEM PRAZNIKU VSEM ISKRENO ČESTITAM! MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK V* Titanu vzpodbudni rezultati sanacije tekočega poslovanja v lanskem letu, livarna ostaja črna točka Usoda livarne se bo krojila v naslednjih mesecih Prvo tmmesečje leta je čas, hi podjetja analizirajo uspešnost poslovanja v preteklem letu. ugotavljajo pozitivne in negativne učinke, pravilnost sprejetih odločitev in usmeritev, kar predstavlja izhodišča za sprejemanje prihodnjih poslovnih odločitev. Tudi v Titanu so opravili pregled poslovanja v letu 1999, h je bilo zahtevno, razgibano in v marsičem prelomno leto za to nekdaj uspešno kam-nišh) podjetje, h pa je v zadnjih letih le bleda senca nekdanje uspešnosti. Nadzorni svet in nova uprava družbe Titan (h je prevzela funkcijo 1.12.1998), njen predsednik je mag. Matjaž Jane-Žič, člana pa mag. Jože Tomelj in Zdenko Vihar, se je namreč zaradi slabih poslovnih rezultatov v letu 1998, visokih neporavnanih obveznosti do upnikov, visokih odhodhiv financiranja in negativnih trendov v podjetju spomladi lansh-'ga leta odločila, da sodišču predlaga uvedbo postopka prisilne poravnave nad dolinikom, družbo Titan. Cilj trosmerne sanacije družbe (sanacija tekočega poslovanja, prisilna poravnava in dogovor z bankami o pretvorbi terjatev v lastniš- ki delež) je omogočiti podjetju obstoj in nadaljnji razvoj, predvsem perspektivnih proizvodnih programov. Upniki Titanu so zaradi dobro pripravljenega načrta finančne reorganizacije, ugodnih eh>-nomskih kazalnikov poslovanja v letu 1999, zaupanja v vodstvo podjetja in razvojne perspektive na Okrožnem so dišču v Ljubljani 17. novembra izglasovali prisilno poravnavo kar z dobrimi 75 odstotki podpore. Proces prisilne poravnave, ki je bil pravnomočno zaključen I. decembra 1999, ima osrednje meslo v temeljiti sanaciji družbe, omogoča pa finančno razbremenitev podjetja, saj so se Z upnih sporazumeli o zmanjšanju in porazdelitvi odplačevanja obveznosti v obdobju naslednjih petih let. Poslovni razultat v lanskem letu presegel predvidevanja Kol sta povedala predsednik uprave Titana mag. Matjaž Janežič in Nadaljevanje na 4. strani FOTOKOPIRNCA rO H m p r- (na ŠCRM v Kamniku) barvno fotokopiranje različne vezave, plastificiranje 4 novo SPOŠTOVANI STARŠI! Vse stark, ki k niso oddali prošnje za sprejem in bi radi svojega otroka s 1. 9. 2000 vključili v vrtec, prosimo, da oddajo PROŠNJO ZA SPREJEM OTROKA (obrazec dobijo v vseh enotah vrtca), do 30. 4. 2000 m UPRAVO WZ ANTONA MEDVEDA KAMNIK, Novi trg 26 h. Vse dodatne informacije v zvezi z vpisom v vrtec lahko dobite tudi po tel: 819-210, 2 23. marca 2000 OB OBČINSKEM PRAZNIKU Kamniški OBČAN Simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu Občina Kamnik je v počastitev 320-letnice rojstva in 240-tetnice smrti Franca Mihaela Paglovca (1679-1759) v času letošnjega praznovanja občinskega praznika priredila znanstveno srečanje. To je potekalo en dan v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku, ker je bil Paglovec Kamničan, in en dan v dvorani kulturnega doma v Šmartnem v Tuhinjski dolini, kjer je več kot 50 let župnikoval. Življenje in delo ter pomen Franca Mihaela Paglovca je prikazalo 21 predavanj, ki bodo objavljena v zborniku. Ta bo izšel ob občinskem prazniku naslednje leto. Takrat bomo pripravili tudi razstavo njegovih del in predmetov, ki jih hranijo v župnišču in v cerkvi v Šmartnem. Simpozij se je začel s sprejemom udeležencev pri županu Antonu Tonetu Smolnikarju, kjer so jih razen Zupana pozdravili se predstavnik ministr- nabožne«: Jezusa pozibljino, Marijina in pesem o desetih zapovedih. Ker je bil Paglovec tudi glasbenik, je dr. Edo Škulj predstavil slovensko glasbo v Paglovčevem časa Za Slovence je bila pomembna ustanovitev Aca-demie philharmonicorum leta 1701, zelo odmeven dogodek so bile nove orgle v ljubljanski stolnici (W07). Pomembni sta bili dve pesmarici, in sicer Ahacija Strzinarja leta 1729 in Primoža Lavrenčiča 1752, tema so se pridružile Paglovčeve Cantilenae variae. O Paglovčevi šoli v Tuhinjski dolini je govoril mag. Stane Okoliš. Šolstvo je bilo v obdobju pred terezijansko-jo-žefinskimi Šolskimi reformami prepuščeno predvsem Cerkvi, na njej »je dejansko slonela tudi odgovornost za elementarno (ljudsko) Šolstvo.« Paglovec je »na šolskem področju zapustil neizbrisen pečat. Njegova SoLska ustanova, ki nam je bolj kot v pisanih zgo- zika (kranjska, koroška, vzhodnoštajer-ska in prekmurska). »Zaton protestantizma je zavrl uveljavitev protestantske knjižne norme v slovenskem prostoru, tako pa so se že v 17, Se izraziteje pa v 18. stol, na dan prebila stare deželne jezikovne različice.« Paglovec je v svojih delih prvi zavestno in sistematično uveljavil »Kranjsko Spraho koker se v gorenjski kranjski strani govori,« kot je sam zapisal. Paglovec je pisal višji jezik, ki se je govoril v cerkvi, ne vsakdanji praktičnosporazume-valni. Začel je pisati nimam za nej-mam, že za uže, nič za ništar ipd. kar je ostalo do danes Njegova ustvarjal-nosi sc je odražala tudi na skladenjski ravni, saj je ta bolj slovenska kot prej. Prof. Marjeta Humar je pregledala Paglovčeve urbarje, matrikulo, poročno in rojstno knjigo in kroniko in ugotovila, da so se Paglovcu zapisale slovenske besede v sicer latinskih besedilih (krazhom da jugu/ari porcos; de un agro pod cerkujo; agru na travenzi). Posebej zanimivo pa je leta 1734 zapisano slovensko oznanilo o poroki plemiča Ho-henvvarta, ki kaže na Paglovčevo obvladovanje visokega jezika in etikete. V sicer latinsko pisanih besedilih so posebnost po slovensko sklanjana imena vasi in slovenski predlogi: investitos in prah v Srednie vasi. Podobno piSejo tudi v karfiniških cerkvenih knjigah, Peter Pavel Glavar pa piSe vse besedilo disciplinirano latinsko. Posebnost Pag-lovčevih zapisov v rojstni knjigi so uradni ženski priimki, ki sc končujejo na -ka, -ca. -ovka, npr.: Magdalena Pirs-hauka. Jera Osoinizha, Ema Kadunka, Catharina Tomka, Marina Kramarza. Marina Hribarza, Helena Piršouka. Prof. Janez Močnik je predstavil Paglovca kot nesojenega pesmaričarja. stva za kulturo dr. Silvester Gaberšček, kamniški dekan Nikolaj Pavlic in predsednica organizacijskega odbora Marjeta Humar. V frančiškanskem samostanu jih je v imenu bolnega predstojnika sprejel pater Robert, frančiškansko cerkev, Plečnikov božji grob in knjižnico pa je predstavila profesorica Andreja Eržen. Predavanja so bila razdeljena po tematskih sklopih. Prvi del je bil namenjen SirSemu prikazu Paglovčevega časa v gospodarskem, političnem, idejnem in kulturnem smisla Prof. Anton Kocko je govoril o političnih, gospodarskih in duhovnih značilnostih Evrope na prehodu iz 17. v 18. stoletju. Dr. Stane Granda je pri analizi političnogospodarskih razmer na Kranjskem v Paglovčevem času ugotovil, da je Paglovec pridobival finančna sredstva za gradnjo in obnovo cerkva, vzdrževanje dečkov, ki so se šolali pri njem, izdajanje knjig pomoč revnim, različne sklade z dobrim gospodarjenjem z denarjem Posojilnica je bila bolj v pomoč ljudem kot pa vir dohodkov, saj je Paglovec posojal denar z nizkimi obrestmi Paglovčeva posojilnica po predavateljevem mnenju verjetno ni bila prva na Slovenskem. Dr. Zmaga Kumrova je predstavila slovensko ljudsko pesem v tem času, saj »kulture nekega naroda ne izpričuje samo književnost, temveč tudi ljudsko pesemsko izročilo, skupaj z melodijo. Na Slovenskem je živelo davno pred nastankom umetne poezije. Čeprav je vsebinsko in oblikovno enakovredno umetni poeziji, pa pri mnogih se danes nima prave veljave, v Paglovčevem času pač iz moralističnih razlogov.« V času Paglovčevega delovanja »Slovenci niso peli samo nanucnih, zalublenih pesmi ampak poleg predreformacijskih prazničnih tudi npr. različne koledniš-ke, vojaške, zdravice z navadnim in nabožnim besedilom Pri mrliču so poleg nabožnih peli poučne in primerne pripovedne.« Znane so bile tudi romarske pesmi. Veliko nabožnih pesmi, ki se pojejo se dnaes, je bilo znanih že v 18. stoletju. V Paglovčevi pesemski zbirki Cantilenae variae, ki je ostala v rokopisu, so bile zapisane tudi »tri stare V frančiškanskem samostanu so prijazno sprejeli udeležence simpozija, ki jim je prof. Andreja Eržen predstavila frančiškansko cerkev, frančiškansko knjižnico in Plečnikov božji grob. Pater Miroslav pa je pokazal nekaj dragocenih knjig iz bogate in neprecenljive zbirke okrog osem tisoč knjig, ki jo je pred leti uredil prof. Jaro Dolar. dovinskih virih izpričana po ustnem izročilu, je izrazit primer zagnanosti in gorečnosti duhovnika za duSni blagor svojih župljanov, katerim je poskušal omogočiti tudi pot do višje izobrazbe.« S prevodi nemSkih in latinskih besedil, ki jim je »pridajal tudi kratko slovensko abecedo in navodila za branje, je Slovencem ponudi možnost, da se predvsem na primerih cerkvenih tekstov samoizobražujejo. Ta način opismenjevanja slovenskega prebivalstva v času, ko niti vsa kranjska mesta niso imela svoje elementarne šole, pa je bil najbrž tudi najprikladncjši« Paglovec je izobraževal tudi t. i. »potovalne učitelje«, ki so poučevali branje zunaj Tuhinjske doline. Po pomenu tega svojega dela je Paglovec »daleč presegel razmere svojega časa.« Prof. Anda Peterlinova je natančno pregledala vse, kar je bilo o Paglovcu doslej napisanega, in ugotovila, da je Paglovčevo življenje in delo velikokrat prikazano enostransko, najtemeljiteje doslej pa ga je predstavil dr. France Kidrič v Slovenskem biografskem leksikona O Paglovcu tudi ni romana ali kakega drugega leposlovnega dela. Dr. Martina Orožen je opozorila, da zaradi neugodnih zgodovinskih soci-olingvističnih razmer v slovenskem jezikovnem prostoru ni bilo »enotnega cerkvenega oziroma narodnostnega združevalnega kulturnopolitičnega središča«. Tako so za to obdobje značil; ne pokrajinske različice knjižnega je- Ob občinskem prazniku, ki ga praznujemo na rojstni dan Kamničana, pesnika, generala in rodoljuba Rudolfa Maistra-Vojanova, čestitamo vsem občanom, še posebej pa prejemnikom občinskih priznanj! Bistrica d. o. o. Kamnik, izdajatelj Kamniškega občana (VERA MEJAČ) saj njegova pesmarica Cantilenae variae ni bila nikoli izdana Tako tudi ni imela vpliva zunaj Tuhinjske doline. Paglovec se je zavedal skromnosti slovenskega bogoslužnega pesemskega repertoarja v prvi tretjini 18. stol, zato je želel izboljšati in pomnožiti izbor pesmi za cerkveno petje. Nabral in prepesnil je vrsto besedil in jim dodal tudi 26 napevov. Prof. Močnik je izbral in priredil za različne zborovske sestave 17 Paglovčevih pesmi, ki so ob simpoziju izšle v posebni publikaciji. Njihovo vrednost in kvaliteto pa je prikazal koncert v frančiškanski cerkvi ob zaključku prvega dne simpozija. Na njem so Paglovčeve pesmi zapeli Odmev (zborovodja prof. Ana Štele), Lira (zborovodja Primož Krt) in Mavrica (zborovodja Lojze Kolar) in vokalno-inšlrumentalna skupina: Marta Močnik (sopran), Barbara Koželj (mezzosop-i.m). Primož Malavašič (virginal), Milan Hudnik (violončelo). Prireditev je povezoval Tone Ftičar. Drugi dan je simpozij potekal v kulturnem domu v Šmartnem. Udeleženci so si najprej ogledali spominski park s spomenikom Francu Mihaelu Paglovca ki je bil na pobudo župnika Franca Baloha in predsednika krajevne skupnosti Toneta Rajsarja postavljen lani. Pri njegovi postavitvi so sodelovale župnija Šmartno, krajevna skupnost Šmartno in občina Kamnik. Dr. Andrej Vovko je predstavil Paglovca v luči biografskih raziskav. Ugotovil je. da je bil ta »dosedaj deležen precejšnjega, čeprav po posameznih zgodovinskih obdobjih različnega zanimanja.« O Paglovcu so pisali: Viktor Steska, dr. Josip Gruden, dr. France Kidrič, dr. Vlado Schmidt (šolstvo), dr. Marjan Smolik, Kamničan Josip Bcnkovič (učitelj Jurija Japlja in nadaljevalec šolskega dela Maksimilijana Raspa), Ivan Vrhovnik (prevajalec Hoje za Kristusom), dr. Anton Breznik (nadaljevalec slovenske literarne tradicije), dr. France Štele (graditelj in obnovitelj cerkva), France Capuder v publikaciji iz leta 1938 na Bregovih Bistrice, Stanko Šimenc v Kamniškem zborniku 1962 o Paglovčevem jeziku. Prof. Ivan Zika pa je v Kamniškem zborniku 1963 objavil prevod Paglovčeve kronike. Pomemben delež za Paglovčevo poznanje ima tudi nekdanji župnik v Šmartnem Ignacij Škoda O Paglovcu kot dušnem pastirju je govoril njegov naslednik v Šmartnem Franc Baloh, ki ga tu ne bi povzemali, saj je bil del njegovega prispevka že objavljen v Kamniškem občana Nekoliko od osnovne teme je odstopalo predavanje um. zgod. Igorja Weigla, ki je govoril o plemiških bivališčih na Kamniškem sredi 18. stoletja Um. zgod. Marko l^esar jc po arhivskih virih in po umetninah v Paglovčevih cerkvah predstavil umetnike, s katerimi je Paglovec sodeloval pri obnovi in gradnji cerkva. Um. zgod. Albin Vengust jc predstavil Paglovca kot prenovitelja in graditelja 8 cerkva in naročnika cerkvene opreme. Njegovo besedilo je bilo že objavljeno v Kamniškem občana Mag. Metoda Kemperi jc imela dve predavanji. V prvem jc po matrikuli iz leta 1752 ugotovila, kako je bilo organizirano versko življenje v župniji sv. Martina: katere praznike so praznovali, kdaj in kje so bile maše, kam in kdaj so romali, kako so ta romanja potekala ipd. V drugem pa je opisala Paglovčeve kelihe, ki so sc ohranili do današnjih dni. O Paglovčevem delu na literarnem področju so govorili: Dr. A. Slavko Snoj je predstavil katekizemska besedila, ki jih je pripravil Paglovec: v lek-cionarju Evangelia inu branič in knjižici Zvesti tovarš, in primerjal Bellar-minov (1728), Paglovčcv (1741) in Glavarjev katekizem (1754). Po razdelitvi snovi so si podobni, različni pa po oblikovanju besedila, vprašanj in odgovorov ter po obsegu. Dr. Marijan Peklaj je predstavil Paglovčcv prevod Tobijevih bukev, prvega katoliškega tiska dela Stare zaveze v slovenščini. Avtor ugotavlja, da sc je Paglovec opiral na Dalmatinov prevod, upošteval pa jc tudi latinsko Vul-gato. Paglovčev prevod je zato mnogokrat zvestejši originalu, prizadeval si jc tudi za jasnejše izražanje. Dr. Peklaj je primerjal dve Paglavčevi izdaji tega besedila: iz leta 1733 in 1742 in ugotovil manjše razlike v izbiri besed in pisavi. Dr. France Oražem je posebej poudaril da je Paglovec v želji, »da bi svojim rojakom pomagal pri širjenju in poglabljanju krščanskega in prosvetnega življenja, prevedel v slovenski jezik Hojo za Kristusom Tomaža Kempčana in Sveto vojsko Ijorcnzo Scu-polija Paglovčev prevod Kcmpčanovc knjige jc doživel kar sedem izdaj, kar dokazuje, kako razširjen in bran je bil. Obe knjigi kažeta, da je znal Paglovec presoditi, katera duhovna literatura je primerna za slovenskega človeka. S knjigama je veliko prispeval k širjenju slovenskega branja med preprostimi ljudmi« Dr. Marijan Smolik jc na podlagi analize Paglovčeve pesmi o deseterih božjih zapovedih ugotovil, da jc tuhinjski župnik ustvarjalno sodeloval pri dušnem pastirstvu svojega časa Ce povzamemo: Paglovec jc ob Raspu največja osebnost prve polovice 18. stoletja na kamniškem področju in tudi širše. S svojimi prevodi in priredbami verskih knjig jc Siril pismenost in izobrazbo ter vplival na duhovni razvoj v celotni Kranjski. Pomembna jc njegova vloga pri razvoju slovenskega knjižnega jezika Z gradnjo in obnovo cerkva je ustvaril umetnostne spomenike neprecenljive vrednosti. Vse njegovo delo je bilo hkrati domače in vpeto v evropske duhovne tokove. prof. MARJETA HUMAR Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. , Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vi-dk. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava 8% DDV. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina* tel/fax: 83-91-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica. do.o, 50140-601-281496. Ncnaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotograf j ne vračamo. Tisk Delo - TCR dd. Ljubljana Popravek objavljenega sklepa o podelitvi občinskih priznanj 2000 V sklepu občinskega sveta o podelitvi letošnjih priznanj občine Kamnik za leto 2fkW v prejšnji številki jc izpadel del seznama prejemnikov občinskih priznanj (občinski svet jc letos podelil deset priznanj), ki sc glasi: bronasto priznanje Občine Kamnik Dušanu Štefuli z.u njegov prispe vek k razvoju in napredku Planinskega društva Kamnik, bronasto priznanje Občine Kamnik Tonetu Rajsarju za njegov prispevek v razvoju Krajevne skupnosti Šmartno in spominsko priznanje Občine Kamnik Augustu VVagnerju (županu občine Trofaiach op. p.) za njegove zasluge na področju mednarodnega sodelovanja. Imenovanim in bralcem sc za ta neljubi spodrsljaj, ki jc nastal zaradi naglice pri pripravi gradiva, iskreno opravičujem! FRANC SVETEJJ Kaj lahko občina in župnija storita za ureditev Maistrove hiše? Glavna težava je denar V dneh pred našim občinskim praznikom se zopet srečujemo z aktualnim vprašanjem, kakšne so možnosti, ki bi z združenimi močmi občine in lastnika, Rimskokatoliške župnije Kamnik prenovili rojstno hišo generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova na Šutni v Kamniku, ki v sedanjem razpadajočem stanju ni mestu v ponos. S tem vprašanjem smo se najprej obrnili na župana Toneta Smolnikarja. Povedal je, da je bila rojstna hiša Rudolfa Maistra vrnjena Rimskokatoliški župniji Kamnik, čeprav meni, da bi morala kot kulturni spomenik ostati v lasti države. V takem primeru bi lahko občina vložila del sredstev za njeno prenovo. Interes občine je prav gotovo, da bi hišo čimprej obnovili. V tem smislu je, kot pravi, že nekajkrat ponudil roko. Vendar bi bilo treba zadevo (v mislih je imel morebitna občinska vlaganja) urediti tudi s formalno pravne plati. »Imeli smo kar nekaj pogovorov s predstavniki RKC in Ministrstva za obrambo. Ponudili smo nekaj možnosti za adaptacijo lega spomeniško zaščitenega objekta. Vendar od vsega skupaj ni bilo nič. Občina pa, žal, kot uporabnik javnih sredstev ne more vlagati, ne da bi stvari pravno formalno razčistili,» pravi Smolnikar. Dodaja, da je bil zadnji pogovor z župnija lani pred sprejemanjem občinskega proračuna, ko je občina predlagala, da bi uredila dve stanovanji na podstrešju in sofinancirala ureditev celotne hiše, vendar po županovih besedah župnija ni sprejela predloga, da na podlagi teh sredstev najame kredit. Ker je predračun za prenovo celotne hiše znašal okrog 70 milijonov SIT, bi bila občina pripravljena sofinancirati petino te vsote. Kot je povedal Smolnikar, je bilo v lanskem proračunu predvidenih tri milijone STT za subvencioniranje obrestne mere pri posojilih, najetih za Bomo našli rešitev za razpadajočo Maistrovo hišo? obnovo starega mestnega jedra. Poleg tega pa je bilo še 700.000 SIT namenjenih kot nepovratna sredstva za revitalizacijo, ki pa niso bila v celoti porabljena. Na župnijskem uradu Kamnik smo povprašali za mnenje o tem problemu župnika Franca Šuštarja, kije dejal, da je problem samo v pomanjkanju denarja. »Načrti za prenovo Maistrove hiše so pripravljeni že nekaj časa. Če pravi občina, da je pripravljena sodelovati, moram reči, da smo tudi mi takoj pripravljeni, samo denarja nimamo«. Povedal je, da bi bilo treba najprej utrditi temelje, zidove in obnoviti streho. Na vprašanje, ali obstoja interes morebitnih soinvestitorjev, o katerih je bilo pred časom govora, je župnik Šuštar pojasnil, da s Krekovo banko ne bo nič, Ministrstvo za obrambo pa je ponudilo samo 1 milijon tolarjev, s tem pa ni mogoče ničesar naredili. »Če nimamo 40 ali 50 milijonov, ne moremo začeti«. V zvezi z možnostjo najetja posojila, ki gaje omenil župan, župnik pni vi: »Lahko se je zadolžiti, vendar, iz česa pa naj vračamo? Župnija nima drugih dohodkov kot tisto, kar verniki prispevajo v nedeljo pri maši. Kamnik veliko govori o kulturi in o Maistru, vendar se samo od besed ne da nič storiti...« Čeprav je bilo že nekaj predlogov, naj bi obnovili vsaj fasado, župnik Šuštar meni, da tega ne bi storil noben pameten gospodar. Na vprašanje, ali so morda že iskali druge soinvestitorje, ki bi mu pripravljeni ob najemu prostorov vložili določena sredstva za prenovo, smo izvedeli, da župnija to počne ž.e pel let, vendar ni pravega interesa. »Če bi se šli kako trgovino, hi sc morda kaj našlo, če pa želimo zadevo peljati bolj v kulturni smeri, kar bi se za tako hišo spodobilo, je pa malo drugače.« Čeprav vsa zadeva okrog prenove Maistrove rojstne hiše ni prav nič rožnata, ne bi kazalo vreči puške v koruzo in čakali, da se častitljiva stavba, ki jo krasi edino spominska plošča, na kateri piše, da se je pred 126 leti tu rodil slavni general in pesnik Maister, sesuje v prah... FRANC SVETEU Novinarska konferenca pred simpozijem o Francu Mihaelu Paglovcu Tone Smolnikar, župan občine Kamnik in prof. Marjeta Humar, predsednica odbora za pripravo simpozija, sta na novinarski konferenci predstavila priprave in program simpozija o Francu Mihaelu Paglovcu. Tone Smolnikar jc med drugim dejal, da so nekajmesečne priprave na simpozij porok, da bo simpozij o tem znamenitem možu v Kamniku in v Šmartnem res uspel. Prof. Marjeta Humar pa jc spregovorila o delu in pomenu Franca Mihaela Paglovca kot o zelo stvarnem in gospodarnem človeku, ki jc s svojim delom zaznamoval naše kraje v prvi polovici 18. stoletja. Ne samo, da je zgradil sedem cerkva, ustanovil hranilnico in posojilnico in podobno, bil je tudi vesten kronist svojega časa. Predsednica pripravljalnega odbora je poudarila, da bo na dvodnevnem simpoziju Paglovec vsestransko obravnavan. Gradivo simpozija pa bo objavljeno prihodnje leto v posebnem zborniku. ' Prof. Janez Močnik jc novinarjem predstavil v posebni brošuri objavljen izbor Paglovčevih pesmi, namenjenih cerkveni rabi. ki jih je Močnik priredil iz rokopisne pesmarice. Dejal jc, da je samo rahlo spremenil ritem in napev ter dodal harmonijo, ki bi jo po njegovem Paglovec sprejel. Občini Kamnik je izrekel zahvalo, da jc omogočila natis teh pesmi, ki jih bodo v času simpozija predstavili na koncertu trije kamniški zbori. F. S. Kamniški OBČAN IZ URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA 23. marca 2000 Predpraznični pogovor z županom Tonetom Smolnikarjem Tudi pozitivni odmevi dela... Pred občinskim praznikom, ki ga letos že petič praznujemo v počastitev spomina na 29. marec, rojstni dan Rudolfa Maistra - Vojanova, smo župana zaprosili za pogovor o aktualnih vprašanjih, s katerimi seje občina Kamnik srečevala v minulem obdobju in o trenutno najpomembnejših zadevah, ki jih rešujejo občinski svet, občinska uprava in župan. možnosti Zato mislim, da se jc potrdila moja teza, da v našem občinskem SVCllI I1C gre za pozicijo in opozicijo. Svetniki so namreč pritrdili predlogu, da ni pametno skromnega proračunskega denarja preveč razdrobiti in da je bolje dogovorjene prioritete čimprej dokončati. Kako ste uspeli razrešiti dileme v zvezi s financiranjem kulturnih ustanov, saj je težnja države, da bi njihovo financiranje v celoti prevzele občine, ne da bi zato imele zagotovljen ustrezen vir financiranja? Čeprav še nimamo zelene luči za začetek investicije pri OS Marije Vere na Duplici, smo vseeno rezervirali sto milijonov tolarjev za investicije v osnovnem šolstvu. Tudi za ureditev kulturnega doma smo v prvi fazi predvideli 60 milijonov, po sprejetem proračunu pa je za ta namen predvidenih okrog 47 milijonov tolarjev. Po dogovoru s projektantom smo sc odločili, da gremo najprej v usposobitev dvorane v skladu s celovitim projektom ureditve kulturnega doma. Po sedanjih grobih ocenah bi lahko v dveh letih s sto milijoni tolarjev dvorano usposobili za prireditve. Glede financiranj;) Kulturnega centra Kamnik - Muzeja, nam jc ministrstvo za kulturo predlagalo nek vzorec s katerim pa sc nisem strinjal Na nedavnem sestanku, ki sem ga sklical s prizadetimi občinami, ki naj bi sofinancirale kamniški muzej, jc sodeloval tudi predstavnik ministrstva za kulturo. Predlagal sem, da naša občina namesto 30% prispeva 20% in sc del glede na število prebivalcev. To pomeni, da bi nafta občina nosila 46% delež, kar pomeni 14 milijonov tolarjev. Ta predlog jc javno podprla tudi domžalska Županja, med tem ko sc ostale občine, razen Komende, še niso odzvale. Kot sem seznanjan, pa mengeški župan medtem pripravlja ustanovitev svojega muzeja - regijskega centra Jablje. Tudi na ostalih področjih so se letos začete investicije nadaljevale. Potrebe pa narekujejo tudi nekaj novih. Kaj bo novega na področju komunalnega urejanja naših krajev? Med večjimi zalogaji so gotovo ureditev Poti na Poljane, nadaljevanje urejanja Palovškc ceste, nadaljuje sc gradnja vzporednega vodovodnega cevovoda 400 mm proti Stranjam kanalizacija v Smard, kanalizacija na Žalah, začetek gradnje pločnika v Stranjah. Začela sc ho gradnja kolektorja med lazami v Tuhi- Zažela sva kar z vprašanjem o pravkar končani proračunski razpravi, ki se je končala I. marca s sprejemom občinskega proračuna za leto 2IMM). Ker smo žc na lanski zadnji seji občinskega sveta, 22. decembra, zaključili prvo obravnavo predloga letošnjega proračuna, smo računali, da bomo proračun sprejeli žc januarja, vendar zaradi dveh razlogov tega nismo storili. Najprej zato, da smo iz grobega zaključnega računa ugotovili, kako je s presežki oziroma Z nerealiziranimi investicijami v preteklem letu, počakali pa smo tudi na obisk šolskega ministra dr. Pavleta Zgage, sredi februarja, da smo tako dobili nekaj dodatnih koristnih informacij, kako čimbolj realno načrtovali investicije na področju šolstva. Toda navzlic temu, da smo sprejeli proračun I. marca, sem zelo zadovoljen, saj se je to, odkar sem župan zgodilo prvič. Te dni smo s posameznimi oddelki občinske uprave žc začeli Z natančnimi pregledi obstoječega stanja na področju investicij, da bi ugotovili, kako daleč smo z lokacijskimi dokumentacijami, z gradbenimi dovoljenji, / urejanjem lastniških odnosov, in podobno. Sedaj moramo pohiteti z razpisi in pridobivanjem izvajalcev, kar nam bo pomagalo, da bomo gradbeno sezono res Sc pravočasno ujeli, ne pa da bi začenjali z gradbenimi deli šele jeseni. Kako pa ste uspeli uskladiti številne ielje in potrebe z možnostmi proračunske vreče? Ocenjujem, da nam je to kar dobro uspelo, čeprav smo morali žc pri oblikovanju osnutka rezati za več kot 500 milijonov tolarjev želja in da se je na osnutek proračuna »privolilo« še nekaj sto milijonov dodatnih želja, (udi številne amandmaje smo v okviru možnosti kar dovolj korektno uskladili. Zadovoljen sem tudi zaradi tega, ker sem bil na seji občinskega sveta s strani predsednika SDS v tem pogledu javno pohvaljen, saj so bili ustrezno upoštevani ludi njihovi predlogi. Znano pa jc. da so lani svetniki tc stranke pred glasovanjem o proračunu, zapustili sejo občinskega sveta. lxtos smo žc pred sejo razrešili marsikateri problem, Zato menim, da so tokrat svetniki vseh strank razmišljali skupaj v okviru finančnih Spoštovani Kamničani! Pridružite se nam na SLOVESNOSTIH in PRIREDITVAH OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU: SREDA. 29. marca ......' ' i ob 17. uri SLOVESNOSTI PRI SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA NA j j TRGU TALCEV I ob 18. uri PREDSTAVITEV KAMNIŠKEGA ZBORNIKA I Galerija Veronika Kamnik 1 ' PETEK. 31. marca ob 11. uri Osnovna sola Franu Albrehta otvoritev razstave »Sodelovanje učencev osnovnih Sol Kamnik Trofaiach« ob 15. uri Motnik: slovesnost OH ZAKLJUČKU DEL REGULACIJE HUDOURNIKOV ob 16. uri Kulturni dom Motnik: SLAVNOSTNA SE.IA OBČINSKEGA SVETA 01« INF KAMNIK s podelItvIJo priznanj , ob ai. url šolski center Rudolfa Maistra Kamnik: J KONCERT ORKESTRA MANDOLINA. Ljubljana SOBOTA. 1. aprila I ob 9. url Kructal-Alko Duplica: Posvet gospodarstvenikov Iz Kamnika 1 I Trofalacha. Tema: »VKLJUČEVANJE GOSPODARSTVA Vi EVROPSKO INTEGRACIJO« ob 16. url Športna dvorana Kamnik: Odbojkarska prijateljska tekmu med ekipama Iz Kamnika In Trofalacha ob 1». url Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik: Skupni koncert pihalne godbe Trofalaeh in Mestne godbe Kamnik VABLJENI! OBČINA KAMNIK, nju in Šmartnim, kjer bo treba povečati tudi sedanjo čistilno napravo. Za gradnjo in modernizacijo cest smo namenili 183 milijonov Srr, od katerih bo okrog 57 milijonov SIT namenjenih ureditvi Palovškc ceste v Novem trga Eden večjih zalogajev bo tudi povezovalni pas ob Kamniški Bistrici med Maistrovo in Šolsko ulico, za kar smo v proračunu predvideli 30 milijonov SIT. Za asfaltiranje žc lani zgrajene ceste Motnik - Strmec pa bo šlo okrog 10 milijonov SIT. Letos bomo uredili tudi hudourniške brezine potoka Grižcvec v Motniku. kar bo zahtevalo 9 milijonov občinskih sredstev. Pregrade pa bodo preprečevale poplavljanje spodnjega dela Motnika. Že nekaj časa je v pripravi, že dvakrat pa je bil tudi v javni obravnavi spremenjen prostorski del občinskega plana. Kdaj pa naj bi ga občinski svet dokončni) sprejel? V prihodnjem tednu dobimo vse pripombe, ki smo jih poslali na LUZ v Ljubljano, sprejete ali zavrnjene po strokovni plati in vrisane v prostorske karte. Predvidevam, da bo seja občinskga sveta, na kateri bomo obravnavali in sprejemali spremembe prostorskih aktov, 12. aprila. V kakšni fazi je reševanje lastniških razmerij na zemljiščih na Veliki planini? Geodetska uprava jc na podlagi meritev (opravljene so bile lansko jesen), ki jih je naročila in plačala občina Kamnik, izdala odločbo, ki jo je Agrarna skupnost Velika planina dobila v vednost. Po veljavni zakonodaji je agrarna skupnost stranski udeleženec. Te dni imamo s predstavniki Agrarne skupnosti še en pogovor. Po zakonu o športu so smučišča, ki so odmerjena v dokaj ozkem obsega v lasti občine, medtem ko pa naj sc ostalih 500 hektarov vrne nekdanjim lastnikom. Pred izdajo odločbe pa hi K morali dogovoriti o služnostnih pravicah, da ne bi prihajalo do novih tožb. Predsednik Agrarne skupnosti Franc Šimenc sicer meni, da pri njih ni enotnega mnenja, saj hočejo nekateri planino vrnjeno v celoti in bi šele potem sklepali sporazum o uporabi smučišč. Vendar iz izkušenj drugih smučarskih središč, denimo Krvavca, vemo, da Sc tako dobro napisan sporazum nc drži dolgo. Skupaj z. našim odvetnikom Dolesom smo jim tudi povedali svetovali, naj si pridobijo odvetnika, da bi zadeto čimbolj razumno razrešili. Odvoz smeti in raznih odpadkov že nekaj časa predstavlja zelo pereč problem Velike planine. Kako namerava občina urediti to vprašanje? Moram povedati, da imamo Pub-licusa žc nekaj časa polno glavo. Očitno bomo morali, kar žc nekaj časa obljubljam objaviti nov razpis za pridobitev koncesionarja za odvoz odpadkov. Doslej namreč koncesijska pogodba s Publicusom sploh ni bila podpisana, ker ni ponudil z državo dogovorjenih cen. Sestavni del koncesijske pogodbe jc tudi program izvajanja in cenik ravnanja z. odpadki Oni želijo, da podpišemo koncesijsko pogodbo, pa v tem času niso predložili niti navadne začasne pogodbe Prišli pa so s ponudbo novih višjih cen. ki jih niti država niti občinski svet nc bi odobrila, saj želijo mesečni prispevek 1200 SIT za 120-litrski zabojnik podražiti na skoraj štiri tisočake. Publicus je obljubil, da bo za odvoz odpadkov z Velike planine, ki jih jc sedaj v dolino dvakrat odpeljala družba Velika planina, poravnal račune. Nered s smetmi na Veliki planini pa jc posledica miselnosti, da povzročitelji odpadkov nc bodo plačali. Na CROSu Suhadolc smo morali s 1. marcem v dogovoru s Snago Ljubljana in v sodelovanju z občino Komenda za-gojpviti delavca, ki sortira in žigosa smeti iz naših dveh občin. Na deponiji Barje je namreč v smeteh odvrženo eksplozivno sredstvo povzročilo nesrečo, vendar niso mogli ugotoviti, i/ katere občine so bili pripeljani odpadki. Kot kaze, pa s Publicusom nc moremo najti skupnega jezika. Očitno bo potreben ponovni javni natečaj za izbiro konccsionaija. Vemo, da se turistična taksa v objektih na Veliki planini v večini primerov ne plačuje. Poleg evidence turistov je tako občina prikrajšana za sredstva od turistične takse. Kako občina spremlja oziroma nadzoruje to področje? Moram povedati, da jc tudi tu nekaj nereda, vendar je sedaj nadzor poostren in so nekateri lastniki ob- jektov oziroma najemniki že prejeli naloge za plačilo kazni. Sedaj poročila o nočitvah prihajajo bolj redno, prav tako plačila turistična taksa. Sedaj bomo naredili analizo za tri mesece in tiste, ki so sicer nočitve prijavili, niso pa odvedli turistične takse, morali predlagati za kaznovanje. Tudi zaradi neurejenih lastninskih odnosov pri počitniških kočah nastaja nered in zato imamo tudi še dokaj skromen prihodek od turistične takse. Kot vidimo, tradicionalna kamniška industrija Ume v vse večje težave, povečuje se število brezposelnih, razprodaja-jo se industrijski objekti. Kaj bo letos občina storila za pospeševanje drobnega gospodarstva in podjetništva v občini? V teh dneh dobivamo ponudbe bank. koliko posojil lahko pridobimo z depozitom. Konec marca bomo v Kamniškem občanu objavili javni razpis s pogoji in načinom dodeljevanja posojil. Hkrati pa smo na zadnji seji občinskega sveta imenovali v. d. direktorja Agencije za pospeševanje turizma in podjetništva v občini Kamnik, ki mora pripraviti vse potrebno Z! njeno ustanovitev in delovanje da bi proti koncu leta prevzela določene naloge tudi na področju podjetništva. Z vidika izrabe in namembnosti prosUira je ta trenutek gotovo zelo aktualna uporaba prostora in objektov na območju stare tovarne Stol in soseske B-17 na Duplici Kakšna je vloga občine pri razreševanju teh vprašanj? Za območje soseske B-I7 na Duplici še danes trdim, da jc bila sprememba zazidalca nelegalno sprejeta. Ker nisem želel teh sprememb zazidalnega načrta predložiti na sejo ob-činskcgi sveta, so nekateri politično lobirali, ga čez noč v drugi fazi spremenili in sprejeli. Sam nisem podpisal predloga, da gre to na sejo občinskega sveta. Če bi moji sodelavci, ki so zadevo pospeševali preko politike poznali negativne posledice, hi lakral dali županu prav. Žal jc bila večina za to, da se sprememba obravnava in so jo obravnavali Seveda, če se ne bi dve leti pogovarjali z investitorji, še to ne bi bilo storjeno, kar je bilo. Nekateri pa so še vedno dolžni komunalni prispevek. Da smo lahko asfaltirali ceste pa smo ga morali sami založiti. Zdaj pa se kar naenkrat pojavlja potreba po semaforja oziroma urejanju križišča Vemo. da se gradijo novi objekti s potrebnimi parkirišči ki jih nikoli ne bo. Zelja je, da se po zazidalnem načrtu postavi nov objekt v križišču kar pa je odvisno od javnega dobra občine Kamnik, od soseda, ki se že zdaj pritožuje, da ne bo dal soglasja za objekt, ki bi bil bližje kot 4 m od meje itd. itd. Problem pomanjkanja parkirišč se še bolj zaostruje. Predsednika KS Duplica smo na seji vprašali, kdo jc zgradil njegovo parkirišče. Seveda ga je postavil sam na svojem zemljišča Mi pa smo lansko leto morali financirati parkirišče pri bloku na Blcjčevi. sedaj bo treba najti dodaten prostor oz. parkirišče za avtomobile, ki parkirajo ob šoli Marije Vere, ker bo tam atletska steza in podobno. Predlagal sem da strokovne službe pripravijo predlog odloka, ki bo določal da nobena gradnja ne more biti »požegnana«, in izdano gradbeno dovoljenje, dokler ne bo zagotovljenih 1,8 ali 2 parkirišči na eno stanovanjsko enoto. Glede Stola bo te dni ponoven sestanek na oddelku za okolje in prostor. Opozarjam na nemogoče razmere, ki so nastale na območju starega Stola Tudi direktorja Stola Pezdir-ca sem opozoril, naj z nekdanjimi tovarniškimi prostori ne razpolaga neodgovorno. Enkrat pride z eno ponudbo, drugič z drugo. Zdaj občini ponuja zelenice med bloki. Dejal sem mu da občina ne bo kupovala, dokler ne bodo ugotovili kaj je še v lasti Stola in koliko je še javnega dobra znotraj Stola. Šele potem bodo stekli pogovori Glede kurjenja v Stolovi stari kotlarni so menda inšpektorji ugotovili da nc kurijo nič nevarnega, ven- dar sem Pezdirca kljub temu opozoril da me Dupličani in tudi stolovci opozarjajo da se je tam kurila tudi plastika Na ta problem sem opozoril glavnega republiškega inšpektorja Rajna, prav tako na predviden ponoven zagon nove kotlovnice, ker ne želim da bi nastala neka nova ekološka bomba za dupliški in kamniški zrak. Seveda nismo proti zagonu nove energetike, ki bo proizvajala tudi električno energijo, vendar se bomo zavzemali za to. da ne bo povzročala negativnih vplivov na okolje. Morda bo za marsikoga zanimiv še odgovor na vprašanje, kako bo z dosedanjo podporo SLS županu, če se bo SI Ji združila z SKD in bodo morah celo ministri SIJ) izstopiti iz Drnovškove vlade? Po dosedanjih zagotovilih podžupana Hočevarja, ki v Kamniku vodi SLS, se v naši občini ne bo nič spremenilo. O tem so obvestili tudi vodstvo SLS v Ljubljani. Očitno je, da smo se v tej pogojno rečeno koaliciji, ujeli in da skupne cilje, za katere smo se dogovorili tudi uresničujemo. Kakšno naj bi bilo sporočile/ občanom ob občinskem prazniku? Čeprav moram reči da sem zaradi obilice dela kar precej utrujen, vendar pa hkrati nisem nezadovo-ljea zlasti ker dobivam pozitivne odmeve s »terena«. Ljudje vendarle vidijo, da se stvari resno lotevamo. Tudi včasih navidezno drobna podtikanja, še posebej kar se tiče lastništva, ob številnih investicijah uspešno premagamo in tako sledimo ciljem, ki nam jih nalaga lokalna samouprava Ob cestah, vodovodih in drugih komunalnih naložbah pa se moramo lotevati tudi problemov, ki v bistvu niso naSa domena - šolstvo, kultura v širšem pomenu besede, denimo kulturni dom muzej in podobno. Naj ob koncu izkoristim to priložnost, da vsem občanom občine Kamnik ob našem občinskem prazniku iskreno čestitam! FRANC SVETEU Vi sprašujete, župan odgovarja Občan F. t), sprašuje, kakšne so mdoge in pristojnosti delovnih teles občinskega sveta Občine Kamnik, predvsem ga zanimajo naloge in pristojnosti Komisije za vloge in pritožbe. l'o zakonu o lokalni samoupravi lahko občinski svet ustanovi komisije m odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje i: med članov občinskega svela, lahko pa ludi izmed drugih občanov, vendar največ do poloviie članov. Občinski svet Občini' Kamnik /<■ Odlokom o ustanovitvi, sestavi, nulo gub m načinu dela delovnih leles občinskega sveta občine Kamnik ustanovil za preuče\-anje posameznih področij, za pripravo odločite* o politiki na teh področjih in zu oblikovanje mnenj in predlogov do posameznih vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta na-slednje komisije m odbore: komisijo zu mandatna vprašanja. volitve in imenovanja, komisijo zu vloge in pritožbe, statutarno pravno komisijo. - odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, - odbor Zli podjetništvo in turizem, - odbor zo prostor in komunalno ureditev, odbor zu varovanje okolja. - odbor zti družbene dejavnosti. ■ odbor za proračun in gospodarjenje občinskim premoženjem Komisije in odliori občinskega svela v okviru svojega delovnega področ-ja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega svela in dajejo občinske. mu svetu mnenja in predloge. Delovna telesa obra\'navajo na sejah zadeve, ki so jim dodeljene v obravnavo ter zadeve v skladu s sklepi ali s programom delovnega telesa. Član delovnega telesa se mora po dolžnosti udeleževati sej tega delovnega telesa. Če se iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej v koledarskem letu. lahko predsednik delovnega telesu predlaga komisiji zu mandatna vprašanja, volitve m imenovanja, da pri čne postopke za razrešitev takega člana. Delovno telo lahko o zadevi, ki je uvrščena na dnevni red seje občinskega sveta, pripravi poročile) občinskemu svetu, ki metra vsebovati stališča, predloge in pripombe, o katerih je me>žno glasovali v občinskem svetu. Poročilo mora dostaviti županu najkasneje dan pred sejo. Če se med obravnavo določene zadeve na seji občinskega sveta ugotovi, da delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko svet odloči, da se obravnava le zadeve odloži, dokler delovno telo v zvezi s to zadevo ne bo zavzelo svojega stališča. Pri uresničevanju usmerjevalne m nadzorne funkcije delovno teh skrbi za ugotavljanje slanja na posameznem pod-ločju, preverili upravičenost interesov. ocenjuje ustreznost spre/enh aktov občinskega svela ..a didoieno-podroeje in preverja nphovo učinkovitost ter spremlja uresničevanje politike na svojem področju. Delovno telo lahko zahteva od župana, občinskih juvnih zavodov in podjetij podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju politike ali ugotavljanju učinkovitosti na doline nem področju. Komisije in odbori ob-črnskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet rut predlog županu. Delovna telesa dajejo stališča, mnenja, pripombe in predloge k predlogom odlokov za prvo obravnavo, ki jih mora predlagatelj odloku pri pripravi odloka zu drugo obravnavo upoštevati oziroma obrazložiti, zakaj jih ni mogoče upoštevati. V drugi ob-ruvnavi pa lahko delovna telesa dajo predlog zu do/mlnitev ali sprememlm predloga odloku (amandma) v pisni obliki in z obrazložitvijo. O anuuuimu jih glasuje občinski svet. Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge, pritožbe in predloge občanov, podjetij in drugih gospodarskih subjektov, organizacij in ustanov, ki jih posredujejo občinskemu svetu, preverja utemeljenost vlog in pritožb in daje predloge, kako nuj se posamezna zadeva reši ter predlaga ukrepe, kijih je treba sprejeti zu odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Vlogo komisije za vloge in pritožbe je mogočt primerjati z varuhom človekovih pravic na občinski ravni, ki sicer nima izvršilne moči. lahko pa z nasveti, priporočili in dopisi pristojnim organom pomaga strankam, da svoje problenu-rešijo hitreje in z manj stroški ANTON TON F SMOLNIKAR Župan 'J Svetniki sprašujejo in predlagajo Zakaj podražitve zemeljskega plina' V predzadnji številki smo objavili vprašanje svetnika Franca Orešnika, ki je postavil vprašanje vzrokov /a podražitve zemeljskega plina in načina določanja njegove cenc za potrošnike. Adriaplin d. o. o. je svetniku posredoval obsežen odgovor, iz katerega povzemamo najpomembnejše ugotovitve in pojasnila V odgovoru je med drugim zapisano, da je podlaga za določanje cenc odlok o tarifnem sistema ki ga je občinski svet sprejel 29.10.1997. Tarifni sistem pa je sestavni del pogodbe o odjemu plina in ga je vsak porabnik prejel ob podpisu pogodbe. Ta določ;u da jc cena plina sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del vsebuje vse stroške distributerja v zvezi z izgradnjo in vzdrževanjem plinovodnega omrežja ter distribucijo zemeljskega plina. Ta del se mesečno usklajuje z rastjo življenjskih stroškov. Variabilni del pa je vezan na porabo plina po plinomera odvisen pa je od nabavne cene in distribucijske mreže. Taksa za obremenjevanje okolja z emisijo CO? je odvisna od količine prodanega plina. Distributer je namreč upravičen v treh letih prodati določeno količino zemeljskega plina brez omenjene takse Dovoljeno letno količino plina brez ekološke takse je Adriaplin prodal lani oktobra in novembra. Glede visine nabavne cene je v odgovoru zapisano, da ima Adriaplin zaradi ugodnega razmerja med letno in zimsko porabo tudi ugodno nabavno ceno, kar se odraža tudi v nizki prodajni ceni, ki jo plačujejo porabniki. Ker je vlada v začetku januarja Geoplinu dovolila dvig cene plina za 9,4% in ker se je v tem času določala tudi nova nabavna cena za leto 2000. se je distributerjeva nabavna cena januarja spremenila dvakrat. Po mnenju Adriaplina je cena zemeljskega plina v zadnjem obdobju izredno ugodna v primerjavi s konkurenčnimi gorivi. Pričakujejo, da se bodo ta ugodn;' razmerja nadaljevala tudi v prihodnjem obdobju. F. S. Usoda livarne se bo krojila v naslednjih mesecih Nadaljevanje s 1. strani član uprave mag. Joie Tomelj, si v podjetju prizadevajo uresničiti ukrepe sanacije tekočega poslovanja, saj bo le tako prisilna poravnava prinesla dolgoročne rezultate. Povedala sta, da je poslovni izid za leto 1999 ugoden glede na leto 1998 in glede na začasni poslovni načrt za leto 1999. Tako podjetje Titan pri skoraj enakih prihodkih izkazuje v letu 1999 iz tekočega poslovanja približno 10 milijonov tolarjev izgube, kar je pozitiven premik v primerjavi s 420 milijoni tolarjev izgube iz prav tako tekočega poslovanja v predhodnem letu. Naj omenimo, da so v načrtu pred pričet-kom sanacije predvideli približno 230 milijonov tolarjev izgube. Še lepši so statistični oziroma dokončni rezultati poslovanja, ki pa nam ne podajo primerljive slike, saj se v njih odražajo visoki pozitivni učinki prisilne porav- Glede prihodnosti Titana, predvsem livarne, so zaskrbljeni zaposleni, ki jim delo v tem nekdaj uspešnem kamniškem podjetju prinaša vsakodnevni kruh. nave in negativni učinki razvrednotenja sredstev v preteklem letu. V upravi družbe pravijo, da je na ugoden odmik poslovnega rezultata podjetja vplivala zavzetost vseh zaposlenih, sodelovanje uprave in sindikata delavcev, kar je v najbolj kritičnih trenutkih zagotovilo nujno potreben mir znotraj podjetja, predvsem pa delno prestrukturiranje proizvodnje in učinkovito zniževanje stroškov na vseh nivojih. Kot pretežnemu izvozniku, ki kar dve tretjini svoje proizvodnje proda v tujino, je pozitivni učinek dodala tudi uvedba davka na dodano vrednost. K boljšemu izidu so pripomogli tudi nižji stroški dela I manj nadur, delavci na čakanju in prenehanja delovnih razmerij), medtem ko bo pretežni del učinkov zmanjševanja števila zaposlenih v procesu prisilne poravnave viden šele v letošnjem letu. Zelo dobre poslovne rezultate je v lanskem letu dosegel profitni center ključavnic (Titan ima namreč štiri profitne centre - poleg ključavnic še livarno, orodjarno in inštalacije), kije z manjšim številom zaposlenih, od 1.12.1998 do 31.12.1999 je delovno razmerje prenehalo 52 delavcem tega oddelka, ob hkratnem večanju fizičnega obsega proizvodnje dosegel za 2,84% višje prihodke. Ti rezultati so vzpodbudni za nadaljnje poslovanje, ki ga nameravajo v letu 2000 oplemenititi še z razvojno investicijskimi posegi. Čas za odločitev o usodi livarne se počasi izteka Osrednje mesto v sanacijskem procesu ima livarna z obdelavo, saj se z največjimi težavami srečujejo prav v tem profitnem centru podjetja, ki zaposluje tudi največ delavcev, trenutno 303. Na Žalost pa tudi lanskoletni pozitivni premik v poslovanju ne zagotavlja ohranjanja livarniške dejavnosti, saj bi bilo nujno potrebno učinkovito proizvodno tržno prestrukturiranje, ekološka sanacija in sanacija delovnega okolja. V podjetju uporabljajo tehnologijo, ki je sicer dokaj sodobna, vendar delno iztrošena, zahteva pa nujno investiranje za potrebe ekološke sanacije in sanacije delovnega okolja. V podjetju se zavedajo negativnih vplivov dejavnosti livarne na okolje in težkih delovnih pogojev zaposlenih, vendar se problemov ne da rešiti takoj, saj so povezani z velikimi investicijami. Samo postavitev novih suhih filtrov na izvorih onesnaževanja bi zahtevala investicijo v višini 200 milijonov tolarjev. Titan teh prepotrebnih sredstev nima, v dogovarjanju z državo oziroma ministrstvi iščejo vire za ekološko sanacijo in sanacijo delovnih mest. Najbolj črn scenarij ukinjanja livarniške dejav- RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI PONEDELJEK. 10. aDrila ob 8. uri MOTNIK pri Flegarju ob 9. uri ŠPITALIČ, pri trgovini ob 10. uri ZG. TUHINJ, pri Kavsarju ob 11. uri LAZE, pri pošti ob 12. uri ŠMARTNO, pri Hvaletu ob 13. uri PŠAJNOVICA, pri Pestotniku ob 13.30 VEL. RAKITOVEC, pri Žibertu TOREK. 11. aprila ob 8. uri SOTESKA, pri Zlati kaplji ob 9. uri SELA, pri Spruku ob 10. uri SREDNJA VAS, pri Ustanku ob 11. uri VEL. LASNA, pri Zalazniku ob 11.30 VRANJA PEC, pri šoli ob 12. uri SP. PALOVČE, pri Kladniku ob 12.30 ZG. PALOVČE, pri Remsu SREDA, 12. aprjl? ob 8. uri ŠMARCA, pri Jermanu ob 9. uri VOLČJI POTOK, pri zbiralnici ob 10. uri TUNJICE, pri Jamovcu ob 11.30 GODIĆ, pri Hribarju Četrtek, 13. epriia ob 8. uri KRIZ, pri Cubru ob 9. uri KOMENDA, pred KK Komenda ob 11. uri MOSTE, pri zbiralnici ob 12.30 PODGORJE, pri Rozmanu PETEK. 14. aDrila ob 8. uri SP. STRANJE, pri Hramcu ob 9. uri KREGARJEVO, pri Prodniku ob 10. uri KRIVČEVO, pri Jurčku ob 11.30 GOZD, pri Mlakarju ob 12.30 ČERNIVEC, pri Mejašu SOBOTA, 15, aprila ob 8. uri NEVLJE, pri Novaku od 9.30-12. ure KAMNIK, pri Vet. zavodu SREDA. 19. aDrila. ZA ZAMUDNIKE ob 8. uri MOTNIK ob 9. uri LAZE ob 9.30 SREDNJA VAS ob 10.30 KOMENDA ob 11.30 ŠMARCA ob 12. uri KREGARJEVO od 12.30-14.ure KAMNIK Cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, ki so starejši od štirih mesecev. Breje in doječe psice bodo cepljene po odstavitvi mladičev na sedežu zavoda med rednim delovnim časom. Za pse, ki so bili cepljeni že v preteklem letu, so lastniki dolžni s seboj prinesti knjižico in značko. V slučaju izgube značke, mora lastnik zaprositi za izdajo nove na lastne stroške. Cena vakcinacije znaša 5.000,00 sit. Veterina Kamnik, d.o.o. nosti namreč predvideva prenehanje zaposlitve 350 delavcev, od katerih jih je kar osemdeset odstotkov težje za-posljivih. To pa pomeni, da bodo nadomestila tem delavcem bremenila državo dolgo časa, zato so v upravi podjetja mnenja, da bi bilo z vidika države ekonomično, da sredstva, kijih dobi preko prispevkov iz plač zaposlenih, prispeva za ekološko sanacijo in sanacijo delovnih pogojev, kar bi pogojno omogočilo ohranitev delovnih mest. Možnosti za ohranitev livarniške dejavnosti vidijo tudi v aktiviranju že ustanovljene hčerinske družbe z omejeno odgovornostjo v 100% lasti družbe Titan d.d. Tak način organiziranja družbe bi omogočil tudi lažje dogovore ob eventuelnih povezavah s strateškimi partnerji, tako na družbi Titan d.d. kot hčerinski družbi. Glede na svetovna gibanja (glohalizacija poslovanja, strateške povezave, nakupi podjetij......) postaja tak način organiziranosti družb že nujnost, saj je ob nastopu interesa po združitvi ali nakupu potrebno odreagirati kar se da hitro. Uprava Titana proučuje kar nekaj alternativnih rešitev za ohranitev livarne, saj si prizadevajo obdržati delovna mesta približno 350 zaposlenim, pričakujejo pa razumevanje zaposlenih in okoliških stanovalcev, kijih motijo prah in hrup. Dejstvo je, da se čas za dokončno odločitev o usodi livarne počasi, a vztrajno, izteka. Najpozneje do poletja bodo uprava družbe, nadzorni svet in lastniki morali sprejeti dokončno odločitev. Prilagajanje števila zaposlenih se bo nadaljevalo Glede zmanjševanja števila zaposlenih, predsednik uprave Titana mag. Matjaž. Janežič pojasnjuje, da je Že program prenehanja delovnih razmerij oziroma program ukinjanja delovnih mest v okviru prisilne poravnave oziroma načrta finančne reorganizacije predvideval prilagajanje števila zaposlenih dejanskim potrebam, kar je pomenilo, da s pravnomočnostjo prisilne poravnave delovno razmerje preneha 181 zaposlenim, do konca leta 1999 pa še 27 delavcem. Podjetje, kije v postopku prisilne poravnave, se po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji tudi kadrovsko prestrukturira, če je kot dodatna metoda finančne reorganizacije uporabljeno ukinjanje delovnih mest iz. razloga finančne reorganizacije. Doslej je v skladu z načrtom finančne reorganizacije v Titanu delovno razmerje prenehalo 150 delavcem. Približno 90 nekdanjih zaposlenih je podjetju poslalo pritožbe zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja. Komisija za vloge in pritožbe in uprava družbe pa sta jim pojasnila zakonske osnove za ukinitev delovnih mest. Delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi prisilne poravnave, podjetje v skladu Z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne izplačuje odpravnin, saj jim zakon omogoča uveljavljanje izplačila pri Jamstvenem skladu Republike Slovenije. Danes Titan zaposluje 756 delavcev, kar pomeni 268 manj kot decembra leta 1998, ko je podjetje zaposlovalo 1024 delavcev, od tega kar 139 v skupnih službah. Takšna nadgradnja oziroma struktura zaposlenih pa delovno intenzivnemu podjetju, kot je Titan, ni omogočala preživetja na daljši rok. Zato so se lotili tudi temeljite sanacije delovnih mest in do danes zmanjšali število zaposlenih v skupnih službah za 36 % ali 50 zaposlenih, v livarni za 33 % ali 149 zaposlenih, v oddelku inštalacij za 20 % ali 4 zaposlene, v orodjarni za 17 % ali 13 zaposlenih in v ključavnicah za 15 %, kar predstavlja 52 zaposlenih. Od 268 zaposlenih, ki jim je prenehalo delovno razmerje od decembra 1998 do danes, je 112 delavcev odšlo iz podjetja po poti naravne fluktuacije, ostalim pa je delovno razmerje prenehalo v skladu z načrtom finančne reorganizacije podjetja, ki pa še ni končana. Nadaljnja zmanjševanja števila zaposlenih so povezana predvsem z uspešnostjo sanacije podjetja. Kljub zmanjševanju števila zaposlenih se stroški dela niso zmanjšali kot so pričakovali, saj so se stroški plač po kolektivni pogodbi, ki so jih izplačali v lanskem letu povečali za skoraj 13 odstotkov. Tudi letos so zaposleni v Titanu prejeli vse plače pravočasno in v skladu s kolektivno pogodbo. Glede izplačila lanskoletnega regresa za letni dopust so v Titanu pojasnili, da so polovico pripadajočega regresa delavci prejeli v lanskem letu, predvidevajo še izplačilo dela regresa v aprilu, višina in termin izplačila pa sta odvisna predvsem od uspešnosti poslovanja v prvem četrtletju letošnjega leta. Da hi lahko Titan ob dosedanjih pozitivnih premikih v poslovanju dosegel položaj nekdaj uspešnega izdelovalca ključavnic za domači in svetovni trg, je potrebna nadaljnja učinkovita tekoča sanacija in finančna reorganizacija, ki jo namerava uprava družbe nadgraditi z ustreznimi sporazumi z. bankami, ki so njihovi največji upniki, in z vključitvijo državnih poroštev. Nekateri upniki, med njimi Občina Kamnik, ki ji je Titan dolgoval 20 milijonov tolarjev iz naslova prispevka za stavbna zemljišča, so svoje terjatve po sprejeti prisilni poravnavi že dokapitalizirali z ustreznim deležem v osnovnem kapitalu Titana. Pohvalno je, daje ob zmanjšanju in razporeditvi starih finančnih bremen Titan v zadnjih mesecih sposoben sprotno poravnavati zapadle obveznosti. Tako na zadnji dan lanskega le-la niso zabeležili nobene neporavnane zapadle obveznosti. Vendar pa jih do konca leta čaka velik finančni zalogaj, saj morajo do novembra poravnati kar za 75 milijonov tolarjev ob vernosti 419 upnikom, ki so v postopku prisilne poravnave pristali na poplačilo terjatev z. 80-odslotnim diskontom v roku enega leta. Pred upravo družbe je v letošnjem letu poleg pri-četka poravnavanja obveznosti iz prisilne poravnave kar nekaj pomembnih nalog, med njimi nadaljnja racionalizacija stroškov na vseh nivojih, investicije v profitnem centru ključavnic, ohranjanje obstoječih trgov in agresivno trženje na novih področjih, de-zinvestiranje in prizadevanje za pozitivno kadrovsko selekcijo, izobraževanje in motiviranje delavcev. Še vedno pa ostaja največje breme na plečih uprave Titana izredno občutljiva odločitev glede perspektive oziroma nadaljnje usode livarniškega programa, ki ž.e odšteva mesece, led-ne, dneve.... SASA MEJAČ Palovška cesta bo zaradi prenove zaprta do maja ^ Nov asfalt, pločnik in oporni zid Kol smo že poročali, je občinski svet ob sini jemanju letošnjega /»'<> računa sklenil nadaljevati rekonsiruke ijo lokalne ceste Kamnik - Va-seno na odseku Palovške cesle v Novem trsu. /.a ta namen je v proračunu predvidenih okrog 5fi milijonov SIT od skupno 18, i milijonov, kolikor je letos namenjenih za prenovo občinskih cest. Z rebalansom lanskega jiroračuna je bilo za la odsek določenih okrog 40 milijonov SIT, vendar je bilo dejansko porabljenih le slabo četrtino. Z deli bodo najprej začeli delavci kamniškega Graditelja, ki bodo oh Pafovškl cesti ugradili 105 metrov dolg oporni zid z vmesnim presledkom. Ta zid je bil kar nekaj časa predmet spora nekaterih lastnikov zemljišč z občino, ki brez ustreznih soglasij niso mogli vzporedno urediti tudi komunalnih vodov. Tu namreč jioleka 200 mm vodovodni cevovod proli Zgornjem Perovem, tu bo potekala trasa plinovoda ipd. Po izgradnji opornega zidu bodo v dolžini 220 metrov, od križišča z Bevkovo ulico navzgor, zgradili pločnik in prenovili zgornji asfaltni sloj. V času popolne zapore ceste, ki bo po vsej verjetnosti trajala tja do 30. aprila (za to obdobje je občina izdala dovoljenje), bo za prebivalce Palovč in za dostop na Start grad možen obvoz preko Vesenega in Velike Lasne. Začasni obvoz za interventna vozila ter za prebivalce lAtbodove in Palovške ceste pa bet zagotovljen z usposobitvijo začasne ceste preko Zgornjega Perovega mimo ReŠčiča, Perovo 5 do Martinca in nato navezave na Palttvško cesto. Izvajalci del prosijo vse uporabnike te ceste za razumevanje in spoštovanje predlaganega obvoza, saj \6odo le tako lahko dela nemoteno potekala! F. S.^y Denacionalizacija Planinke in Malograjskega dvora Občina brani javno dobro Žc deset let zaprt nekdanji hotel Malograjski dvor in skoraj leto dni spet zaprta restavracija Kcnda, nekdanja Planinka, ob vsem poudarjanju pomena razvoja turizma v naši občini vse bolj zastavljata vprašanje, kaj sc dogaja v postopku vračanja tega premoženja prvotnim lastnikom. Na to vprašanje nam je posredoval nekaj informacij Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave. Glede Planinke - restavracije Kenda je trenutno stanje tako, da jc ministrstvo za okolje in prostor 19. oktobra lani na podlagi pritožbe Občine Kamnik odpravilo odločbo Upravne enote Kamnik in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje. Zadeva se jc zapletla okrog tako imenovanega začelja Planinke (delna last Sadni-karja), ki ga je občina leta 1996 prodala novemu lastniku. Ta je O otroškem dodatku in dodatku za nego otroka Za uveljavitev pravice je potrebna pravočasna oddaja vloge Za uveljavitev pravice do otroš kega dodatka za obdobje od t. 5. 2000 d&30. 4. 2001 in do dodat ka za nego otroka je ludi letos potrebno pravočasno oddati vlogo za uvefjvitev dodatka pri Centru za socialno delo Kamnik, na Ljub ljanski 1 v času uradnih ur, to je ob ponedeljkih in sredah med S. in 12. uro ter 14. in 16, uro, ob jietkih pa med S. in 12. uro, najpozneje do 31. marca. Vloge na obrazcu, ki ga kupite v knjigarnah, lahko pošljete tudi s priporočeno pošiljko />o pošti. Lansko leto sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona 0 družinskih prejemkih kljub številnim dilemam glede univerzalnega in selektivnega otroškega dodatka še najtrej uveljavlja se lektivni otroški dodatek To jmna-ša ugodnejši položaj predvsem družinam z nizkimi dohodki in z več otroki. Spremenjen vstopni cenzus za pridobitev /travice do otroškega dodatka določa, da so do otre>škcga dodatka u/travičeni tisti, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana nejiresega 99%, povprečne jtlače v Slu/■eniji. kar znaša za letošnje leto 171.513,00 tolarjev bruto mesečnega dohodka na družinskega člana. (Hroški dodatki se odmerjajo pO eiscmrazrcdni lestvici, ki upošteva število otrok v družini in višino dohodka na družinskega člana v preteklem letu. Za vsakega naslednjega otroka v družini je jtrijiadajoči olroš ki dodatek višji. Ta sistem izftlače-vanja otroških dodatkov je />re-vzel vlogo socialnega korektorja, povečal j>a je razliko med na j niz jimi in najvišjimi otroškimi dodatki. Dodatek za nego otroka, ki je namenjen pokrivanju povečanih stroškov za Imelo bolne otroke in otroke s telesno in duševno pri zadetostjo po dopolnjenem osem najstem letu, če se ti redno šolajo, vendar najdlje do šestindvajsete ga leta\ pridobijo starši ali skrbniki teh otrok vlogi za priznanje te ga dodatka, ki ga v naši občini že prejema 74 otrok, je potrebno prt lotiti ustrezno medicinsko dokumentacijo in morebitno potrdilo o šolanju. Ta dodatek za nego />a ni vezan na dohodek družine, temveč na zdravstveno slanje ot roka. Na Centru za socialno delo v Kamniku smo izvedeli, da so v lanskem letu pozitivno rešili kar 3916 vlog za 670K otrok, ki so upravičeni do otroškega dodatka 00 konca letošnjega ajtrila. Po tem obdobju se pravice do otroš kega dodatka na podlagi vlog ob ravnavajo ponovno. Opozorili so na letošnjo novost pri izpolnjevanju vloge, ki jo morajo zaradi varovanja osebnih jtodalkov poleg staršev ali skrbnikov podpisati tu-dipolnoletni otroci. Otroški doda tek jirijtada otrokom tudi v času šolanja do dopolnjenega 26. leta sla rosi i. Na (centru za socialno delo v Kamniku smo povprašali, kako je z izplačevanjem drugih jtrejem-kov, kijih določa Zakon o družinskih prejemkih. V lanskem letu so zabeležili 266 upravičencev opreme za novorojence, 292 upravičenk do nadomestila za porodniški dopust ter 22 upravičencev starševskega dodatka kol pomočpri vzdrževanju otroka, ki jmjiada tistim staršem, ki nisi) zaposleni ali še študirajo in zato ni so upravičeni do nadomestila za porodniški dopust. SAŠA MEJAČ ugotovil, da denacionalizacijski upravičenec Kcnda uporablja tudi njune prostore. Ker jc sosed Kcnda odrekel novemu lastniku soglasje za prenovo začelja, jc ta predlagal občini, naj zahteva ničnost denationalizacijske odločbe, ker se premoženje nc da fizično deliti. Prvi zahtevek Občine na Upravno enoto Kamnik jc bil zavrnjen. Pritožbi Občine na Ministrstvo za okolje in prostor pa je bilo ugodeno. Poleg tega jc občinska uprava ugotovila, da Kcnda ni edini pravni naslednik denaciona-lizacijskcga upravičenca, pač pa, da še nekaj pravnih naslednikov živi v tujini. Celotna zadeva jc sedaj ponovno v postopku pri Upravni enoti Kamnik. Ker gre za spomeniško zavarovan objekt, jc za nadaljevanje postopka sedaj pristojno tudi Ministrstvo za kulturo. Za Malograjski dvor, ki je zaprt že od leta 1989. so leta 1992 Anton Ccrar in trije solastniki vložili denacionalizacijski zahtevek za vračilo objekta v naravi. Zoper odločbo Ministrstva za kulturo sc jc Občina Kamnik pritožila, ker jc ugotovila, da hiša nc more biti vrnjena v naravi, ker so bile v sklopu vrnjenega premoženja zajete tudi določene javne površine. Zato je predlagala denaci-onalizacijskim upravičencem poravnavo, vendar doslej na ta predlog še ni nihče odgovoril. Vrhovno sodišče R Slovenije jc 14. aprila lani na podlagi tožbe Občine odpravilo odločbo Ministrstva za kulturo. Ta odločba jc bila odpravljena žc drugič, ker ministrstvo ni dopolnilo svojega zahtevka v skladu z. napotki sodišča. Pojavilo sc jc namreč vprašanje, ali so denacionalizacijski upravičenci dejansko upravičeni do denacionalizacije premoženja v obliki ene od parcel, ki jc bila, kot jc zapisano v obrazložitvi sodišča, podržavljena leta 1946 Kmetijskemu in posojilnemu domu Ljubljana. Zato bo treba razjasniti vprašanje veljavnosti kupoprodajne pogodbe iz leta 1945, sklenjene za nakup parcele, ki naj bi bila kmetijsko zemljišče. Promet s kmetijskimi zemljišči jc bil namreč z. odlokom iz. julija 1945 prepovedan. Ministrstvo trdi, da ta prepoved za omenjeno nepremičnino ne velja, ker zemljišče ni bilo kmetijskega značaja. Pravih dokazov za takšno trditev, po mnenju sodišča, šc nihče ni predložil. O morebitni ponovni pritožbi Ministrstva za kulturo bo spet odločalo Vrhovno sodišče RS. Kot jc dejal direktor občinske uprave, si ta prizadeva, da bi sc oba postopka čimprej končala, vendar je to v veliki meri odvisno od pristojnih organov, ki morajo zadevi temeljito strokovno preučiti. Naloga občine pa je, da v skladu z zakonom brani javne površine in seveda tudi vsa morebitna svoja vlaganja v posamezne objekte, kjer so ta presegla z zakonom določen delež. F. S. Kamniški OBČAN IZ DRUŠTEV IN STRANK 23. marca 2000 5 Ze sto let humanosti motniških gasilcev Kamniški planinci bodo ocenili delo v lanskem letu Redni letni Občni zbor Planinskega društva Kamnik bo v petek, 7. aprila, ob 18. uri v dvorani razstavišča Veronika Kamnik. Na tem vsakoletnem srečanju planincev bodo ocenili prehojeno pot, pregledali rezultate dela in si zastavili naloge za naprej. Na Občnem zboru bodo člani društva izvolili novo društveno vodstvo. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim planinskim delavcem podelili planinska priznanja, pripravljajo pa tudi zanimiv kulturni program. Občni zbor bo pomemben tudi zaradi razvitja novega društvenega prapora. Mnogi planinci in ljubitelji gora so pri zbiranju sredstev za prapor sodelovali s svojim prispevkom za Zlati žebljiček ali za spominski trak. Spominske trakove so prispevala tudi nekatera planinska društva, Občina Kamnik in gospodarske združbe. Upravni odbor društva vabi planince in druge, da se občnega zbora udeležijo in pripomorejo, da bo društvo nadaljevalo s svojo družbeno vlogo ter z aktivnostmi za varno hojo v gore in za ohranitev naravnega okolja. STANE SIMŠIČ Gostovanje komornega moškega zbora Lek v Mekinjah V soboto, 26. februarja, se je v Mekinjah s svojim bogatim asortima-jem skladb po dveletnem premoru ponovno predstavil komorni moški Mekinjlan Andrej Bernot se je predstavil tudi kot solist. zbor Lek, pod vodstvom g. Milivoja Šurbka. Tokrat so bile na sporedu predvsem skladbe slovenskih avtorjev. V omenjenem zboru pojejo kar štirje Mekinjčani: Anton Slanovec, Andrej Bernot ter Tomo in Primož Smolnikar. Dobro obiskano prireditev je povezovala Irena Kališnik. DAMJAN H AN Čl Č Pomoč pticam pozimi Ko nastopijo hladni dnevi in naravo prekrije sneg, se pojavijo v bližini naših domov tudi ptice, ki v tem času ne najdejo dovolj hrane za preživetje. Ker pa vemo, da bodo naši prebivalci pticam pomagali tako, da bodo pripravili krmilnice in poskrbeli, da bo v njih vedno dovolj semen. Zeleni Kamnika pripravim akcijo in ljubiteljem ptic razdelimo nekaj semen brezplačno. Seveda nam pri tem pomagajo posamezniki in podjetja tako, da nam omogočajo nakup semen. Ob tem moramo povedati, da so to »dobrotniki«, ki so nam oziroma ljubiteljem ptic in seveda pticam prisluhnili že vsa ta leta. Akcija brezplačnega razdeljevanja semen je trajala od začetka novembra in do konca februarja. V tem času smo razdelili 1550 kg semen, obiskalo pa nas je prek 400 ljubiteljev ptic. Ob tem smo slišali marsiktero zanimivo pripoved o navadah ptic, katere vrste ptic SO prihajale in tudi o tem, kako se ljudje veselijo njihovega petja ob prihodu pomladi. Števili pripravijo tudi valilnice in tako se ptice vračajo v njihov okoliš. Zelo nas veseli, daje prihajalo lepo število otrok, ki bodo prav gotovo varuhi ptic in s tem tudi narave. Prav za njih bodo pripravili za naslednjo zimo zloženko o piticah pri nas, da jih bodo lažje prepoznali in spoznali njihove navade, sami ali s pomočjo staršev pripravljali krmilnico in valilnico. Ob prihodu pomladi se veselijo, saj smo s "kupnimi močmi pomagali pri tem, da bo zopet slišati petje ptic. Zahvaljujemo se vsem, ki SO prisluhnili in prispevali za nakup semen: Kamhus Kamnik, Meso Kamnik, Sitar Pneumatic, Azur, Belinku Kemos-tik, Zarja, Kemijska industrija Kamnik, Eti Izlake, Kotna Kamnik, Schlenk Kamnik, Svilanit, Jata Reja, Menina, Goldi Godič, Komunalno podjetje Kamnik, Framal, Forum, Avlomehanika Cotman, svoj delež pa smo primaknili tudi Zeleni Kamnika. Vsa ta semena je s svojimi pridnimi rokami delil »zeleni« Ciril Simičak in želimo si, da bi to počel še naslednje leto. Hvala vsem ljubiteljem ptic, saj so prav ti tudi varuhi narave. ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK Za delo na terenu (urejanje dvorišč, postavljanje ograj, montažo naših izdelkov) ISCEMO KV ALI VK ZIDARJA ALI POLAGALCA KERAMIKE, MARMORJA. Pogoj za sprejem na delo je samostojnost pri delu, vozniški izpit »B« ali »C« kategorije. Prednost pri izbiri imajo kandidati s »C« kategorijo. Poizkusno delo en mesec. Plača po dogovoru (učinku). Dodatne informacije Pučko cementni izdelki, Vrba 7, Lukovica, telefon (061)735-408, od ponedeljka do sobote med 8. in 16. uro._ OBVESTILO Obveščamo lastnike plemenjakov, da so dolžni v skladu s 5. členom Odredbe o izvajanju letnega ocenjevanja, odhire in priznavanja plemenjakov v naravnem pripustu (Uradni list RS, št. 16/99) v roku 15 dni od objave tega obvestila Upravni enoti Kamnik prijaviti plemenjake, ki jih bodo uporabljali za pripust v letu 2000. Dodatna pojasnila in obrazce za prijavo dobijo lastniki plemenjakov na Upravni enoti Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (soba 33/11), tel.: 818-160. Upravna enota Kamnik Za planinskim prelazom Kozjak se v tihi in zeleni dolini pod Jasovnikom stiska starodavno naselje Motnik, ki se že 575 let ponaša s tržnimi pravicami. To listino je Motniku napisal Ernest Železni, zadnji knez, ki je bil ustoličen na Gosposvetskem polju. To listino še danes skrbno hranijo, saj Z njo dokazujejo svojo pestro zgodovinsko izročilo. Motnik se je kot trg razvijal v trgovsko, rokodelsko in gostinsko središče znano daleC v smeri dežele Kranjske in spodnje Štajerske. Potujoči ljudje so v Motnim našli prenočišča, okrepčila, izmenjavo blaga, še posebej kvalitetnega usnja, po katerem je kraj slovel. Kot vsako srednjeveško mesto ali strnjeno naselje je tudi Motnik doživljal težke udarce narave - od smrtne kose kuge, večjih povodenj in požarov. Ker je bil kraj za tiste čase bolj razvit in znan po raznih obrtnih izdelkih, je iz Kranjske na Štajersko vselej potovalo veliko ljudi zato je bil tudi požarno obremenjen. Ob koncu leta 1895 je Mot- nik in okolico prizadela največja elementarna nesreča-povodenj, naslednje leto pa še velik požar. V želji, da bi ublažili naravne ujme, požare in druge nesreče so občinski možje sklenili po zgledu drugih večjih krajev (Vrap-sko, Žalec) ustanoviti požarno obrambo. Po predhodnih pripravah so 15. avgusta 1900 sklicali ustanovni občni zbor in v požarno brambo se je vpisalo 19 mož in fantov. To je tretje gasilsko društvo (za Kamnikom in Komendo), ki slavi svojo 100-letni-co. Z močno voljo so vztrajali skozi vse obdobje in ljudem pomagali pri gašenju 56 požarov in reševanju imetja pri 15 večjih in manjših poplavah, ko je breg prestopila Motnišnica, ki so jo v starih časih imenovali Reka. Na letošnjem občnem zboru 13. februarja je v polni dvorani kulturnega društva člane in goste pozdravil in nagovoril predsednik gasilskega društva Motnik IvoOrehovec. V svojem poročilu je prebral povzetek dela in življenja gasilskega društva na TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL.: 061/8391-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 817-556 Petek. 24. marca, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave Fotografska izkušnja 1999 Razstava predstavlja izbor nagrajenih fotografij mladih ustvarjalcev, ki so lani sodelovali na natečaju Fotografska izkušnja. Projekt poteka v okviru mednarodnih Dnevov evropske kulturne dediščine. Razstava bo odprta do 10. aprila. Vstop prost! Sobota. 25. marca, ob 19.30 Kulturni dom Šmartno v Tuhinju Veseloigra v treh dejanjih: NAŠLI SO SE Izvedba: Gledališka skupina Kulturnega društva Tuhinj. Režija: Danilo Bajde. Vstopnina: odrasli 700 SIT, otroci 400 SIT. Nedelia. 26. marca, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Prireditev ob materinskem dnevu Organizacija: Karitas Kamnik Sreda. 29. marca, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Predstavitev Kamniškega zbornika 2000. Petek. 31. marca, ob 20. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik Koncert orkestra Mandolina in solistov. Sobota. 1. aprila, ob 19. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik Skupni koncert Pihalne godbe Trofaiach in Mestne godbe Kamnik. Sobota. 1. aprila, ob 20. uri Kulturni dom Motnik Veseloigra v treh dejanjih: NAŠLI SO SE. Izvedba: Gledališka skupina Kulturnega društva Tuhinj. Režija: Danilo Bajde. Vstopnina: odrasli 700 SIT, otroci 400 SIT. Sobota. 8. aprila, ob 20. uri Osnovna šola Šmartno v Tuhinju Koncet ob 10-letnici delovanja Mešanega pevskega zbora Mavrica, Srednja vas. Umetniško vodstvo: Lojze Kolar. Sobota. 8. aprila, ob 20. url Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik Sodobna drama: Bejbe, avtor: E. Berlin. Režija prof. Marja Kodra, izvedba Gledališka skupina Rudolfi. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel. 812-597 Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 27. 3., ob 18. uri: Mandi, ne jezi se! Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta daNe v Matični knjižnici Kamnik Vsako sredo od 10. do 11. ure v dvorani knjižnice. Vodi Helena Sterle. Pravljične ure v Šmarci Vsak drugi četrtek ob 18. uri v kulturnem domu Šmarca. Vodi Jana Dolenc. Ustvarjalne delavnice za otroke - vila čira čara Vsako sredo od 17. do 19. ure v dvorani knjižnice. Vodi Rosana Kleindienst Premk. V Tibet nas bo s sliko in besedo popeljal Igor Drandič. Potopisno predavanje V petek, 11.4., ob 19. uri V Tibet nas bo s sliko in besedo popeljal Igor Drandič. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, tel.: 817-64 7,817-662 Galerija Miha Maleš Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 812-062, 041/545-580 Odprto vsako soboto in nedeljo od 11. do 17. ure ogled hiše s črno kuhinjo Razstava NITI SE PREPLETAJO bo Odprta do 26. marca 2000 Klekljarsko čipko predstavlja ga.Helena Vrhovnik, klekljanje s kovinsko nitjo pa g. Andraž Debeljak. Vstopnina je 200 SIT. Nedelia. 9. aprila, od 14. ure dalie JZDELOVANJE CVETNONEDELJSKIH BUTARIC. Prikaz bosta vodili ga. Bernarda Kvas in ga. Fanika Sovinšek. vseh področjih družbenega življenja. V gasilsko organizacijo se je v tem obdobju vključevalo 120 mož, fantov in žensk, kar pomeni že tri generacije. V povojnem obdobju Motnik ni več tako zaznaven kot je bil nekoč. Glavno prometno žilo so preusmerili skozi Trojane, trg Motnik pa je ostal osamljen. Četudi ni obrtno in industrijsko razvit, ljudje vztrajajo v tem naravnem okolju. Morda bo kraj s pomočjo občine ponovno zaživel, saj so dane nove možnosti z modernizacijo regionalne ceste v smeri Savinjske doline. Močan promet, ki se odvija po dolini, bo morda prinesel oživitev. Upamo, da ne le toliko časa, dokler bo trajala gradnja avtoceste skozi Črni graben. Na predlog vodstva so navzoči člani občnega zbora sprejeli zadolžitev, da se kar najbolje pripravijo za izvedbo proslave ob krajevnem gasilskem prazniku. Zbirali bodo prispevke za nakup gasilskega praporja, ki bo primeren sedanjemu času. V počastitev tega jubileja bodo izdali obsežno kroniko o stoletnem delovanju gasilskega društva, ljudske kulture in športne dejavnosti. Motniški gasilci pa že sedaj vabijo gasilce in krajane iz vseh koncev občine in od drugod na prijetno gasilsko prireditev, ki bo predvidoma 15. avgusta. Prav gotovo se bodo vsi še dolgo spominjali lepega kraja in gostoljubnih Motničanov. ALOJZU KONDA Letni zbor združenja veteranov vojne za Slovenijo Predsedstvo ZVVS Kamnik-Komenda je v januarju izvedlo letni zborzdru ženja veteranov vojne za Slovenijo, ki se ga je udeležilo okoli štirideset članov Predsednik združenja g. Janko Blagšič /e i■'.vi/jem poročilu izpostavil, da je predsedstvu in j>osameznikom v preteklem letu uspelo izvesti vse potrebne organizacijske in formalne postopke za delovanje društva v skladu z zakonskimi pogoji in predpisi. Pri tem je izpostavil pomoč Občine Kamnik in Izpostave za obrambo in se jim najlepše zahvalil V poročilu je posebej poudaril, da je Območno združenje veteranov domoljubna, nepolitična, neprofitna in nevladna organizacija, ki ima v svojih vrstah udeležence jtriprav na vojno ter aktivne v vojni za Slovenijo v času od 17. maja 1990 do 26. oktobra leta 1991. Dejal je tudi, da si nihče nima pravice prisvajati absolutnih zaslug za zgodovinsko odločitev vseh Slovencev o samit stojni državi. Izpostavil je korektno sodelovanje z organizacijo Sever in Zh NOV. V letu 1999je organizacija izvedla veliko aktiimosti. Zbirala je financ na sredstva za delo organizacije, sodelovala na osrednji proslavi občinskega praznika, pri polaganju cvetja }>ri spomeniku Rudolfa Maistra Predstavniki or- (Ioni združenja veteranov vojne za Slovenijo na letnem zboru. ganizacije so bili na osrednji državni prireditvi veteranov. Na osrednji občinski proslavi ob Dnevu državnosti so veterani razvili svoj prapor. Posamezniki so se udeležili pohoda na Triglav ter jiohoda po poti spominov vojne za Slovenijo. Aktivno so sodelovali pri sj?ominskih komemoracijah in žalnih slovesnostih. Organizaciji je usjtelo pridobiti tudi zelo natančne podatke 0 udeležencih vojne, zato v prihodnje ne bo problemov v zvezi s pridobivanjem statusa vojnega veterana. V razpravah na poročilo je bilo zaznati zadovoljstvo prisotnih glede ustanovitve in aktivnosti organizacije, ki je bila formalno ustanovljena šele v preteklem letu. Pomisleki posameznikov o financiranju organizacije so bili pozdravljeni, kajti sedanja podpora društva je minimalna Prihodnje aktivnosti so predvsem v druženju nekdanjih soborcev ob različnih aktivnostih, kar so nekateri v preteklosti pogrešali. Zbor je v imenu Občine Kamnik jx>zdravil g. Ivo Pristovnik, sicer član veteranske organizacije Sever. Najpomembnejše naloge društva v jmihodnje ostajajo podobne prejšnjim To so sjmejem članstva, ki izpolnjujejo pogoje v svoje vrste, skrb za invalide ter svojce padlih v vojni, nuđenje strokovne fx>moči svojim članom pri pridobitvi sta tuša vojnega veterana po zakonu, pridobivanje pisnega in drugega gradiva o pripravah in vojni, seznanjanje javnosti z znanimi in do sedaj neznanimi do^ godki ter vlogami posameznikov v njej. organizacija ter udeležba na svečanostih ob obletnicah dogodkov v vojni, sodelovanje s sorodnimi organizacijami, predlaganje ter-podelitev j)riznanj. organizacija interesnih dejavnosti članstva (zbor članstva, pohodi, šjx>rtna srečanja, izlet). Članstvo v društvu je (prostovoljno, ne pomeni pa avtomatične jmdobitve statusa vojnega veterana po Zakonu 0 vojnih veteranih. Kljub temu je bilo sporočilo zbora, da predsedstvo v svoje vrse vabi vse, ki sle izkazali svoj patriotski odnos do osamosvajanja Slovenije vletih 1990in 1991 in bili pripravljeni zanj prispevati svoj delež. JOM ARKO Konjeniški klub Komenda vabi na MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM V KOMENDI od 31. marca do 3. aprila, med 9. in 18. uro. Odprtje sejma bo v petek, 31. marca, ob 12. uri, ob 13.30 pa bo razglasitev slovenskega traktorja leta. Že pred tem, ob 10. uri, vabi Kmetijsko svetovalna služba Komenda na predavanje o pripravah na volitve v svete območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice. Predavanje bo v Kulturnem domu Komenda, predaval pa bo univ. dipl. ing. Ervin Kuhar. Na sejmu si bodo lahko obiskovalci ogledali.in kupili kmetijsko mehanizacijo, tudi rabljeno, in avtomobile. Vse dni bo za prijetnejše vzdušje skrbel duo Sonja in Jože z gosti. Povabljeni vsi, saj vstopnine ni! 6 23 m*™ 200« PREDSTAVLJAMO PREJEMNIKE OBČINSKIH PRIZNANJ Kamniški ObČAN /OŽE BERLEC JE ČASTNI OBČAN OBČINE KAMNIK V Življenje je zapisal predvsem gasilstvu Za življenjsko delo na področju gasilstva v kamniški občini bo občinski svet ob letošnjem občinskem prazniku podelil naziv častnega občana Občine Kamnik Jožetu Berlecu, kije svoje življenje že v mladosti zapisal gasilstvu in njegovemu razvoju. V gasilski organizaciji je prehodil pot od gasilskega pripravnika do višjega gasilskega častnika. Gasilstvo na Kamniškem je zadnjih šest desetletij prežeto z imenom Jožeta Berleca. Že leta 1937 je vstopil v Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik, v katerem je bil vsestransko aktiven. Spominja se prvega požara, ko je v avgustu leta 1939 zagorela stanovanjska hiša Potokarjevih v Nevljah in se je prvič srečal z ognjem. Žal se ga ob spominu na ta dogodek še vedno poloti otožnost, kajti domačemu fantu, ki je bral ob sveči in s tem zanetil požar, niso mogli pomagati, ker se je zadušil v dimu. Jože pravi, da se bo do konca življenja spominjal tudi zadnjega požara, ki ga je pogasil pred skoraj devetimi leti na Gmajnici pri Komendi. Z izredno požrtvovalnostjo in aktivnostjo v gasilskih vrstah ter z nenehnim izobraževanjem je Jože Berlec postal leta 1944 desetar, leta 1951 pa gasilski oficir, kar ustreza kasnejšemu činu gasilskega čast- nika. Leta 1954 je postal višji ofi-cir-višji gasilski častnik, leta 1973 višji gasilski častnik I. stopnje in leta 1990 višji gasilski častnik II. stopnje. Od leta 1970 je republiški gasilski sodnik, organiziral in vodil pa je tudi številna občinska, regijska in republiška gasilska tekmovanja. V petdesetih letih je bil poveljnik Gasilske brigade Ljubljana okolica, ob reorganizaciji občin leta 1955 pa je prevzel mesto poveljnika Območne gasilske zveze Kamnik in to funkcijo opravljal polnih 37 let. V teh letih je bil tudi član štaba Gasilske zveze Slovenije in osem let poveljnik območja Ljubljana IIL ki zajema področje Kam-nik-Litija-Domžalc. Bil je sposoben gasilski funkcionar, saj je 32 let poveljeval Gasilskemu društvu Kamnik, ki je pod njegovim vodstvom sodelovalo pri gašenju požarov v občini in tudi izven nje, celo pri velikih gozdnih požarih na Krasu, pri štiridnevnem črpanju vode v poplavljenem Celju leta 1952 in ob drugih nesrečah. Svoje bogato znanje s področja gasilstva je prenašal tudi na druge, saj je predaval na več kot šestdeset tečajih in predavanjih, ki jih je popestril z bogatimi izkušnjami, ki jih je pridobil na več kot tisoč gasilskih akcijah v občini in tudi širše. Pravzaprav skoraj ni bilo gasilske akcije, kjer ne bi sodeloval. S strokovnim pristopom se je kot poveljnik GZ Kamnik zavzemal tudi za opremljanje gasilskjh enot s sodobno opremo, saj je bila ta pogosto zastarela in izrabljena. Na podlagi izdelanih večletnih načrtov razvoja si je prizadeval, da so za hitro in učinkovito akcijo gasilci poleg izurjenosti dobili tudi sodobno in popolno opremljenost, ki je bila kos času in vedno širšim nalogam gasilcev na področju reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Ker so bila finančna sredstva vselej omejena, gasilska zveza jih namreč pridobiva le iz občinskega proračuna in od zavarovalnic, je g. Jože strokovno nadziral nabavo gasilskih avtomobilov, več kot štirideset motornih brizgaln in druge opreme ter delo z njimi. Tudi mnogi gasilski domovi so zrasli ali bili posodobljeni z njegovo pomočjo. Ves čas je vestno zbiral in shranjeval gradivo ter eksponate, povezane z razvojem gasilstva. Še posebej ponosen je na izdano knjigo o kroniki gasilstva na Kamniškem, ki jo je napisal leta 1982 ob stoletnici PGD Kamnik, saj je plod triletnega zahtevnega dela, ki prikazuje razvoj gasilstva vse od začetkov leta 1882 pa do sodobnega časa. Zajema kroniko vseh prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev. V prostorih novega gasilskega doma, ki je tudi s pomočjo Jožetove zavzetosti zrasel v letih 1982-83, je uredil arhiv in stalno razstavo razvoja gasilstva na Kamniškem. Pravi, da je smiselno, da so v enem sodobnem objektu prostori tako gasilske zveze kot gasilskega društva. Ker v občini nimamo poklicnih gasilskih enot, prebiva v gasilskem domu osem družin, ki sprejemajo gasilstvo kot sestavni del življenja in je tako znotraj stavbe ob vsakem trenutku zagotovljena nekakšna »dežurna služba«. Z eksponati in zanimivim gradivom je gospod Jože obogatil tudi gasilski muzej v Metliki, s strokovnimi prispevki pa je dolga leta dopisoval v gasilski vestnik. Ko sem ga povprašala o razvoju gasilstva, mi je z veseljem pripovedoval o načinu gašenja pred petdesetimi in več leti. Zaradi razporeditve nalog in dela z orodjem, dolgo so uporabljali celo konjsko vprego, niso bili sposobni gasiti toliko časa, dokler ni bilo na mestu vsaj 25 gasilcev. Vojna jc prinesla hitrej& razvoj in že desetina - osnovna enota devetih ali desetih gasilcev je bila sposobna pogasiti vsak požar. Tudi med vojno jc kamniško gasilsko društvo gasilo požare oziroma predvsem požige. Spominja se, da so imeli jeseni 1944 ogromno dela z gašenjem kulturnih domov, šol, župnišč in gradov (na Križu, Krumperku, uspešno rešen grad Čemelo). Glede današnjih razmer pravi, da hiter tehnični napredek, množična uporaba električnih in plinskih naprav povečuje nevarnost požarov, pa tudi osveščenost ljudi je ob pomanjkanju časa slabša. Vedno pogosteje pa so vzrok požarov tudi nepazljivost, malomarnost ali celo namerna dejanja. Vsi, ki poznajo Jožeta, vedo povedati, da je bil pri poveljevanju gasilskih akcij odločen mož Pot, ki jo je prehodil po pogoriščih in poplavljenih območjih, pa je bila nemalokrat težka tudi zaradi strahotnih doživetij - solza in nemih pogledov tistih, ki so izgubili dom, premoženje, otroka, mamo, očeta, ženo ali drugo ljubljeno osebo. Jože prizna, da se je večkrat soočal s težkimi spoznanji, da ne moreš pomagati in dvomiš o učinkovitosti in pravočasnosti posredovanja. Pravi, da ga je bilo ob vsaki akciji strah, ali bodo še pravočasno prispeli na kraj nesreče, saj je imel vseskozi v spominu obraz otroka, ki se je zadušil v ognjenem dimu. Zanimivo in hkrati žalostno pa je to, da sta se mu v šestdesetih letih človekoljubne pomoči zahvalili le dve osebi. Za uspešno delo je Jože Berlec prejel mnoga priznanja, odlikovanja in zahvale, med njimi zvezno gasilsko priznanje II. stopnje leta 1955, republiško gasilsko odlikovanje za posebne zasluge leta 1962, gasilsko zvezdo I. stopnje leta 1969, državno odlikovanje red-dcla s srebrnim vencem leta 1984 in priznanje OF. Kot najvišje priznanje gasilske organizacije za izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilstva na Slovenskem je prejel najvišje državno odlikovanje - kipec Matevža Hace-ta, za katerega pravi, da ima prav posebno mesto med vsemi priznanji. Zadnje gasilsko priznanje jc prejel konec lanskega leta, ko mu je GZS podelila posebno odlikovanje za razvoj in zgodovino gasilstva na Slovenskem. Kljub temu, da je pred osmimi leti predal dolžnosti poveljnika OGZ Kamnik nasledniku, še vedno aktivno spremlja dogajanja na področju gasilstva, je predsednik komisije za zgodovino gasilstva v Kamniku, svoje bogato znanje in izkušnje pa prenaša na mlajše. Vse do letos je opravljal delo strokovnega sodelavca OGZ, sedaj pa pravi. da se bo posvetil osebnemu življenju in našel čas za vrtnarjenje, obrezovanje drevja in druga opravila, ki ga veselijo. Jože Berlec, ki je lanskega septembra praznoval okroglo osemdeseto obletnico rojstva, je trdnega zdravja in bistrega uma, kar še kako potrebuje pri številnih vsakodnevnih aktivnostih, ki pa so vselej nekako prepletene z gasilstvom.. Jesen svojega ustvarjalno bogatega življenja preživlja v rodnem Kamniku, kjer mu družbo delajo žena, sinovi in hčerka z družinami. Tudi prvo in edino zaposlitev vse do upokojitve leta 1978 je našel v domačem kraju v Titanu, kjer se je zaposlil kot orodjar in tehnolog. Tudi tu se je razdajal in aktivno deloval v delavskem svetu in kar 25 let opravljal funkcije tajnika sindikata. Z nasmehom mi pove, da se še vedno spominja napornega leta 1957, ko so mu na ramena naložili kar 27 funkcij, od teh sedenj gasilskih. Seveda je bila to prehuda obremenitev za še tako aktivnega in trdnega človeka, kot jc Jože, zato je kasneje obdržal le del teh funkcij. Mnogo ljudi ga pozna tudi kot pobudnika in organizatorja krvodajalskih akcij. S svojo zavzetostjo in lastnim zgledom, saj je kri daroval petindvaj-setkrat, jc pridobil zaupanje kar 370 krvodajalcev, kolikor jih jc bilo v njihovih vrstah, ko je odšel v pokoj. Ob letošnjem občinskem prazniku podeljen naziv častnega občana pomeni zanj priznanje širše družbene skupnosti za dolga leta, več kot šestdeset jih je, predanega in uspešnega dela na področju gasilstva v občini. Zaupal pa mi jc, da jc bil prav presenečen in hkrati srečen, ko je v Kamniškem občanu prebral imena letošnjih občinskih nagrajencev in izvedel, da bo njegovo ime zapisano kot ime častnega občana Občine Kamnik. Z nasmehom na licu pove, da je vesel in ponosen, ko ga ljudje na ulici ustavljajo in mu s stiskom roke čestitajo in izrekajo priznanja za predano delo, ki ga je vtkal v zgodovino gasilstva in tudi druga področja dela in življenja naše občine. Mirini Cvikl Zupančič, ravnateljici kamniškega muzeja, zlato občinsko priznanje Sooblikovalka kulturnega življenja v kamniški občini Za bogat prispevek k razvoju in napredku muzejske stroke na kamniš-ko-domžahkem območju in kulture v občini Kamnik prejme ob letošnjem občinskem prazniku zlato priznanje Občine Kamnik gospa Mirina Cvikl Zupančič, ravnateljica Kulturnega centra Kamnik. Ne le pri delu, temveč vedno in povsod sledi načelu, da znanja ni nikdar dovolj in se uči vse življenje. Tudi v prostem času, ki ga rada preživi v naravi, nenehno spoznava kaj novega, naj bo to ptica, rastlina ali goba, ki jo prvič vidi. Mirina Cvikl Zupančič, roj. 23. 8. 1938, je vse od študentskih let, ko je študirala arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer jc diplomirala leta 1962, predana delu na področju arheologije in muzealstva. Leta 1960 jc prejela študentsko Prešernovo nagrado. Za dolgoletno prizadevno delo, ki jc bi- lo v marsičem pionirsko, pa je v lanskem letu prejela najvišje priznanje na področju muzealske stroke -Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Diplomirana arheologinja in muzejska svetovalka Mirina Cvikl Zupančič jc že leta 1963 prevzela skrb za nastajajoči Kamniški muzej, ki ga je s svojim prizadevnim delom obogatila in razvila v ugledno muzejsko hišo. V njem predano dela žc sedemintrideset let, saj je to njena prva in edina služba. Ves ta čas je njeno delo razpeto med strokovnim, mentorskim in organizacijskim delom, saj je bilo za delovanje muzeja potrebno zagotoviti osnovne pogoje, od ureditve razstavnih, depojskih in kabinetnih prostorov. Pri tem je opravljala pionirsko delo, za katero ji nikdar ni bilo žal časa in energije. Se vedno kontinuirano vodi adaptacijo celotnega kompleksa zapriške graščine, ki se nadaljuje z obnavljanjem grajskega obzidja, stolpičev in stranskega gospodarskega mkmm Zlato občinsko priznanje Andreju Skodlarju Skrb za komunalno urejenost Ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga praznujemo v spomin na rojstvo kamniškega pesnika, generala in rodoljuba Rudolfa Maistra - Vojanova, je občinski svet Občine Kamnik med prejemnike občinskih priznanj uvrstil Andreja Skodlarja, roj. 12. 1. 1939, ki že petindvajset let uspešno vodi Komunalno podjetje Kamnik. Že takoj po zaposlitvi v Komunalnem podjetju Kamnik je sodeloval pri projektiranju in izgradnji vodnega zajetja Iverje, ki so ga dokončali leta 1977. Izgradnja tega zajetja jc izrednega pomena za kamniško občino, saj daje vse do danes Kamniku kvalitetno in čisto pitno vodo. V letih 1975 in 1978 je aktivno sodeloval pri pobudi, načrtovanju in izgradnji čistilne naprave Domžale-Kam-nik. Se danes deluje kot član njenga upravnega odbora. V letih 1985 in 1986 je bil eden glavnih pobudnikov izgradnje povezovalne Šolske ulice in /a svoje zasluge prejel bronasto priznanje tedanjega Izvršnega sveta skupščine občine Kamnik. Komunalno podjetje Kamnik pod njegovim vodstvom vsa leta uspešno deluje na področju komunalne urejenosti občine. Leta 1983 je prevzelo tudi odgovornost za ureditev celotnega žičniškega sistema na Veliki planini. Prav v tem obdobju, do leta 1989, je Velika planina doživela svoj višek. Komunalno podjetje je tedaj upravljalo tudi športne objekte v kamniški občini. Ker se zaveda pomembnosti čistega in urejenega okolja, je Andrej Skodlar organiziral sanacijo odlagališča na Duplici, leta 1991 pa so v Suhadolah zgradili prvo prckladalno postajo v Sloveniji. Aktivno je sodeloval tudi v organih na ravni občine in bil njen podžupan v obdobju 1994-1998, na državni ravni pa kot član Zbornice gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije K raz- voju občine prispeva tudi kot član občinskega sveta že tretji mandat. Za prispevek h komunalni urejenosti občine in razvoju kamniškega gospodarstva podeljuje občinski svet Občine Kamnik Andreju Skodlarju zlato ohčinsko priznanje. Ob tem nam jc povedal, da je vesel priznanja, ki pa nc predstavlja priznanje le njemu samemu, ampak tudi priznanje celotnemu kolektivu Komunalnega podjetja Kamnik, saj se zaveda, da lahko le usklajen in uspešen kolektiv skrbi za obsežno področje komunalnega urejanja kamniške občine. Z zadovoljstvom je pohvalil zaposlene, od prvega do zadnjega in dodal: »Prav gotovo poznate našega skrbnega in vestnega Jerneja iz Gornjega Grada, ki nikdar nc gleda na čas, ko gre za urejenost in čistočo kamniških ulic, saj vsako smet z veseljem pobere ali pomete. Nikoli nc bom tako dober direktor, kot jc Jernej dober smetar«. Glede povezanosti z okoljem in mestom, ki mu jc podelilo priznanje, je pohvalil dobro sodelovanje Komunalnega podjetja Kamnik s celotno občino, saj se vsi zavedajo, da eden brez drugega ne morejo, predvsem pa si prizadevajo zavestno ohranjati tako lepo mesto in okolico, ki nas vsak dan znova razveseljuje. poslopja. V zadnjih letih jc sodelovala v strokovni komisiji pri obnovi prostorov v drugem nadstropju gradu, kjer so bile odkrite zanimive poslikavc iz 18. in 19. stoletja. Mirina Cvikl Zupančič jc v sedemdesetih letih kol predsednica Zveze kulturnih organizacij Kamnik in Kulturne skupnosti Kamnik pomembno prispevala k vzpostavljanju temeljev kamniškega muzeja in skrbela za primeren nivo kulturnega življenja na kamniškem. Tako so lahko v tistem času kulturne obogatitve željni ljudje obiskovali abonmajske gledališke in koncertne predstave, muzejske in likovne razstave s spremljajočimi publikacijami in zloženkami. Tedaj sta bila obnovljena kino dom in dvorana razstavišča Veronika, ki od takrat ni spremenila svoje podobe. Gospa Mirina je bila pobudnica in vodja adaptacije meščanske hiše, namenjene galerijski dejavnosti Prevzela je donacijo preko 2500 likovnih del kamniškega rojaka umetnika Mihc*Malcša in s lem ustvarila temelje za delovanje Malcšcve galerije. Ob prevzemu obsežnih del, ki jih jc Miha Maleš podaril Kamniku ob 750-letnici mesta, je bilo treba celotno zbirko urediti in dokumentirati, kar je zahtevalo veliko dela. Ker jc v darilni listini zapisan pogoj o izvedbi postavitve del, so doslej pelkral spremenili postavitev in ob tem izdali pet katalogov. Mirina Cvikl Zupančič jc z zanimanjem in z zavzetostjo za razvoj na področju muzealstva in muzejske zakonodaje sodelovala v kulturno političnih forumih v slovenskem prostoru, saj jc bila namestnica predsednika Skupnosti muzejev Slovenije, sveta Triglavskega narodnega parka. Kulturne skupnosti Slovenije ter članica raznih ekspertnih skupin s področja kulture. Kot arheologinja v kamniškem muzeju se jc posvetila predvsem izkopavanjem na področju, ki ga strokovno pokriva kamniški muzej, to jc področje Kamnika, Mengša, Trojan in Blagovice. S svojim strokovnim znanjem jc sodelovala tudi z Spominsko priznanje v Trofaiach < »h wa Kamnik že več let uspešno prijateljsko sodeluje z občino Trofaiach v Avstriji, za kar gredo zasluge predvsem gospodu Augustu Wagnerju, žujjanu občine Trofaiach. Pripisujejo mu velike zasluge na področju mednarodnega povezovanja in sodelovanja lokalnih skupnosti, s čimer utira pol formalnim in neformalnim oblikam evropske integracije. Bil je nadvse aktiven pobudnik za podpis listine o prijateljskem sodelovanju med občinama, ki je bila podpisana v Trofaiachu. Ob tokratnem obisku avstrijskih prijateljev, ko bo na slavnostni podelitvi v Motniku žufian Trofaiachu prejel spominsko priznanje, pa bo ludi n Kamniku jmjaleljsko sodelovanje slovesno potrjeno. V veliki meri /e bila prav zasluga gos/it>da Augusta Wag nerja za sodelovanje občanov in kulturnih skupin iz občine Trofaiach na jtrireditvah v naši občini, meddrugimi na I tne vih narodnih noš, Srečanju starosvetnih smučarjev na Ve liki j>lanini. Interes gospoda Wagnerja za kar najbolj poglobljeno sodelovanje medjm-jateljskima občinama, kiju veže zgodovinski Spomin, se odraža v pogostih vabilih na skupna srečanja. Kamniškim podjetjem fe bila že večkrat po-nujena priložnost brezplačne udeležbe sejemskih prireditev in s tem promocije kamniške ga gospodarstva v avstrijskem Trofaiachu. drugimi strokovnjaki, leta 1967 sta z Majdo Zontar izdelali temeljno topografijo gradov na Gorenjskem, ki je zajela 63 grajskih objektov na Gorenjskem in za večino srednjeveških gradov so bile opravljene izmerc. Študija je bila rezultat interdisciplinarnega dela strokovnjakov različnih strok in temeljitih terenskih raziskav in jc kot pereč spomeniško varstveni problem naletela na velik odmev v javnosti in strokovnem tisku. Leta 1971 je sledila podobna študija na temo Protiturški tabori na Gorenjskem, ki sta ji sledili razstava in katalog Od sredine šestdesetih let jc gospa Mirina zbirala predmete in podatke ter skupaj s takratnim podjetjem Stol osnovala prvo zbirko krivljencga pohištva na Slovenskem. Mirina Cvikl Zupančič je postavila temelje stalnih muzejskih zbirk v gradu Zapriee, v Moravčah in na Krumperku. Kot vodja kamniškega muzeja, kasneje Kulturnega centra Kamnik, si jc prizadevala za vrhunsko vsebinsko in oblikovno celostno podobo kamniškega muzeja. V dvajsetih letih jc založba Kulturnega centra Kamnik izdala kar 26 publikacij. Gospa Zupančičeva pravi, da jc prispevek kamniškega muzeja v občini izrednega pomena, saj je edina takšna institucija na tem območju. Zanimivo se ji zdi raziskali kulturno vraščcnosl v prostor nekdanjega kamniškega okraja, ki je segal vse do Save, Trojan in La-hovč. Prispevek kamniškega muzeja je namreč zrasel iz neke tradicije in mesta z bogato zgodovino, znamenitostmi, velikim Številom ohranjenih listin, Sad-nikarjevim muzejem kot najstarejšim muzejem na Slovenskem .... Delo, ki ga gospa Mirina Zupančič opravlja, zahteva veliko vztrajnosti in posluha do predmetov in ljudi. Ob tem poudarja, da ima srečo, da dela z ljudmi, ki gredo v isto smer in so vajeni dela. Skupni cilj je v majhnem kolektivu kot je kamniški muzej, ki zaposluje 7 ljudi, od tega tri kustose, pogoj za uspešno delo. Ni jim težko ponuditi znanje in čas, ko jih zaprosijo za mentorstvo zaključnih nalog ali diplomskih del. Cilcdc sodelovanja kamniškega muzeja z Občino Kamnik jc gospa Zupančičeva pohvalila korektno sodelovanje. Pravkar se Se s šestimi sosednjimi občinami (Domžale, Komenda, Mengeš, Trzin, Lukovica, Moravče) dogovarjajo 0 soustanoviteljstvu medobčinskega zavoda zaradi spremenjene zakonodaje na področju financiranja javnih zavodov s področja kulture, ki prehaja na breme občin, kljub temu, da nc gre zgolj za lokalno dediščino temveč v večini primerov za državno dediščino. Pravzaprav skoraj ni razstave v Sloveniji, pri kateri kamniški muzej nc bi sodeloval. Vsa leta s svojo dejavnostjo pokriva področja vseh teh novonastalih občin in je zato potrebno pravno formalno urediti status in sc dogovoriti o ustreznem sofinanciranju. Seveda pa vsaka od občin pričakuje, da bo muzej del svoje dejavnosti predstavljal tudi v njihovi občini. Ko sem jo povprašala po najljubši zbirki ali predmetu mi je gospa Mirina priznala, da sc težko odloči, saj so ji vsi nekako pri srcu. Morda bi sc odločila za 25 milijonov let star fragment spodnje čeljustnice pritlikavega nosoroga, ki jc edina tovrstna najdba v Evropi. Sam muzejski predmet ni nič posebnega, vendar nosi s seboj čudovito zgodbo in taksnih predmetov jc kar nekaj. V njihovih zgodbah pa lahko odkrivamo, da jc Sava tekla mimo Kamnika in sc pri Gornjem Gradu izlivala v Panonsko morje in druge skrivnosti. Med najvrednejšimi predmeti so prav gotovo ic-nesančni kipi i/ sredine I6.stnlcl.ja, ki so bili razstavljeni tudi v muzeju v Franciji, na unikatni antični prstan iz 4.sto-letja in še hi lahko naštevali. Kamnik jc namreč staro in nadvse zanimivo mesto, ki v okolici skriva presenetljive najdbe, pravi gospa Zupančičeva. Dodaja pa, da sc mesto ne zaveda bogastva kulturne dediščine, prelepih cerkva v okolici, bližine hribov in naravnih lepot, kjer bi ob propadajoči industriji in obrti lahko naSli svoj prihodnji prostor. Prav zato, ker Kamnik premalo ceni svoje mesto in kulturo, v katero kot srednjeveško mesto zelo malo vlaga, pomeni Mirini Cvikl Zupančič podelitev zlatega občinskega priznanja za njen bogat prispevek k razvoju kulture v občini presenečenje, seveda prav prijetno, jc dodala ob koncu najinega pogovora. S prejemniki občinskih priznanj seje pogovarjala SAŠA MKJAC Kamniški ObČAN PREDSTAVLJAMO PREJEMNIKE OBČINSKIH PRIZNANJ a„an 7 Janezu Trebušaku srebrno občinsko priznanje Za hitrejši utrip kraja Janez Trebušak je ie tretji mandat predsednik krajevne skupnosti Motnik, v kateri živi približno 370prebivalcev v vaseh Motnik, Zgornji Motnik, Bela in Zajasovnik ali kot so starejšim krajanom bolj poznana stara poimenovanja Motniška Bela, Bevski greben, Kropivnica, Srobotno, Vrhe, Brezovica, Loka, Zajasovnik in Mala Ravan. Že vrsto let je gonilna sila svojega kraja, s svojim delom je prispeval predvsem k razvoju gasilstva, kulture in krajevne samouprave v krajevni skupnosti Motnik, pa tudi pri razvoju kmetijske dejavnosti v občini Kamnik, za kar prejema letošnje srebrno občinsko priznanje. stoletnico uspeSnega delovanja. Poleg nalog predsednika nadzornega odbora jc tudi Član posebnega odbora za izdajo kronike, ki bo ob letošnjem ljubileju obeležila razvoj motniškega gasilstva skozi vseh sto let. V Motniku imajo tudi svoje turistično društvo (Janez je Član upravnega odbora), ki skrbi za ureditev okolja, označitev krajev, ureditev parkov, čistilne akcije. Vsako leto konec avgusta organizirajo v sodelovanju z gasilci, upokojenci in drugimi krajani v okviru praznovanja krajevnega praznika že tradicionalni motniški sejem, na katerem predstavljajo razvoj obrti, kmetijstva, turizma, domača dela in dobrote. Janez Trtbušak, ki že od leta 1969 aktivno deluje v vodstvu krajevne skupnosti Motnik in tako zelo dobro pozna utrip življenja v njej, pravi, da je kraj iz nekdanjega lepega, a skromnega trga napredoval na vseh področjih. Ena največjih pridobitev v zadnjem obdobju je zgraditev motniške obvoznice, ki je vse večji promet zaradi gradnje avtoceste Vransko-Ljubjana preusmerila iz samega osrčja vasi, ki se je pred tem kar dušila v prometu. Pravi, da je bila ta rešitev nujna zaradi večje varnosti krajanov, predvsem šolarjev in starejših ljudi, pa tudi zaradi varnosti prometa. Spomnil je na senčno plat te pridobitve, saj se danes le malo ljudi popelje skozi prijazni Motnik, tranzitnega prometa pa skoraj ni. Prav zato sc bodo morali krajani bolj zavzeti za turistični razvoj trga, da bodo pritegnili obiskovalce v svoje prijetno domače okolje. Z odprtjem motniske obvoznice jeseni 1998 so odprli tudi novo športno igrišče ob osnovni soli, ki so se ga razveselili predvsem motniški šolarji, saj na njem ali ob njem preživijo marsikatero šolsko uro, pa tudi urice prostega časa. Samoprispevek, ki ga v tej krajevni skupnosti podpirajo že vsa leta, saj jim predstavlja glavni vir financiranja večine pridobitev in razvoja kraja, se izteče prihodnje leto. Ker ponoven razpis samoprispevka spremenjena za- Jancz Trebušak, rojen 1942 v Beli, je bil do leta 1972 zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu, vendar sc jc odločil ohraniti družinsko tradicijo in sc jc posvetil le kmetovanju, predvsem vzreji goveda za oddajo mleka. Vseskozi sc aktivno vključuje v razvoj kmetijske dejavosti, do leta 1990 jc bil predsednik upravnega odbora Hranilno kreditne službe Domžale, član sveta Kmetijske zadruge Domžale, osem let predsednik zadružne enote Kamnik, od njene odcepitve v samostojno zadrugo leta 1990 pa član upravnega odbora vse do tega meseca, ko so volili nove člane in jc delo, ki ga je vestno in odgovorno opravljal, prepustil drugemu. Pravi, da naj imajo še mlajši priložnost s svežimi idejami in energijo za prihodnje delavnostmi. Aktivno je deloval in še vedno deluje v delovnih telesih občinskega sveta Občine Kamnik, sedaj v komisiji za prostor in okolje, v letih 1990 do 1995 pa je bil član občinskega sveta. Že vse od mladih let jc gospod Janez Trebušak prisoten pri delu in življenju krajevne skupnosti Motnik. Spominja se lepih doživetij v okviru prosvetnega društva, ki je uprizarjalo razne gledališke igre, predvsem veseloigre in s svojimi nastopi, zanimivim kulturnim programom popestrilo različna krajevna praznovanja Gasilstvo ga jc zanimalo že pri enajstih letih, neprekinjenih devetnajst let jc bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Motnik v letih 1973-1992. Še danes se aktivno vključuje v delo gasilskega društva, ki bo v letošnjem letu praznovalo konodaja nc dovoljuje, predsednik KS Janez Trebušak vidi možnost nadaljnjih investicij, med katerimi je v ospredju ureditev mrliške vežice, tudi z zbiranjem prispevkov krajanov, seveda ob pomoči občine. Krajani zelo aktivno sodelujejo pri reševanju problemov in investicijah ter so vselej pripravljeni prispevati denarna sredstva, prostovoljno delo ali kos zemlje. Dodal je, da Občina Kamnik delno prisluhne potrebam motniške krajevne skupnosti, tako kot pri ureditvi odvodnjavanja meteornih vod v lanskem in letošnjem letu, ko so regulirali hudourniška potoka Grižo-vce in Čolnar, ki poplavlja ob večjih nalivih. Prav pred slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih priznanj, ki bo letos v kulturnem domu v Motniku, bodo na slovesen način zaključili regulacijo hudournikov. Poleg asfaltiranih cest je krajevna skupnost v zadnjih letih pridobila urejeno vodovodno omrežje, kabelsko televizijo, telefonijo, javno razsvetljavo... Kar nekaj zaselkov še nima urejene in asfaltirane ceste, saj so zaradi redke naseljenosti to zelo drage investicije - Zajesovnik, Srobotno z dvema hišama in Vrhe s tremi hišami. Velike težave so imeli po neurju novembra 1998, ko so morali sanirali velike nanose (kar petsto kubikov) materiala, zemlje, proda in korenin Prav tako so imeli veliko dela s saniranjem zemeljski plazov, predvsem v Zajasovniku, po neurju aprila 1999. Janez Trebušak pravi, da so osnovna sanacijska dela uspeli opraviti, da pa šc niso urejeni vsi dotoki, kar lahko povzroči težave ob večjih nalivih. Ovire za razvoj kraja pa predstavlja predvsem neustrezen prostorski plan ureditve in zazidal-nosti tega območja, ki so ga ob razgrnitvi obravnavali tudi na svetu KS in nanj podali pripombe krajanov, saj zaradi rezervata ob hitri cesti, kar treh daljnovodov skozi Motnik in zaradi spomeniško zaščitenih objektov skoraj ni dovoljenega prostora za zazidljivost. To pa pomeni, da si mlade družine poiščejo svoj življenjski prostor drugje, odhajajo iz teh lepih krajev, kar pa prav gotovo ni spodbudno za nadaljnji razvoj in prihodnost. Da je plodno delo Janeza Trebu-šaka cenjeno, dokazujejo številna priznanja, med njimi priznanje Zadružne zveze Slovenije izpred treh let, občinska gasilska priznanja in republiška gasilska priznanja druge in tretje stopnje, predvsem pa letošnje srebrno občinsko priznanje, ki je zanj največje priznanje za vsa vložena prizadevanja, čas in delo. SAŠA MEJAČ Srebrno priznanje Društvu upokojencev Kamnik Toliko raznovrstnih aktivnosti, da jim ni nikdar dolgčas Foto: Člani sedanjega upravnega in nadzornega odbora Društva upokojencev Kamnik pred društvenimi prostori na Kolodvorski ulici. Ko v trgovini ali na ulici slišimo »Veš, nimam časa, jutri kolesarimo, dan kasneje se dobimo na družabnem srečanju, potem gremo na pohodniški izlet. Tudi konec tedna nimam časa, ker imam tečaj tujega jezika ali športne aktivnosti,* že vemo, da gre za upokojence kamniškega društva, ki s številnimi najrazličnejšimi aktivnostmi svojim članom omogoča polno, aktivno in vedro življenje tudi v tretjem življenjskem obdobju. Nekateri prav po zaslugi društva spoznajo, da je pravzaprav življenje v tem obdobju šc lepše, mirnejše, predvsem pa vsestransko polno in zadovoljno. Za petdesetletno uspešno delo pri povezovanju in vključevanju upokojencev v vrsto organiziranih dejavnosti in aktivnosti bo Društvo upokojencev Kamnik ob letošnjem občinskem prazniku prejelo srebrno občinsko priznanje. Društvu upokojencev Kamnik je v svojem petdesetletnem delovanju uspelo povezati veliko število ljudi, ki so prenehali z aktivnim delom in stopili na pot »tretjega življenjskega obdobja«. Društvo jim omogoča, da se vključujejo v pestre organizirane dejavnosti. Mnogim upokojencem, ki se jih po prenehanju delovnih obveznosti neupravičeno poloti sindrom občutka, da so povsem odveč, odpisani ali celo nekoristni družini in družbi ter se jim zdi, da se zanje življenje izteka, prav društvo pokaže nov smiseL način življenja in uživanja zasluženih sadov dolgoletnega dela ter jim vlije samozavesti, veselja in volje za vsak prihodnji upokojenski vsakdan. Od prvih skromnih začetkov se danes društvo lahko pohvali s 3256 članicami in člani, ki prihajajo z vseh koncev kamniške občine, 130 upokojencev pa deluje v okviru samostojnega društva za področje Motnika in Špitaliča To je zelo spodbuden podatek, če vemo, da je v celotni občini Kamnik približno 5000 upokojencev. pajo od povprečnosti po svojih dosežkih, posebnostih, načinu življenja, razmišljanja, hobijev in podobno. Seveda pa so ta mesečna srečanja namenjena tudi druženju upokojencev, za katere pravijo, da Bronasto priznanje Kulturnemu društvu Motnik za aktivno delo na področju kulturnega življenja občine Ponosni na prehojeno pot in kulturno poslanstvo Kulturno društvo, ki letos slavi svoj 90-letni jubilej, je nastalo predvsem zaradi narodnostne ogroženosti ob vedno večjem vplivu germanizacije in potreb prebivalcev po izobraževanju. To je bila nuja, da so se Prebivalci lahko odločneje uprli po-tujčevanju, nam jc v pogovoru zaupal Predsednik druStva Jože Scmprimož-nik. Društvo jc bilo ustanovljeno že leta 1910 na pobudo zavednega motniske-8» župnika Plahutnika. Med ustanovitelji so bili predvsem starejši prebivalci Motnika, ki so želeli ohraniti slovenski jezik. Vendar so v društvu kmalu začutili tudi močan vpliv na- predne mladine. Začetki delovanja druStva so bili težki. Posebno skrb je društvo namenjalo splošnemu razsvetljevanju prebivalstva, učenju, branju in izražanju Dramsko področje jc bilo nadvse primerno za doseganje teh ciljev. Sledila jc ustanovitev knjižnice, organizacija bralnih večerov in podobno. Tudi v času I. svetovne vojne aktivnosti druStva niso zamrle. Iniciativo so vedno bolj prevzemale ženske (moški so bili v vojski), po koncu vojne pa se je razvila pevska aktivnost in ustanovili so pevski zbor. V okviru dramske sekcije so igrali na različnih mestih in krajih, tu- ni kulturnega društva Motnik so se leta 1977 predstavili z igro Divji lovec v Motniku. di pod kozolci. Pevci pa so nastopali v glavnem v občinski hiši. Druga svetovna vojna je društvu povzročila velike težave. Nemci so uničili skpraj ves arhiv, sežgali knjige, uničili kulise in garderobe ter večji del oblačil. V letih 1941-43 jc aktivnost /a mrla, že leta 1943-1944 pa jc delovanje druStva ponovno zaživelo. Dramska sekcija je nastopala v Motniku. v Motniški Beli in celo v Šcntgotardu. Nastopali so na partizanskih mitingih in drugih prireditvah ob bližajoči se osvoboditvi. Po koncu vojne pa društvo polno zaživi. Knjižnica je bila opremljena z novimi knjigami. Dramska sekcija je pridobila novo dvorano in s tem možnost igranja večjih in zahtevnejših del. Takšni usmeritvi so sledili vse do današnjih dni. V Motniku danes prizadevno deluje dramska sekcija, knjižnica oskrbuje predvsem mlajše, pevsko delo pa je nekako zamrlo. Brez kulturnega druStva in njegovega sodelovanja nc mine nobena proslava. Društvo deluje tudi na drugih področjih. Na njihovo pobudo so postavili spomenik domačinu Gašperju Križnika Bronasto priznanje Občine Kamnik društvu veliko pomeni, pravi sogovornik Jože Semprimožnik. Je priznanje in nagrada za 90-letni trud in poslanstvo, ki so ga opravili, je pa tudi lepa vzpodbuda za bodoče delo na polju kulture Društvo pa se srečuje tudi s težavami. Zaposlenost ljddi v različnih terminih otežuje delo dramski sekciji. Težko sc sestajajo, problem so finančna sredstva veliki so stroški za prevoze, delno na delo druStva vpliva tudi kabelska televizija. Finančna sredstva ki jih pridobijo od ZKO Kamnik, pokrivajo stroške elektrike, medtem ko vzdrževanje dvorane bremeni krajevno skupnost Motnik. Pred koncem našega pogovora o delu Kulturnega društva Motnik, v katerega jc vključena skoraj četrtina tamkajšnjega prebivalstva nam je sogovornik zatrdil, da so ob polni podpori krajanov s svojo opazno kulturno dejavnostjo razpoznavni v širokem okolju. Gledalcem so v tem času prikazali vrslo zanimivih del. ki sodijo celo na profesionalne odre, med njimi so Miklova Zala, Deseti brat. Divji lovec. Raztrganci, Ugasle luči. Naša kri in se in Se. Motnik jc ponosen na svoje Kulturno društvo, ki s ponosom sprejema občinsko priznanje, s ponosom na uspešno prehojeno pot in kulturno poslanstvo, jc pogovor zaključil predsednik Kulturnega društva Jože Semprimožnik, ki jc ludi sam prispeval pomemben delež k sooblikovanju društvene poti. STANE SIMŠIČ Člani društva upokojencev Kamnik pa ne delujejo le v okviru svojega društva, ampak tudi v drugih društvih in organizacijah. Društvo, ki povezuje kamniške upokojence, je bilo ustanovljeno leta 1950 v skromnih prostorih stavbe, kjer domujejo tudi danes. Ciril Merčun se še danes spominja tistega dne, saj je bil kot delegat kamniškega okrajnega odbora prisoten na ustanovnem občnem zboru Društva upokojencev Kamnik. Da bi upokojencem pokazali, da je njihovo življenje tudi po upokojitvi lahko aktivno in lepo, da so potrebni in zaželeni, so delo prvega predsednika društva Jana Ulmana nadaljevali predsedniki društva Jože Vrankar (za obdobje 1951 do 1960 ni podatkov), Anton Korbar, Jože Vrhovec, Matija Strle, Ludvik Matoh in Stane Simšič, ki kamniško upokojensko organizacijo z obilo energije, požrtvovalnostjo in dobro voljo vodi že šestnajst let. V društvu potekajo najrazličnejše dejavnosti od športnih, kulturnih, socialnih do vzgojno izobraževalnih. Ker tudi upokojenci sledijo načelu zdrav duh v zdravem telesu, se na področju športnih dejavnosti številno udeležujejo izletov in pohodov, ki letno pritegnejo kar tisoč članov. Zgledno sodelujejo tudi s Planinskim društvom Kamnik, saj se njihovih planinskih pohodov udeležujejo tudi upokojenci. Stane Simšič je povedal, da povečano članstvo pripisujejo tudi številnejšim in pestrejšim dejavnostim društva v zadnjih letih. Razmahnilo se je kolesarstvo, saj letno prekolesari vasi, griče in doline kar okrog 700 članov. Aktivni so tudi v balinanju, kegljanju, streljanju z zračno puško, čas pa si krajšajo tudi s šahom in drugimi disciplinami. Med upokojenci jc še posebej priljubljeno izletništvo. Vsako leto približno 1500 upokojencev obišče zanimive kraje in spoznava njihove kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti. V počitniškem domu upokojencev v Izoli letno počitnikuje vsaj dvesto kamniških upokojencev. V okviru druStva že več kot petnajst let aktivno deluje tudi ženska sekcija Članice se na srečanjih, ki jih priredijo dvakrat mesečno, pomenkujejo o raznih praktičnih, zabavnih, kulturnih, vzgojnih in zdravstvenih temah. Vsako drugo leto pripravijo lepo obiskano razstavo ročnih del h kateri pritegnejo tudi sosednja društva in Dom starejših občanov Kamnik. - Združba kamniških upokojencev pa skrbi tudi za kulturno in izobraževalno življenje svojih članov, ki se vsak mesec srečujejo v prostorih društva na Kolodvorski ulici v Kamnika S svojim delom in načinom življenja sc jim predstavijo ljudje s kamniškega in širšega slovenskega prostora ki izsto- so vedri in nasmejani ljudje. Pa še kako prav imajo, bi rekli, ko bi pokukali v njihove društvene prostore med takšnim srečanjem K veselemu razpoloženju prispevata tudi mešani pevski zbor in folklorna skupina upokojencev, ki s svojim nastopom popestrijo marsikatero prireditev v občini in okolici Posebno skrb Društvo upokojencev Kamnik namenja vzgoji in izobraževanja Da tudi v poznejših letih zaposlijo možgančke, poskrbijo različni tečaji tujih jezikov. Trenutno se člani utrjujejo v znanju nemškega jezika, skrivnosti plesnih korakov pa se učijo na plesnem tečaja V društvu pa ne pozabljajo na socialno stanovanjsko problematiko. Svojim članom pa tudi drugim ostarelim občanom pomagajo razreševati zdravstvena stanovanjska in druga vprašanja Ob življenjskih jubilejih letno obiščejo nad 300 članov, ostarelih in bolnih, ki so veseli njihove družbe in spodbudne besede. Od slehernega člana društva se poslovijo z društvenim praporom. Stane Simšič pravi, da društvo omogoča vse te res raznovrstne in številne aktivnosti članom z racionalnim gospodarjenjem z lastnimi sredstvi in s sredstvi iz občinskega proračuna Kot skrbni in vestni lastniki skrbijo tudi za vzdrževanje društvenih prostorov in stavbe na Kolodvorski cesti 5, v kateri kamniški upokojenci in upokojenke preživijo marsikatero lepo. zabavno in poučno urico, ki jim popestri upokojenski vsakdan ter odkrivajo vedno kaj novega in zanimivega, kar jim je popotnica za bogatejše in polnejše življenje V društvenih prostorih pa se zbirajo tudi priznanja, medalje in pokali, ki so jih člani društva dosegli na ekipnih meddruštvenih, regijskih in državnih tekmovanjih upokojencev, od teh je največ kegljaških in balinarskih. Društvo upokojencev Kamnik bo za petdesetletno uspešno in aktivno delovanje prejelo 19.maja na društvenem dvorišču tudi veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Še prej, 31. marca, pa v Motniku srebrno priznanje Občine Kamnik, ki jim po prejetem bronastem občinskem priznanju leta 1985, predstavlja priznanje za ves trud in delo druStva in vseh ljudi, ki so delovali in še danes aktivno delujejo za društvo ter z obilo energije, truda, odrekanjem prostemu času zagotavljajo njegovo uspešno delo. Ob vsem tem lahko rečemo, da so priznanje dobili ljudje, ki ga resnično zaslužijo. SAŠA rviEJAČ Predstavitev občinskih nagrajencev nadaljujemo na 1L strani Razstava čipk v Budnarjevi hiši Niti se prepletajo Ob dnevu žena, 8. marcu, je župan Tone Smolnikar v Budnarjevi hiši v Zg. PalovCah z lepimi mislimi ob tem prazniku odprl razstavo z naslovom Niti se prepletajo. Avtorja je predstavila oskrbnica te muzejske hiše Iva Subelj Kramar. Klekljarsko čipko razstavlja gospa Helena Vrhovnik, čipko iz* kovinske niti oziroma iz žice, ki se ponavadi uporablja za kuhinjska cedila, pa Andraž Debeljak. Izdelki obeh kamniških razstavljalcev so prave mojstrovine. Njuno delo se rojeva iz pozitivne naravnanosti do ohranjanja naše dediščine, ob upoštevanju sodobnega oblikovanja in materialov. Helena Vrhovnik, rojena na Zirovskem vrhu nad Poljansko dolino, se s klekljanjem ukvarja že od svojega šestega leta, ko jo je te veščine naučila mama. Številna kmečka družina ss je na veliki kmetiji preživljala s kmetijstvom in čipkarstvom. Izdelke so prodajali v Idrijo, Odprtje razstave sta z zvoki citer popestrili enajstletni deklici iz Glasbene šole Kamnik - Lidija Pavlic iz Podbor-šta pri Komendi in Barbara Komatar s Križa. Odprtja razstave sta sc poleg župana in številnih obiskovalcev, pretežno žensk, ki jih zanima klekljarska umetnost. Andraževi razstavljeni čipki iz kovinske niti, stisnjeni med steklu Za priložnost odprtja razstave pa sije Andraž z veseljem nadel modro svileno srajca, ki jo je okrasil z našitmi čipkami Je eden redkih izdelovalcev takih čipk v Sloveniji. Žiri in Gorenjo vas. Tako so si otroci za oblačila in čevlje prislužili sami. Leta 1959 se je gospa Helena preselila v Kamnik. Skrb za dom in družino s štirimi otroki ter služba nista dopuščali prostega časa, zato je klekljarski punkelček do njene upokojitve sameval. Sedaj pa si s klekljanjem krajša čas in obuja spomine na lepa otroška leta. Šestindvajsetletni Andraž Debeljak je absolvent krajinske arhitekture. Tanko bmbaž-^io. svileno ali laneno nitko nadomesti ■ nerjavečo tanko žico. Mladi ustvarjalec iz Kamnika poleg novih materialov uvaja tudi nove vzorce, po katerih izdeluje čipke v več aplikacijah. Njegova čipka je stisnjena med dve stekli, lahko je ulita med steklo ali našita na svilo. Po otvoritvenem govoru župana Toneta Smolnikarja je oskrbnica »Budnar-ce« Iva Subelj Kramar (druga z desne) predstavila avtorja razstavljenih čipk Heleno Vrhovnik in Andraža Debeljaka, ki sta razkrila skrivnosti njunega ustvarjanja. udeležila načelnik oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Anton Kamin in načelnik oddelka za gospodarske de-javosti in finance Lojze Kolar. Ob tej priložnosti so izrazili zadovoljstvo in pohvalo oskrbnici, ki z vedno novimi idejami, trudom, neustavljivo voljo, predvsem pa z ljubeznijo do ohranjanja spomina na našo bogato preteklost, skrbi, da se v hiši vedno kaj zanimivega dogaja. Tako že nekaj časa hiša živi z ljudmi in za ljudi. Ra/.stavo si lahko ogledate še to soboto in nedeljo od II. do 17. ure. VERA MEJAČ Helena Vrhovnik (v sredini) je v hiši pod bohkovim kotom prikazovala klek-Ijanje. Prišla je pomlad! Tudi v trgovino Grunt v Kamniku, na Fužinah 9 (tel. 83 91 011, int. 340), v kateri dobite vse za vaš ljubi vrtiček in vaše zelene ljubljenčke: - kakovostna semena - spomladanske čebulice - sadike sadnega drevja in vrtnic - zaščitne košare proti voluharju (za sadno drevje in četmlice) - organska in mineralna gnojila - sredstva za varstvo rastlin - orodje in vse ostalo, kar v tem času potrebujete na vrtu, njivi ali v sadovnjaku Dobrodošli v naši trgovini vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. GRUHTO Vabi nas Primož v naročju planin... Tako poje pesem Kamniških kolednikov. Nekaj prihodnjih nedelj nas bo s svojimi lepotami sv. Primož, praznično vabil, saj se to nedeljo pričnejo tradicionalna romanja -tako imenovane »primoške«, ki so tudi priložnost za družinska in prijateljska srečanja. V nedeljo, 26. marca, 2. in 9. aprila ter 7. maja bo maševal župnik s Šut-ne Franc Šuštar. Na praznik dela, I. maj, pa organizira poljsko mašo župnija Mekinje. Vse maše se bodo pričele ob 10. uri. Do sv. Primoža, ki leži na nadmorski višini 842 metrov, je speljana lepo označena lahka planinska pot, zato je postala priljubljena sprehajalna in romarska pot. Cilj dosežemo v uri in pol zmerne hoje. Zahtevnejši pohodniki lahko nadaljujejo hojo po označenih poteh do Kisov-ca ali Velike planine. Poznogotska cerkev sv. Primoža je pomemben kulturnozgodovinski spomenik prav tako skromna gotska cerkev sv. Petra, ki stoji malo višje in ima dragocen, vendar propadajoč lesen poslikan strop. Cerkev sv. Primoža (1459-1507) stoji na mestu romanske cerkve iz 12. stoletja. Notranjost ima nenavadno ladijsko obli ko z zvezdasto rebrastim obokom. Preske iz leta 1504 so eno najkvalitetnejših slikarskih del srednjega veka pri nas in prikazujejo pohoti in poklon Treh kraljev. Pod oho-kom je freska Marije Zavetnice, ki odseva težko življenje ljudstva za- radi kuge, lakote, kobilic in pustošenja Turkov. Zlati oltar iz leta 1628je eden prvih pri nas. Na kom so l-allerjeve orgle iz leta 1680. Skrajni čas je že bil, da so odgovorni združili moči in pričeli obnavljati ta biser v naročju kamniških planin, za kar si zaslužijo pohvalo. SAŠA MEJAČ »i- O PUSTU PO PUSTU... Vsako leto nas obišče pust, ki preganja mrzlo zimo. Takrat se preoblečemo v pustne šeme, se najemo slastnih krofov in debelih mastnih krač. Na pustni torek, 7. marca, smo imeli učenci nižje stopnje.?. kulturni dan. Namesto učencev in učiteljic so v šolo prišle pustne šeme. Nekatere so bile smešne, zabavne, grozne, druge žalostne in pravljične. Maškare smo se ogledovale in se posmehovale druga drugi. Skupaj smo odšli v telovadnico na rajanje. Tam so nas že čakale maškare nižjih razredov. Na prireditvi smo poslušali pravljico o Pustu, sc naučili pesem o Pustu in plesali ob zvokih harmonike. Ko smo prepevali Mi se imamo radi, smo se pri-* jeli za rame in nastala je plešoča kolona prijateljstva. Komisija je na koncu rajanja izbrala najlepšo masko iz. vsakega razreda in jo nagradila z veliko čokolado Milka. Vse maškare smo se najedle slast- nih krofov ter se pripravile za spre vod. Pred šolo so nas že čakali radovedneži in nekatere majhne maškare, kijih je bilo zelo strah. Pustni sprevod je vodil nosati harmonikar. Pridružile so se nam še maškare iz višjih razredov, ki so imeli lase mavričnih barv. Pokazali smo se tudi našim vaščanom. Pot iz šole je zavlekla do poldne-* va. Ponekod so nas veselo sprejeli, nam podarili nekaj denarja, sladkarij in krofov. Drugod pa se vrata niso odprla, le zavese na oknih so sc zibale. Maškara iz OŠ Stranje, bolnik Dejan Na pustno soboto je bilo Živahno tudi v Mekinjah. Popoldne je Športno kulturno društvo Mekinje priredilo pustovanje za otroke, zvečer pa še za odrasle. Za glasbo je poskrbel harmonikar Mitja Osolnik. Najboljše maske so bile nagrajene, organiziran pa je bil tudi bogat srečelov. Glavna organizatorica pustovanja je bila ga. Sonja Bernot. DAMJAN HANČ1Č LESPAL a.o.o. podjetje za izdelavo lesovine in palet Papirniška 1, Količevo, 1230 Domžale, tel./faks: (061) 7241403 ODKUP CELULOZNEGA LESA ODKUP EMBALAŽNE HLODOVINE PRODAJA PALET PRODAJA LESENIH ODPADKOV (ODČELKOV) ZA KURJAVO Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 23. marca 2000 9 Planina se vendarle prebuja (V.) Smučanje po starem pod Zelenim robom Tokrat so nas prireditelji »KAMNIŠKE GRČE« res presenetili. Ta sekcija za starosvetno smučanje jc namreč v"soboto. II. marca, uspešno izvedla smučanje po starem, s staro opremo in v starih oblačilih. S sodelovanjem občine Kamnik, Turistično informativnega centra in aktiva kmečkih žena iz Tuhinja je prirediteljem uspelo žc ob osmi uri zjutraj privabiti na Glavni trg veliko ljudi sar, ne jedi in ne sladke medice. Oprema smučarjev tekmovalcev jc bila res stara. Po oceni znanega strokovnjaka za starosvetno smučanje gospoda Svetozarja Gučka je bila zelo dobra, saj se je med opremo za smučanje našlo nekaj zelo starih dobro ohranjenih smuči, vezi in palic. Bile so celo tiste s kovano podlogo za pritrditev jermenov, pa take, ki so nosile napis prodajalne ali tvrdkc. mjumasam Slarosvetni smučarji so bili od nog do glave opremljeni s starodavno smučarsko opremo, celo ves pribor za »popravilo* smuči so imeli pri roki. kot na primer Josip Goreč ali Kolb/Prcdalič. Nekateri tckmoval-ci so smučali samo z eno palico, posebno domači planšarji. Svojevrstna posebnost pa so bila oblačila. Seveda so prednjačili avstrijski gostje, saj so njihova oblačila v slogu narodnih noš Se danes prisotna v vsakodnevnem živ-Ije/iju. Bovčani so sjffi^azah. v le/ko pletenih volnenih jopah, pletenih nogavicah in s starimi in gostov iz drugih krajev. Povabilu so se odzvali smučarji iz Bovca, Predmeje v Trnovskem gozdu. Bohinjske Bistrice, Krope in Škofje Loke ter domačini iz Kamnika. Seveda ne smemo pozabiti planšarjev rz kamniške Bistrice v značilnih staropastirskih oblačilih. Za veselo razpoloženje jc skrbel Janez VrenjaJt'Stcaen. godba na*pihafa iz teMisOTis-trice in naš znani priljubljeni napovedovalec Franc Pestotnik-Podokni-čar. Smučanje na Veliki planini sta spremljala tudi župan Tone Smolnikar in Ivan Pri-stovnik. Posebno privlačnost starih oblačil in smučarske opreme pa so pokazali gostje iz Trofa-iacha, ki so tudi kot tekmovalci dosegli kar nekaj dobrih uvrstitev. Žene iz Tuhinja so odlično opravile svojo nalogo, saj je toliko dobrot, ki so se nahajale na stojnici, kar težko opisa 11 Starodavna oprava žena in deklet je bila skrbno izbrana Manjkalo ni niče- detajle. obuvali. Skrbno in z okusom izbrane so bile obleke iz Škofje Loke, ki so bile prikazane že skoraj v detajle od glave do pete. Prednjačile so žene in dekleta iz skoraj vseh krajev. V veliko veselje vseh prisotnih pa se je smučanja udeležilo tudi precej mladih, ki niso dosti zaostajali za starejšimi bodisi po oblačilih in po opremi. Pestrost starih oblačil je na Veliko planino prinesla kar nekaj romantike, nekaj lepega, kar ne vidiš vsak dan, pa je vendar vseskozi prisotno, povezano z otroštvom in preteklostjo. Pri nas. žal, nimamo zimskih narodnih noš. Izginili so stari okrašeni kožuhi, polhovke kot pokrivala in rokavice enopalčniki. Ni več naglavnih zimskih rut in visokih čevljev ter škornjev. Zanimivo je, da imamo letno narodno nošo, zimske pa ne. Kakorkoli že, v povorko narodnih uniform bi morali vsekakor vključiti tudi stara oblačila babic in dedov, vaška kmečka oblačila in oblačila meščanov-purgarjev. Kako to prikazati je pokazala prireditev starega smučanja pod Zelenim robom kjer ni manjkalo močne in dobre volje za skromen pogled v preteklost. Gledalci so bili še in še zadovoljni. Vse je odlično delovalo. Prevoz Z nihalko in sedežnico je potekal tekoče, brez zastojev. Prireditelji so poskrbeli tudi za spodnjo postajo žičnice, saj so okrepčevalnice lepo dekorirali s staro smučarsko opremo, ki je prikazovala del planšarstva, smučanja in gorništva. Vabilu na prvo starosvetno smučanje na Veliki planini so sc odzvali tudi bajtarji, poletni staroselci planšarskih koč in s svojim županom na čelu pozdravili obiskovalec in goste. Za prevoz na planino je poskr- z dobrim občutkom za kombinacije OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, čestitamo občanom Kamnika ob 29. marcu, občinskem prazniku. bela družba Velika planina - Zaklad narave. Kljub vetru in megli je potekal varno in nepretrgoma, kar je vsekakor pohvalno za upravljalce žičnice. Bilo je lepo. Pravijo, da bo drugo leto še lepše. S sodelovanjem vseh, ki lahko po svojih močeh prispevajo k turizmu na Kamniškem. Kamniške grče vas vabijo k sodelovanju. ALEKSANDER SARNAVSKY Prvo srečanje starosvetnih smučarjev v Kamniku in na Veliki planini k * sifoni opravi Na Glavnem trgu v Kamniku seje ie v zgodnjih urah zbrala zanimiva in pisana druščina ljubiteljev starodavnega smučanja. Opazovalci so občudovali predvsem izvirnost in usklajenost starodavnih oblačil in opreme iz časa babic in dedkov ali še dlje ... Nadaljevanje s 1. strani Lepi sončni dnevi in suho vreme v zadnjih dneh so dali slutiti, da bo prireditev dobro obiskana. Že v zgodnjih jutranjih urah se je na Glavni trg v Kamniku pričela zgrinjati množica malce drugače in neobičajno opremljenih smučarjev, ki so ob zvokih gasilske godbe iz Stran; in kitarista Janeza Vrcnjaka - »Stegna« urejali formalnosti v tehnični pisarni oziroma Kavarni-ci. Vsak pravočasno prijavljen tekmovalec je dobil darilno vrečko z unikatno izdelano startno številko, startno listo, blokom za prehrano, priložnostno nagrado, ki mu jo je namenil žreb in spominskim darilom - videokaseto Kamnika Po manjši zakuski, ki so jo pripravile žene »Kamniških grč« in po pozdravnem nagovoru župana Kamnika sc je karavana prijaleljev smučanja po starem odpravila proti gondoli na Veliko planino in na Zeleni rob, kjer jih je čakala najpomembnejša preizkušnja - prikaz tehnike vožnje v staromodni opravi. Po pozdravnem govoru Staneta Kavčiča, direktorja Velike planine - Zaklad narave d. o. o. in po opravljenem krstu bajtarjev se je pričelo zares. Proga sicer ni bila prezahtevna, vendar spopasti se z meglo, vetrom, mrazom, včasih malo nerodno opremo in s strogo sodniško komisijo res ni bil mačji kašelj. Marsikdo je trepetal šc potem, ko je v gostišču »Zeleni rob« našel toliko prostora, da si je oddahnil in sc pogrcl. Večina pa, ki jim mraz. in veter nista mogla do živega, so ob pomoči napovedovalca Franca Pestotnika - Podokničarja vztrajali do konca in med »vratci« vzpodbujali svoje prijatelje. Komisija v sestavi ga. Šlefi Sarnavskv, g Svetozar Guček, g Marijan Štele in g Bojan Rodc je ocenjevala pristnost opreme, smuči, palic, oblačil in skladno s tem tehniko smučanja Vsaka neskladnost je »odščipnila« tekmovalcu kakšno točko, pa četudi je Slo za navadne vezalke. Po zaključku posameznih nastopov so bile na vrsti še ekipne vožnje in zaključni del srečanja - objava rezultatov, podelitev medalj in pokalov ter slasten golaž Zaradi pomanjkanja prostora v koči na Zelenem robu je bila razglasitev opravljena kar pred gostiščem. G. Marjan Schnabl se je v imenu organizatorja tega srečanja CALC I T d. d. Pridružujemo e ob 29, rrmrcu, miku okolne* KMiriik* ^-PUBLICUS Vsem občanom Kamnika čestitamo ob njihovem občinskem prazniku, 29. marcu. - DUTSS Kamnik - zahvalil vsem nastopajočim, spremljevalcem gledalcem, soorganizatorjem in izzivalcem ter gostom, ki so vzdržali do konca Župan Anton Tone Smolnikar pa je medalje in pokale podelil naslednjim tekmovalcem: Deklice do 15 let: I. Maja Šubic -»Rovtarji« 16,75 točke 2. Rebeka Zorko - SD Kanin Bovec - 14,25 točke 3. Mateja Gruden - »Postojnski torbarji« 13 točk Dečki do 15 let: I. Simon Oblak -»Rovtarji« 12,75 točke 2. Luka Schnabl - »Kamniške grče« 12.25 točke 3. Anže Habjan - »Talesen« 11,75 točke Dame nad 15 let: 1. Majda Šubic - »Rovtarji« 16,00 točke 2. Gisela Schelch - Trofaiach, 15,5 točke 3. Nežka DemSar - »Talesen« 15,00 točke Gospodje nad 15 let: I. Kari Schelch - Trofaiach 18,00 točke 2. Heli Albl - Trofaiach 15,25 toč- 7,50 točke 3. »Rovtarji« iz Škofje Loke 7,00 točke. Kot je iz rezultatov razvidno, je »Kamniškim grčam« končno uspelo dobiti pokal za drugo mesto, na kar smo ob hudi konkurenci zelo ponosni. Ja domači teren in »krst«, bi nekdo rekel. Res je na domačem terenu majhna prednost, mislim pa da sc ključ uspeha skriva v samem imenu »grče« in to se je ob mrzlem, meglenem in vetrovnem vremenu na Veliki planini tudi potrdilo. Poleg omenjene podelitve smo podelili tudi pokal edini tuji ekipi - ekipi iz Avstrije, ki je srečanju in tekmovanju dala značaj mednarodnega. Za zmagovalca in izjemno dobro organizacijo prireditve je župan Trofaiacha g August Wagner poslal pokal ki ga jc g Marjanu Schnablu ob zaključku izročil vodja ekipe Trofaiacha g Kari Schelch. Prvo srečanje starosvetnih smučarjev in prijateljev smučanja po starem v Kamniku in na Veliki planini bo mnogim ostalo v lei>em Smučarjem, ki so v starodavni, večkrat nerodni opravi najhitreje vijugali med milicami in poleg lega najbolje uskladili tehniko smučanja z izvirnostjo opreme, je kamniški župan Anton Tone Smolnikar podelil medalje in pokale. kc 3. Jurij Košir - »Talesen« 15,00 točke Kategorija lovci in gozdarji: 1. Marjan Schnabl - »Kamniške grče« 15,25 točke Z Roman Blaško - Predmeja 14,50 točke 3. Janez Baloh - »Kamniške grče« 12,50 točke Ekipno: 1. »Talesen« iz Krope 8,00 točke 2. »Kamniške grče« iz Kamnika spominu z željo, da se ob letu oso-rej zopet srečamo z novimi idejami novim načinom druženja in tekmovanja predvsem pa še v večjem številu. Da je prireditev enkratno uspela, dokazujejo pohvale udeležencev. Zahvala pa gre tudi mnogim sponzorjem ki so prireditev Finančno ali materialno podprli omogočili prevoze, prehrano, nagrade, priznanja darila foto in video posnetke ter ne nazadnje medijsko odmevnost M. S. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALL Ljubljanska 72, Domžale čestita vsem svojim varčevalcem in drugim 'občanom ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. 10 23. marca 2000 KULTURA Kamniški OBČAN ZA KULTURO JEZIKA Materi O reklamnih geslih (6) Pridevnik in prislov Za reklamna besedila so zlasti značilni pridevniki in prislovi, navadno primerniki. preseZniki ali pridevniki (enako velja tudi za prislove), ki Ze v osnovniku izražajo visoko oziroma najvišjo stopnjo lastnosti. Njihov cilj ni opisati reklamirano, ampak pritegniti pozornost, zato so dejansko pomensko izpraznjeni. Pogosti so naslednji tipi: - osnovniki, ki izražajo visoko stopnjo oziroma najvišjo stopnjo lastnosti zlasti odličea popoln, enkraten, resničen, izjemen, ugoden, nov, senzacionalen, velik, dober ipd: - odlično izolira; -/.../ odlično izolacijo. /.../ rdečilo za ustnice, senzacionalno bleščeča barva - vlaga, ki jo lahko čutite. V 34 popolnih odtenkih. - Enkratne ugodnosti; - V tem Cocktailu boste resnično uii-vali.' - Izjemna priložnost! - pogosti so primerniki: - 48% lepša koža; - Boljše spanje - Boljše živ-jenje. - Za lepši dan. - pogosti so presežniki: - Najceneje do najdražjih. - PVC okna iz energetsko najvarčnejših štirikomornih profilov /_/ - NAJVEČJI /../ NA SVETU! - - Zanesljivo in najhitreje do vozniškega izpita; - Najboljši par čevljev. - Najboljša skupina jasnovidcev - /.J najboljša tehnologija za svet emocij: Odslej se nakupuje v največjem /../ na svetu. - a doseganje večje izrazne moči se uporabljajo različne stopnje pridevnika: - Ker ste lepe, bodite Se lcpSe. - Danes in samo danes se odpira najsodobnejši /_/ center, večji od največjega /..Z, ki je kdajkoli stal na našem planetu in v njegovi bližnji okolici. - zaradi doseganja večjega učinka se isti pridevniki ponavljajo: - Nova zasnova računalnika za novo tisočletje. - Sodobna varikina nežna do tkanin, nežna do barv, - opisno stopnjevanje: - Pravzaprav sem popolnoma nova! - Jesenska prodaja koles in rolerjev svetovno uveljavljenih znamk po super ugodnih cenah. Raba števnikov Od števnikov se pogosto uporablja prvi: - Prva slovenska veleblagovnica. Oblikoslovne novosti V reklamnih geslih sc pojavljajo tudi jezikovne novosti. - Zelo opazna je prekategorizacija imena podjetja ali izdelka v pridevnik, prvi del zloženk ipd.: - Zelo Mojca, zelo Robi, zelo Mobi - Tako Mobi. - Vma-dtisočletje z maxiponudbo. maxituočletje se začenja v nuvdju! - Prav tako tudi stopnjevanje samostalnika z naj: - naj model. Posebnosti jezika reklam se kažejo tudi v zgradbi povedi. O tem pa drugič. V MARJETA HUMAR J matična knjižnica kamnik OBISKI PRA VLJIČARKE S POTUJOČO KNJIŽNICO Torek, 4. aprila, ob 17.30 v šoli Tunjice Petek, 7. aprila, ob 18. uri na Krivčevem, v šoli Gozd Ponedeljek, 10. aprila, ob 17.30 v šoli Sela Četrtek, 13. aprila, ob 18. uri v Soli Motnik Ponedeljek, 17. aprila, ob 18. uri v kulturnem domu Laze Pravljičarka Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico Palček Anton (založba Slovenska knjiga). Cena pravljične ure: 400,00 SIT. Otroci, s seboj prinesite copate! ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o.. DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV stopnja) - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V stopnja (3+2) Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - interno usposabljanje - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) - strojna šola, V stopnja, nadaljevalni program (3+2) - elektro šola, V. stopnja, nadaljevalni program (3+2) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word forWindows, Exce', OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj & • OTROŠKI PROGRAMI: jezikovni in računalniški Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. Že ob zibelki z ljubeznijo ljubezen si rodila in cel kup sončnih žarkov v naša srca posadila. Mladostnih kapljic sij v poljubu si združila in z nežno roko jih po naši duši raztrosila. Če pa življenje nas z grenkobo je oblilo, bolečino je na tvoje rame zlilo. Takrat si nam uspela dati, polje cvetja in veselja, mati. Naj zdaj korak v plesu korak najde, natrgaj radost si s te brajde. Naj trud življenja srečno nit predrami, jo združi z našimi najlepšimi željami. Bojan Matična knjižnica Kamnik Mame, takšne in drugačne V marcu sta kar dva dneva posvečena ženskam to sta 8. in 25. marec. Lansko leto smo v tem času in na tem mestu pisali o znanih pisateljicah in v branje predlagali nekaj naslovov. Za letošnji zapis pa smo si izbrali nekaj knjig v katerih so pomembni prav liki mame. V tem izboru prevladujejo novejši romani. Namenoma pa izbor prinaša tudi nekaj netipično materinskih likov ali manj lepih plati materinstva Ob teh se namreč lahko zavedamo lepih plati in predvsem veličine materinstva Za mlajše bralce sta dobri zbirki Pripovedke o materah in sinovih ter Pripovedke o materah in hčerah (Učila 1999X v katerih so zbrane pravljice z vsega sveta ki se z različnih vidikov dotikajo odnosov med materami in otroki. Pravljice v sebi nosijo simbolno bogastvo in nekateri so prepričani, da so ti simboli del naše kolektivne podzavesti in da so tudi zato zelo koristne za otrokov razvoj. Kakor koli že - zagotovo so odlično izhodišče za pogovor ali pa tkanje vezi, če jih beremo majhnim otrokom Kljub temu je to dobro branje tudi za odrasle in ne navsezadnje za matere, saj pravljice obravnavajo tudi motiv ločitve od otrok, ko ti stopajo na pot odraslosti. Morda je zanimiv pogled na materinstvo skozi avtentične spomine na lastne matere -na to, kako so jih posamezniki doživljali in razvijali odnose z njimi. Zato omenjam nekatera spominsko obarvana literarna dela ki s svojo pripovedjo sežejo v otroško obdobje. Marina Cvetajeva, ruska pesnica (1892-1941), nam v eni od novel v zbirki Ujeti duh (Obzorja, 1999), in sicer v noveli Mati in glasba razkriva spomine na svojo precej hladno, odmaknjeno mater, ki se jc zaradi poroke odpovedala sanjam postati pianistka čeprav je bila izjemno nadarjena Svoje neuresničene glasbene ambicije je prenesla na otroke, vendar je Cvetajeva glasbo po zgodnji materini smrti opustila Na začetku Cvetajeva pravi: »Ko sem sc namesto sina Aleksandra, ki si ga jc mama zelo želela se zanj vnaprej odločila in ga toliko da ne zapovedala rodila samo jaz, je samoljubno zadržala vzdih in rekla: »Če je že tako, pa naj bo glasbenica« Okolje, v katerem je živela pesnica Marina Cvetajeva (1892-1941) v svoji mladosti, je bilo okolje ruske aristokracije, zato sc jc je močno dotaknila tudi ruska revolucija saj je pred njo zbežala v tujino. Se prej pa je kot mati doživela najhujšo preizkušnjo - njena hči je umrla zaradi lakote. Skratka - niti lastno materinstvo ali pa očetovstvo ne more rešiti človeka pred spomini na zavračanje ali čustveno podhranjenost. Prav dobra novela ali izhodišče za ambiciozne in neizživete mame. Kako drugačna jc pot druge ženske, ki prav tako izhaja iz glasbene in umetniške družine, vendar je glasba ostala njena življenjska spremljevalka! Predvsem pa so drugačni njeni spomini na mater, čustveno in močno žensko z umetniško žilico. Gre za knjigo Večerna sonata (Mladinska knjiga 1992) Vide Jeraj Hribar, hčerke pesnice Vide in violinista Karla Jeraja Izreden spomin devet-desetletne gospe nas očara ne samo zato, ker vanje vtke veliko znanih Slovencev, ki so bili pred prvo svetovno vojno in zlasti po njej nosilci slovenske kulture, pač pa tudi zaradi tenkočutnega opisa svojih staršev. Opisuje svoje otroštvo na Dunaju in mladost v Ljubljani. Predvsem nas lahko njeni spomini na otroštvo in doživljanje staršev spodbudijo k prepoznavanju pomena kulture in umetnosti za družinsko življenje, saj med drugim pove tudi to, da ji je glasba nudila najgloblja doživetja Prav ta del njenega otroštva je močnejši in bolj pozitiven od drugih dogodkov in do- živetij, tudi od tega da je bila včasih zaradi močnega značaja obeh staršev osamljena Je pa res, da je večina Slovenk med vojnama živela drugačno življenje kot pesnica in mati Vida Jeraj. Ne samo manj kulturno, ampak do obisti drugačno. V preteklost materinstva in otroštva na Slovenskem jc usmerjena odlična knjiga publicistke Alenke Puhar z naslovom Prvotno besedilo življenja (Globus, 1982), ki tudi z razčlenjevanjem literarnih del in odlomkov iz. drugih pisnih virov razkriva resničen odnos do žensk, nosečnosti, mater in tudi otrok. Ta podoba je daleč, daleč proč od idealizirane cankarjanske matere, trpeče in žrtvujoče sc, in ljubeznijo do nje, kar pa ni ljubezen iz radosti, pač pa iz občutka krivde. Knjiga je zelo berljiva in hkrati pretresljiva in primerna za starše in bodoče starše, stvulbiKli pa nas k razmisleku, kakšen položaj v družbi (v resnici, ne le v besedah) zavzemata mati in otrok (nadaljevanje prihodnjič) BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Spominski utrinek na tenorista Jožeta Gostiča Svečanost nedelje na Homcu, 5 marca, bo še dolgo odzvanjala v sr cih krajanov in jih grela v zanosu tihega ponosa na svojega velikega rojaka, tenorista Jožeta Gostiča. ()ejiravje bil to dan pustnih norčij, sc je neugodni Kurent umaknil veličastnemu in prvovrstnemu kulturnemu dogodku, gostovanju zagrebškega opernega ansambla in slovenskih vrhunskih imen sodobne Operne glasbe. Homec, otoški osamela; sredi Mengeškega f>olja, se je v cerkvi, ki visoko dviga glavo nad kamniškim obzorjem, spoštljivo priklonilsvojemu geniju ob HKUetntci njegovega rojstva. Sam koncert se je napovedoval že leto dni, o njem so poročala novinarska peresa, kronisti so ga zapisali v zgodovino, množice kulture željnih domačinov in Številnih gostov, pravzaprav romarjev, so srkale žlahtne zvoke še zunaj cerkvene ladje in tako so jih prisluhnili tudi grobovi. Z vso živostjo so predme stojnli sjiomini na drugačne koncerte, na tihe božične nočif>red desetletji, ki so bila utopljena v kulturni mrak. Tudi tokrat je Homec živel svoje božiče, skrivnostno odmaknjene od siceršnjega utripa, j>a prav zato posebej posvečene in navdahnjene s svetostjo. Pel bo Jože Gostič To smo zagotovo vedeli. Prišel bo v vsakem primeru. Pojavil se bo skromno, s kora ho opolnoči njegov jiolui tenor razlit Sveto noč. Trenutki so bili posvečeni. Oči so se rosik v lepoti ga-nolja in sreče. Spogledali smo se in bili eno samo čuteče srce. In bratje luči. Najglobje smo dojeli lepoto samo In resnico. Resnico o moči pesmi in glasbene govorice, ki nam govori v različnih oblikah in slogih, vendar obvlada ideologije in se dviga nad čas. Za vse čase. Nihče ni čutil ledenih sap, tudi stare noge so zmogle strmo pot na »Hi"ilMEOt, zvezda repatica je kazala j>ot za svobodne božiče, ko smo v slutnji vedeli, da se ho nekoč Sveta noč spel glasno jjela. Vsaka lučka v rokah je bila mala zvezdica, vsaka topla misel svetlobni žarek, ki prebije temo. Glasilke svetovnega pevca niso zatrepetale, pobožno so zdržale čustvo ganjenosti, ki jo je najbrž težko premagal Peloje'njegovo srce. slavospev stvarstvu, ljubljeni domači vasici in svojim ljudem. Zmogel je širino duha in glasu in zapel zvoke, za kakršne je imel ustvarjeno grlo. Kako je bil naš! Kako smo se zavedali svoje slovenske duše. Trenutki so bili tako močni, da so se za vedno zajnsali v našo bit. Iz Gosličeve božične pesmi smo duhovno rasli. Danes vem, da nas je oblikovalo v samozavedanju. Daleč in hkrati blizu so tiste daljne božične noči z našim slavnim rojakom. Jože Gostič počiva v skromnem grobu ob cerkvi kot na živi straži. Zvezde sijiljejo luč in vetrovi vršijo hvalnico. Za meglenimi obzorji se rišejo gorski velikani, ob vznožju Homca j>a dremljejo hisc In mestne ulice. In v njih neizbrisen sjjomin na domačega umetnika, ki nam jejx>daril toliko srečnih večerov naše mladosti Tudi sama sem bila med njimi in jih sedaj (todoživljam v hvaležnem spominu. KATARINA ŠPORAR, Smarca Ob izidu knjige Daniela Artička, ki osvetljuje lepe in manj lepe strani tretjega življenjskega obdobja Tipično upokojenska: »Nak, nimam časa!« V Matični knjižnici Kamnik se je na pustni torek zvečer, 7. marca, zbrala prijetna druščina upokojencev in z zanimanjem prisluhnila programu ob predstavitvi knjige »Nak, nimam časa!« avtorja Danieala Artička. Uvodne besede je podala direktorica Matične knjžnice Breda Podbrežnik Vukmir, odlomke iz knjige je brala Vojka Poljanšek, z glasbo je večer polepšal dvanajstletni kitarist Samo Kališnik z Vrhpolj. no sodelujejo v številnih, zlasti kulturnih društvih, tako da sestavljajo masovno kulturo in to predvsem s samofinanciranjem. Letno izide kar 200 knjig v samozaložbi. Spomnil se je tudi številnih upokojencev, ki brez pokojnin životarijo širom po svetu. Daniel Artiček je diplomiran ekonomist v pokoju, star šestinšestdeset let. Nak, nimam časa je njegova prva knjiga, ki je izšla pri založbi V Na predstavitvi knjige »Nak, nimam časa!«, ki razkriva upokojensko življenje, sta avtorja Daniela Artička presenetila in do solz nasmejala vnuka devetletni Jan in sedemletmi Rok s prisrčno pesmico: »Naš dedi je slika, se šali ves dan, si vice izmišlja, smehlja se vsak dan ...« Avtorja knjige je bilo prijetno poslušati. Njegov način pisanja je tekoč, šaljiv, jasen, jedrnat, včasih pi-ker, a nikoli žaljiv in prav tak je bil tudi njegov govor ob predstavitvi. Povedal je, da se veliko ukvarja z. vprašanjem kaj počnejo in s čim se ukvarjajo upokojenci v tretjem življenjskem obdobju. To je pomembno vprašanje, saj je v Sloveniji skoraj pol milijona upokojencev in vsak se prebija skozi vesele in žalostne trenutke, vsak po svoje občuti svoj položaj v družbi. Vendar je med njimi malo takih, ki bi opozorili, da še obstajajo, ne le v vlogi »proračunskih porabnikov«. Tudi Artiček se ne more znebiti občutka, da so upokojenci premalo povezani med seboj, saj se njihov glas kljub številčnosti premalo sliši. Meni, da so si upokojenci sami krivi za o.sam-Ijemist, saj se ne odprejo priložnostim, ki se jim ponujajo ne glede na starost. Tako želi s knjigo razgibati svoje stanovske kolege »sivce« ter jih vreči iz dremavice in večnega tarnanja. Ugotavlja pa, da upokojenci do 70. leta starosti zelo aktiv- samozaložhi je leta 1990 izdal prvo zanimivo knjigo z naslovom Lepa vrata Tuhinjske doline in Kamnika (žalostno je dodal, da mu v Kamniku ni nihče od pristojnih kulturnikov in občinskih delavcev ni izrekel zahvale), nato leta 1994 krajevno kroniko ob 500-letnici njegovega rojstnega kraja Od Svetega Štejana, za kar je bil nagrajen z nazivom častni občan. Istega leta je izdal brošuro Certifikat - zlato ali megla? Tret- jo knjigo je izdal leta 1997 z naslovom Legende grofije Žusenoske. Lani je izšla posrečena izdaja Polomljenih pravljic in Boštjanove vragolije. Urednik njegove pravkar izdane knjige, ki razkriva upokojenski vsakdan, Boštjan Grošelj jo je v uvodu lepo predstavil. Pravi, da Daniel Artiček s svojim zdravim humorjem kot Žarek popoldanskega, a še toplega sonca osvetljuje lepe in manj lepe plati tretjega življenjskega obdobja. Ob branju zabavljice nam živo vstajajo pred oči glavne osebe pripovedi, skozi katero avtor nagovarja kolege k bolj optimističnemu in odprtemu pogledu na svet. Spodbuja jih, naj leta, ki so jim še ostala, preživijo ustvarjalno in polno. Hkrati se obrača na druge ljudi, naj bodo do upokojencev strpnejši, saj bodo tudi sami nekoč v njihovi vlogi. Ko odpremo knjigo lahko ugotovimo, da v berljivem, sočnem in hu-momem jeziku minevajo poglavja, v katerih avtor obdela upokojenski utrip. Marsikaj o vsebini pove že sam naslov. Tako je naslov prvega poglavja Vsak dan enako. Sledi predstavitev podatkov o številu in starostni sestavi upokojencev, loti se večne časovne stiske upokojencev, njihove politične dejavnosti, vključenosti v sivo ekonomijo. Predstavi koledar praznikov in način njihovega praznovanja, ljubezensko življenje v starosti, osamljenost. Ker so upokojenci redni obiskovalci zdravnikov, se jim avtor ne more izogniti. Ob koncu knjige se z. ironijo spomni tudi zadnjega življenjskega poglavja - odhoda. Vsako od zanimivih poglavij zaključujejo izvirni in duhoviti grafiti. VERA MEJAČ VSEM OBČANOM KAMNIKA ČESTITAMO 06 29. MARCU, PRAZNIKU OBČINE KAMNIK! LEKARNA KAMNIK IN LEKARNA NOVI TRG. Kamniški ObČAN PREDSTAVLJAMO PREJEMNIKE OBČINSKIH PRIZNANJ »-.M 11 Jože Brodnik, prejemnik srebrnega priznanja občine Kamnik Za razvoj cestne infrastrukture Gospod Jote Brodnik je univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, živi pa v Medvodah. V času priprav na gradnjo avtocestnega odseka Vransko-Blagovica je bil predsednik uprave Družbe za avtoceste Republike Slovenije - DARS in ima veliko zaslug za podpis sporazuma o ureditvi obstoječega cestnega omrežja v občini Kamnik v času izgradnje avtoceste Vransko-Blagovica-Šentjakob, sklenjenega med Občino Kamnik in DARS-om d. d. nekdanje cestne razmere od Kamnika do Vranskega, predvsem ozko grlo v Motniku, ki ni preneslo niti srećanja dveh večjih vozil, ne bi bilo sposobno prenesti taksnega prometa. Izvedeni so bili programi za izboljšanje varnostnih ukrepov na izpostavljeni regionalni cestni mreži. Se posebej pa je potekal program modernizacije regionalne ceste Ločica-Kamn i k-Vodice. Na novo je bilo zgrajenih približno enajst kilometrov pločnikov, kar jc bistveno izboljšalo prometno varnost. Ozko in dotrajano cesto skozi Motnik je zamenjala novo zgrajena obvoznica v dolžini 1,2 kilometra z vsemi potrebnimi komunalnimi objekti in napravami. To je bila zahtevna investicij;!, naročnik je bila Družba za avtoceste Republike Slovenije, izvajalec Cestno podjetje Celje, saj jc bilo potrebno zgraditi 73 metrov dolgo pilotno steno ter dva premostitvena objekta - betonski podvoz in nadvoz, prestavili pa so tudi daljnovod. Položili so 6650 kvadratnih metrov asfalta in Štiri tisoč kubičnih metrov kamnitih zložb. V okviru rekonstrukcije regionalne ceste Vransko-Vodice sta bili zgrajeni tudi dve novi križišči v Kamniku in sicer križišče Maistrova ulica-obvoznica in križiSče Šolska ulica-obvoznica, asfaltiranih je bilo približno petnajst kilometrov cest na celotnem območju občine Kamnik in Pobude za celotno prometno infrastrukturo, tudi izgradnjo cest, ki pridejo od ministrstva M promet in zveze, tehnično Pripravijo na DARS-u, potrdi pa jih vlada Sele ko vlada potrdi Program, se lahko gradi v okviru tega programa. In/. Jože Brodnik pravi, da se jc ob izgradnji glavne avtoceste Vransko-Ljubljana prek Trojan, ki bo z gradnjo več predorov in viaduktov trajala do leta 2(X)2, kol nujna rešitev pokazala izgradnja motniške obvoznice, rekonstrukcija regionalne ceste skozi Tuhinjsko dolino ter rekonstrukcija celotne cestne Povezave od Vranskega prek Kamnika do Vodic. Vzporedno Povezavo med Vranskim in Vodicami so zaradi preusmeritve prometa v času gradnje avtoceste videli kot edino možno rešitev, ki sc jc danes pokazala tudi kot edina pravilna. Vsak dan gre skozi Tuhinjsko dolino tudi do dvanajst tisoč vozil in EKO ISKRICE Divja odlagališča V deželo na sončni strani Alp se je že naselila pomlad z vsemi svojimi prečudovitimi čari in presenečenji. Sneg je skopnel, iz zemlje že kukajo prvi zvončki, a> na žalost, ludi ogromni kupi nesnage. V naši občini se jih je prikazalo, kar nekaj. Tokrat predstavljamo le dva, kijih Ji' nemogoče spregledati. Prvi - opuščeni hrošč zagledamo ob železniški progi, kjer že kar lep čas sameva. Problem je v tem, da se ga nihče ne usmili in odpelje na kraj, kamor spada, saj ga je zob časa že dodobra načel (slika I). Drugi, za naše kraje prav nič presenetljiv primer, pa seje pojavil ob cesti Kam-nik-Stari grad, nekoliko odmaknjeno na sicer že saniranem odlagališču. Kupi Sta-re šare, steklenic ter ostala nesnaga, katera ne spada tja. Kes ne vem. kako je lahko tako brezčutno srce Kamničana, da pripelje smeti k"- v gozd in jih raztovori v bližnji grapi. Očitno jc nepotrebno, da imamo vsa-m'm centru Kamnika kar nekaj deset kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov l?r odpadne jame v okolici, kamor ta ropotija sodi. , Pa bo tope tako, kot vsako leto, že skorajda stara pesem. V vsakoletnem spom-'"'lanskem čiščenju nato zeleni Kamničani čistijo okolje zaradi neozaveščenih meščanov. Nedosleden zakon pa omogoča, da kazen zoper kršitelje ne neizrečena. PETER KIBIL urejeno križišče v Podgorju. Pri vseh teh aktivnostih je gospod Jože Brodnik sodeloval s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami, za kar se mu občina Kamnik ob letošnjem občinskem prazniku zahvaljuje s srebrnim priznanjem. Inž. Jože Brodnik pravi, da je pri izvedbi velikih projektov, kot so avtocestni in z njimi povezani, pomembno znanje in izkušnje, ki jih je pridobil predvsem pri vodenju največjega slovenskega projekta vseh časov v tujini. V obdobju 1981 do 1984 je namreč Slovensko združenje gradbenikov in niontažerjev na bližnjem vzhodu izvedlo velike projekte z visoko in nizko gradnjo, vse vrste gradbenih in montažerskih del. Znanje in izkušnje si je nabiral tudi pri vodenju avtocestnega programa, saj je bil vrsto let v podjetju SCT namestnik glavnega direktorja in vodja operative žii projekte doma in v tujini, med njimi za izgradnjo gorenjske avtoceste in tunela Karavanke. Ob podeljenem priznanju Občine Kamnik pravi, da predstavlja priznanje vsem, ki so delali in Se danes delajo na avtocestnem programu, wj je pri tem delu pomembno Umsko delo. Seveda pa je znotraj tirna od vsakega posameznika, njegovega znanja, izkušenj in zavzetosti odvisno, v kolikšni meri se angažira pri določenem projektu. Kot zanimivost naj zapišem, da je gospod Jože Brodnik tudi uspešen športnik. V šestdesetih letih jc bil večkratni državni prvak in rekorder v atletski disciplini - deseteroboju in prvak Mediterana. Nastopil je tudi na olimpiadi v Rimu leta 1960. V kategoriji veteranov je leta 1991 dosegel naslov svetovnega prvaka v deseteroboju, leto pozneje pa naslov evropskega prvaka v peteroboju in teku na sto metrov z ovirami. Pravi, da se danes s športom ukvarja le še rekreativno. SAŠA MEJAČ Tonetu Rajsarju bronasto priznanje občine Kamnik »Ljudje na vasi živimo bolj povezano« h torbe Krištofovega Pepeta II. Kako je malograjska Veronika rešila župana in druge pravljice. Pravijo, da je bilo za letošnjega Pusta bolj malo maškar ludi zato, ker se po novem zakonu maškare ne smejo naokoli prevažati z avtomobili, peš pa se jim ni dalo kaj dosti hoditi. Zato pa so se Koranti s ptujskega polja v Kamnik pripeljali kar z avtobusom in županu Tontiju prinesli pravo kurentovo masko, da se bo zanjo lahko skril, kadar bodo na občino le preveč švigale strele... y»pustni rubriki« našega časnika se je spet pojavil nekoč znani občinski »ustavni« svetnik z globokoumnim razmišljanjem o Clintonovem intelegenčnem kvoci-entu in slovenskem gospodarstvu. Vsekakor je ta objava zanj kot občana sosednje, nekdaj skupne občine, veliko priznanje, čeprav je poslal le kopijo pisma bralcev osrednjemu »nomenklaturnemu« časniku. Njegov župan namreč te časti nima. Oj, pustni čas, ti čas presneti... Položnice še niso dokaz, da vas niso vsi pozabili« je v svoji knjigi Nak, nimam časa, zapisal nekdanji direktor in občinski funkcionar, sedanji penzionist Dane. Po svoje seje z. duhovito, zabavlji-vo in aktualno knjižico lotil življenja upokojencev, sivcev, kol jih imenuje, življenja, ki ga ludi sam doživlja. Tudi to, da je svojo knjižico promovirat v kamniški knjižnici prav na pustni torek, nekaj pomeni. »Ne se »farbat«, ostani, kar si, saj je srebrna barva takoj za zlato«. Bravo, Dane...! Pred pustom se je zgodilo tudi to, da je znani dupliški hrib, ki so ga lani začeli urejati, da bi poslal dupliški arboreturu s številnim drevjem in razgledno ploščadjo, Krajevna skupnost Šmartno obsega deset lepih, a tudi precej odmaknjenih in po hribih raztresenih vasi SidoL Kostanj, Ravne, Buč, Gradišče, Hruševka, Pod-breg, Praproče, Stebljevek in Šmartno. Že drugi mandat je predsednik sveta KS Šmartno Tone Rajsar, ki mu občinski svet ob letošnjem občinskem prazniku podeljuje bronasto priznanje Občine Kamnik. Da gre priznanje v prave roke je Tone Rajsar prav gotovo dokazal s svojim delom in organizacijskimi sposobnostmi pri vsestranskemu razvoju krajevne skupnosti. silski dom. Da bi gasilstvo popularizirali in še bolj približali ljudem so na njegovo pobudo organizirali različna prikazovanja izvirnih gasilskih dejavnosti kot so gašenje požara na vasi s starodavno opremo, Florjanove šege, organizirajo pa vsakoletna srečanja vseh gasilskih društev z imenom Šmartno iz vse Slovenije. Tone Rajsar zastopa interese celotne krajevne skupnosti Šmartno tudi v občinskem svetu občine Kamnik, saj je njegov član že drugi mandat. Pravi, da imajo ljudje, ki živijo v vaških krajevnih skupnosti prav gotovo več dela in nekoliko slabše razmere od ljudi v mestu. Vendar pa je prepričan, da vsa potrebna dela lažje in hitreje opravijo, saj jim razumevanje, sodelovanje in pomoč niso tuji. Pravi, da pravzaprav krajanom ni nikdar težko opravili kakšno prostovoljno delo, prispevati finančna sredstva za posodobitev kraja, brezplačno odstopiti zemljišče, prispevati material in podobno. Krajani prav gotovo vedo, koliko ur prostovoljnega dela in koliko lesa so prispevali ob izgradnji novega gasilskega doma med staro in sedanjo osnovno šolo v Šmartnem. Samo Tone, ki je k sodelovanju pridobil številne krajane, je prispeval kar 470 ur prostovoljnega dela pri gradbenih delih, polaganju keramike in marmorja ter opremljanju. Poleg tega je aktivno iskal sponzorje, ki so primaknili potrebna finančna sredstva. Tone se dobro spominja tudi obnove kulturnega doma leta 1982, v katero je zopet vložil ogromno skrbi in dela, preko 250 ur, prav tako krajani, ki so prispevali tudi precej lesa za obnovo odra in nadstrešek. In tako je kar običajno pri vsaki pridobitvi v tej krajevni skupnosti. Vsi delajo prostovoljno, brez kakršnegakoli plačila, pa vendar z dobro voljo. Seveda ne smemo pozabiti tudi na ženski del, saj ob krajevnih praznovanjih in novih pridobitvah pridne gospodinje z veseljem in zavzetostjo napečejo okusnih domačih dobrot in jih ljubeznivo postrežejo. Kaj takega v mestu ne doživimo in tudi v tem je čar mirnega, usklajenega življenja na vasi. V krajevni skupnosti Šmartno, v kateri živi približno 700 prebivalcev, so se pod predsednikova-njem Toneta Rajsarja z vnemo in veseljem lotili kar številnih in zahtevnih projektov. V tem obdobju je kraj izredno napredoval, saj so asfaltirali preko 7 kilometrov cest, med njimi cesto v najbolj oddaljeno vas v krajevni skupnosti v Ravne, napeljali telefon skoraj v vsako hišo (še celo v najvišje ležečo kmetijo v krajevni skupnosti na gori Sv. Miklavža in to brezplačno), v vseh vaseh so poskrbeli za javno razsvetljavo, regulirali potok Pogorelica ki je ob neurjih večkrat poplavljal. Dodatna dela jim povzročajo tudi neurja, plazovi in povodenj, vendar si s pomočjo vseh krajanov prizadevajo čimprej sanirati nastalo škodo. Ena najpomembnejših pridobitev krajevne skupnosti, pa tudi celotne Tuhinjske doline, je v lanskem letu odprto novo domovanje za 49 otrok v prostorih nekdanje štiriletne osnovne šole. Tone Rajsar pravi, da so se prvega vrtca v Tuhinjski dolini razveselili poleg radovednih otrok predvsem njihovi starši, ki jim ni več potrebno otrok v zgodnjih jutranjih urah voziti v Kamnik ali celo oddaljenejše kraje, saj se lahko njihovi otroci kar v domačem kraju vključijo v sodoben vrtec, ki prinaša veselje, zadovoljstvo in razvoj otrok. Tudi pri ureditvi okolice vrtca, za katero je denar Že v mladosti se je Tone, ki se je rodil v Šmartnem leta 1958 in je še danes zvest svojemu kraju, aktivno vključeval v različna področja življenja in dela svojega kraja in bližnjih vasi. Bil je predsednik mladine v Šmartnem in član predsedstva občinske mladinske organizacije. Doka/oval sc je tudi / delom na udarnih mladinskih delovnih akcijah po Sloveniji. Ker je že zgodaj spoznal, da je za napredek kraja potrebno razvijali tudi kulturno življenje, je bil aktiven član Kulturnega društva Ivan Cankar. Uspelo mu je, da so se na dramski oder tedanje osnovne šole r Šmartnem vrnile različne dramske in gledališke predstave, saj mu je uspelo s pomočjo krajanov obnoviti oder in dvorano. Gasilstvo ima v življenju na vasi še posebno mesto, saj v primerjavi z mestom skoraj ni hiše na vasi, kjer ne bi kdo od družinskih članov stopil v gasilske vrste, bodisi z željo po pomoči, koristnemu znanju, tekmovalnosti in tudi prijetnemu druženju. Tone je aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno že vse od leta 1973, zadnjih petnajst let pa tudi poveljnik društva. Krajani so prisluhnili njegovi pobudi, da je krajevna skupnost dobila nov ga- postal podgorski. To je sicer vedno bil, saj sloji na podgorski zemlji. Upati je, da zaradi tega njegova ozelenitev ne bo zastala in da bo nekoč postal kraj tradicionalnih srečanj Podgorcev in Dupličanov. Samo še prej morata ustrezen sporazum na samem hribu podpisati in si seči v roke dupliški in podgorski šerif... Jfamniški lokalni šerif ne pozna M\šale, kadar gre za ravnanje po zakonu. Tako smo oni dan v zeleni Naši kroniki lahko prebrali, da se tudi poslanca ne ustraši, kadar ta vozi pod vplivom hlapov (pa ne bencinskih), kaj šele, da bi mu njegovi kavboji le veselo mahali, kadar se na motorju skozi Kamnik pelje brez čelade, kot to natolcujejo nekateri zlobni jezični purgar ji... re dni bomo v S. novicah lahko brali napeto kriminalno Zgodbo o tem Kako jc Svetloba hotela osvetliti župana Tontiju, ko se je vzpenjal na Mali grad, kako se je župan skril za Slarovusnikov hangar, kako je malograjska Veronika nenadoma spodnesla Svetlobi železno štango na ograji Samčevega predora in tako rešila župana pred »osvetlitvijo« in tako dalje in tako naprej. Morda pa bo vmes tudi kak podatek o županovi plači, plači občinskih direktorjev in plači še koga, če se bo med ob-činarji našel kdo, ki bo izdal to »vojno tajno«... KRIŠTOFOV PEPE //. prispevala tudi krajevna skupnost, so pomagali krajani s podarjenim lesom in z delom pri postavitvi ograje. Tone Rajsar je ponosen tudi na lanskoletni pridobitvi - spominski park Franca Mihaela Paglovca, s katerim se je ta kraj oddolžil zgodovinski osebnosti, ki je s svojim delom in življenjem pustila pomemben pečat v razvoju kraja in postavitev spominske plošče vsem žrtvam druge svetovne vojne iz fare Šmartno. Prav tako mi je z zadovoljstvom povedal, da ima njihova krajevna skupnost od konca lanskega leta tudi svoj grb in zastavo, na kateri večja in manjša smreka na beli podlagi simbolizirata preteklost in prihodnost kraja Da želijo krajani po poti nadaljnjega razvoja dokazuje tudi v lanskem letu izglasovan krajevni samoprispevek, ki pa se bo v letošnjem letu iztekel vendar je prepričaa da se bodo krajani z zavzetostjo za napredek vasi v KS Šmartno ponovno odločili zanj. Tone Rajsar je zaposlen v Titanu kot vodja čistilne naprave že 21 let in je to njegova prva ter edina služba. Vsak dan se rad vrača v Šmartno, kjer živi z ženo in hčerkama. Ko sem ga povprašala o tem, kako se KS Šmartno povezuje s kamniško občino in kakšen je njen prispevek, mi je povedal, da občina Kamnik premalo ceni podeželske krajevne skupnosti. Vsaka investicija v mestu je mnogo dražja kot na vasi, kjer vaščani vložijo ogromno dela in sredstev za pridobitve svojega kraja, saj resnično živijo zanj in z njim. Pravi, da Občina Kamnik ne razume potreb njihove krajevne skupnosti, češ, saj dobite sredstva s krajevnim samoprispevkom Toda krajani pričakujejo, da bi občina prispevala vsaj toliko, kolikor zberejo s samoprispevkom - letno 5,1 milijona tolarjev. Skoraj neverjetno se zdi, kaj vse so krajani pripravljeni narediti za svoj kraj. To ceni tudi svet KS, saj pod vodstvom sedanjega predsednika še nobenemu krajanu niso odrekli pomoči, če je prosil zanjo. Ce ne drugega, pa tono cementa. Glede problemov, s katerimi se sreCuje KS Šmartno, je Tone Rajsar opozoril predvsem na nezadovoljstvo s srednjeročnimi prostorskimi plani, predvsem glede neza-zidljivosti, ki ne dopušča razvoja celotne Tuhinjske doline, saj so krajani predlagali zazidljivosl zemljišč tudi za objekte širšega pomena kot je pošta črpalka., pa niso uspeli. Krajevna skupnost Šmartno in Tone Rajsar pa imajo pred seboj nove in nove naloge - v letošnjem letu bodo napeljali novo kanalizacijo iz Laz v Šmartno, uredili cesto Hruševka-Ravne, Hruševka-Pra-proče. Ponosni so na dve novi lično izdelani avtobusni postajališči ki sta edini pokriti postajališči v Tuhinjski dolini. Priznanje, ki mu ga ob letošnjem občinskem prazniku namenja občinski svet Občine Kamnik, sprejema Tone Rajsar tudi kot priznanje vsem krajanom ki z zavzetostjo, mnogimi urami dela in dobro voljo bistveno prispevajo k razvoju te lepe krajevne skupnosti. Pravi, da občuti priznanje in zadovoljstvo krajanov vselej, ko se številno udeležijo predstav in srečanj v šmarskem kulturnem domu in ga pozdravijo s toplim nasmehom in stiskom roke. Kljub vsestranski zavzetosti pa Tonetu Rajsarju ne zmanjka načrtov in energije in dan je zanj vsekakor prekratek. Že zdaj načrtuje izvedbo pohoda z baklami na goro Sv. Miklavža na dan Sv. Janeza Krstnika (24. junija), ko bodo krajani in obiskovalci od drugod preživeli prijeten večer ob pesmi in ogledu te vse premalo poznane znamenitosti v krajevni skupnosti Šmartno. SAŠA MEJAČ Šport in politika Iz tabora Asics Kamnika Janez bo glavni »Poskušal bom v čim krajšem času narediti red. Vem, čaka me veliko težkih nalog, lipam, da bomo trend športa v občini tudi s pomočjo občinske Športne zveze obrnili navzgor,' so prve besede novoizvoljenega predsednika občinske športne zveze Janeza Jakina. Poleg imen novoizvoljenih članov organov ŠZje bila to domala edina in najpomembnejša novica s 6. volilne seje skupščine ŠZ občine Kamnik, ki jo je eden od predstavnikov 17 društev imenoval »Butalski parlament". 6. volilna skupščina je nasledila prvo izredno sejo skupščine ŠZ, kije bila prekinjena v novembru lanskega leta. Hkrati pa je to nadaljevanje dela prekinjene 5. volilne skupščine marca 1999 in nadaljevanje iste nesklepčne skupščine v juniju 1999. In tudi na tokratni seji skupščine so se kresala predvsem mnenja okoli novega statuta, ki ga je na predloge športnih društev dopolnila in spremenila tričlanska komisija (Jože Jankovič, Boris Je-mec, Aleš Doplihar). Sprememba statuta, v bistveni 33- točki -»ŠZ ima po potrebi tajnika, ki ga izbere in predlaga ŠZ, potrdi pa skupščina...« ni naletel na odobravanje dosedanjega vodstva športne zveze, ki ga v eni osebi pooseblja vodja strokovne službe ŠZ Olaf Grbec. Z večino glasov mu je pritrdila tudi večina predstavnikov društev, saj z dvigom rok novega statuta zaradi tega ni sprejela. Športna zveza brez profesionalca ni več športna zveza, so menili. Tako bo Olaf Grbec ostal edini zaposleni na ŠZ, kije v letu 1999 brez sprejetega finančnega plana in brez nadzornega sveta gospodaril s 15 milijoni slovenskih tolarjev. Ob tem investicij v športne objekte s strani ŠZ ni bilo, od 1. junija 1999pa upravlja še edino telovadnico pri starem zdravstvenem domu ter plačuje električni priključek in energijo za zunanje igrišče pri OŠ Toma Brejca. In kdo so noti »amaterju na ŠZ. Predsednik je Janez Jakin (Strelska zveza Kamnik) in podpredsednik Bogdan Jamšek (Kolesarsko društvo Calcit). Predsedniki svetov, ki so po funkciji tudi člani predsedstva, so: za vrhunski šport Marko Prezelj (AO Kamnik), za športno rekreacijo je bil kot edini kandidat izglasovan Olaf Grbec (Rokometni klub Kamnik), za vzdrževanje in izgradnjo športnih objektov pa Marko Maljan l Odbojkarski klub Kamnik), t Not adn i« člani predsedstva so Dušan l£tnar (lokostrelski klub Kamnik), Janez Sitar (AMD Sitarpneumatik), Tone Škarja (Planinsko društvo-AO Kamnik). Franc Zore (Strelsko društvo Kamnik) in Franc Poglajen (Občinska šahovska zveza). Za nadzorni odbor so bili izglasovani Jože Jakovič (OK Kamnik), Miro Petek (ŠKD Mekinje) in Bojan Pollak (PD - AO Kamnik i M*. MOČNIK ENAJSTMETROVKE Priprave Člansko moštvo NK Kamnik in ostale klubske selekcije, razen cicibanov, so s treningi na stadionu v Mekinjah priCeli že sredi februarja. Razloga: ugodno vreme in nestrpnost pred nadaljevanjem prvenstvene sezone. Na stadionu je treniralo kar 52 igralcev, toda Člansko moštvo je kmalu krenilo po svoje. V tek skozi gozdove, v dolžini desetih kilometrov, zaradi izboljšanja krvne slike. »Se nikdar ni bilo tako naporno,« je zatrjeval igralec Janez Tu-šek. »Navdušenja je precej, potrebno bo še kaj drugega,« pa je komentar predsednika Braneta Modrijana. Okrepitve Predsednik Brane Modrijan in trener Zvone Magdič sta Člansko moštvo okrepila z novimi igralci. V klub so pristopili uveljavljeni Jug, Pišek in bivši golman NK Idrija Ložar. Pri tem omenjamo, da bo perspektivni kamniški vratar Jure Vrečar svojo športno kariero nadaljeval kot nogometni sodnik in bo sodil tekme 1. državne lige mladincev in kadetov. 2. polčas * Sloni in mrćes so igrali nogometno tekmo. Prvi polčas - 3:0 za slone. V drugem polčasu v igro vstopi stonoga in mrčes zmaga z rezultatom 4:3. Po tekmi navijači obstopijo trenerja mrčesa in ga vprašajo, zakaj je stonogo dal v igro šele proti koncu tekme. »Pred-no smo nanjo navlekli vse nogavice, ščitnike in kopačke, pa tudi traja,« se je opravičil trener. V ambulanto Na vhodu v stadion stoji postavni in orjaški srednji napadalec domače ekipe in se pogovarja z navijači. Mimo pride mlad gizdalin in mu reče: »Hej prijateljček, kako lahko pridem do ambulante?« ■ »Najhitreje tako. da mi Se enkrat rečeš prijateljček,« mu mrko odvrne orjak. M. M. LEP USPEH KADETINJ TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Obveščamo vse lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bomo tudi v letošnjem letu organizirali tehnične preglede na terenu za omenjena vozila in sicer po naslednjem razporedu: V TOREK II. aprila V PETEK 14. aprila V SOBOTO 15. aprila v MOTNIM' pri gasilnem domu na LAZAH pri kulturnem domu SREDNJA VAS za trgovino Kočna-Vele v KOMENDI pri kmetijski zadrugi v PODGORJU na Tehničnem centru od 9. do 11. ure od 12. do 16.30 od 17. do 18. ure od 10. do 17. ure od 9. do 17. ure Za zamudnike pa vsak dan od 8. do 19. ure na Tehničnem centru v Podgorju pri Kamniku. KER JE LE BREZHIBNO VOZILO VARNO VOZILO, VAS PRIČAKUJEMO! TKHNIČNI PRKdLKIH < I & CA d.o.o. Podgorje 8.VA, Kamnik Tel. 812-179 Kljub temu, da kamniškim igralkam v drugi ligi trenutno ne kaže najbolje, se bodo v dodatnih kvalifikacijah borile za obstanek v drugi ligi, pa so lep uspeh dosegle kadetinje. 2e kvalifikacije so Kamničan-ke odigrale dobro in bi se skoraj uvrstile med osem najboljših ekip v Sloveniji. Z odlično igro pa so nadaljevale v B ligi, ko so po vrsti premagovale svoje nasprotnice. Tako so premagale ekipe Asics Tabora Bleda Novega mesta in Se-miča ter se kot prvouvrščena ekipa uvrstile na zaključni turnir. ločala o ničemer več, so Kam-ničanke malce zastale a vseeno premagale Puconce z 2:1. Kamničanke so tako zasedle končno deveto mesto v državi, pred ekipami Šentvida Šempetra in Puconcev. Skupno je v ligah sodelovalo 23 ekip. Na koncu turnirja je bila Urša Podlesnik proglašena za najbolj koristno igralko turnirja. Kamničanke je v letošnji sezoni uspešno vodila Irena Podlesnik, igrale pa so (na sliki z leve) Sebina Durakovič, Tinkara Korošec, Urša Podlesnik, Maruša Jakopič Plešnar, Jelena Adžič, ki se je odvijal v Šempetru. Na vzorno pripravljenem turnirju Kamničanke niso veljale za favo-ritinje in so jih vsi uvrščali na zadnje mesto. Kot prva se je opekla domača ekipa, ki so jo Kamničanke popolnoma nadigrale in zabeležile gladko zmago 2:0. V drugi tekmi proti prvim fa-voritinjam za zmago na turnirju v Šentvidu, pa so Kamničanke presegle same sebe in tudi njih gladko premagale z 2:0. Le v tretji tekmi, ki pa ni od- Nadja Hribar, Simona Merela in Amela Mekić. Barbara Zlatnar, Petra Schnabl in Janja Novak na sliki manjkajo. Razveseljuje pa dejstvo, da bodo skoraj vse igrale v kategoriji kadetinj še drugo leto, ko lahko pričakujemo vsaj ponovitev tega uspeha. V bodoče pa lahko pričakujemo, da bo ta generacija zamenjala generacijo, ki je do sedaj uspešno igrala za prvo člansko ekipo. Cico 1 \ DOGAJANJA V ROKOMETNEM KLUBU KAMNIK Kamniški športni prostor je vrsto let s svojimi rezultati navduševala športna [mnoga, o kateri v zadnjih letih praktično ni bilo slišati nič, kar je bilo glede na stanje v klubu tudi razumljivo. Rokometni klub je vrsto let vegetiral in dejanski) j/rirejal zgolj tradicionalne novoletne rokometne turnirje, kjer se je (in se še vedno) vsako leto zbrala številna vrsta dobrih rokometašev, ki so svoje rokometno znanje prodajali za dosežke lokalnih neformalnih skupin pod okriljem domačih »sponzorjev«. Eden redkih pozitivnih »proizvodov« teh turnirjev je jiostala peščica mladih fantov (v povprečju starih lllet), ki so se odločili, da bodu. kljub jiomanjkanju rokometnega znanja la šporl vzeli za svoj. Tik pred začetkom rokometne sezone 1999/2000so pokazali trdno voljo, da se vključijo v sistem državnega prvenstva za mlade. S prijavo v slovensko rokometno ligo j>od okriljem RZS so se fantje začeli pri-pravljati za nastope. Sprva ni bilo lahko. Tekme prvega dela v drugi slovenski mladinski rokometni ligi je ekipa izgubljala z več kot deseti mi goli razlike - najhujši poraz so doživeli proti Tržiču (44:10)- toda ekipa pod vodstvom trenerja Zormana ni obujjala. Vsak začetek a tudi če je ponoven) je težak. Med jesenskim in sjmmladanskim delom prvenstva je v klubu prišlo do nekaterih korenitih sprememb, o čemer smo že pisali (izvolili smo novo vodstvo kluba - predsednik je postal D. Košir). Spomladanski del je ekipa mladincev začela krepko na zadnjem mestu razpredelnice, toda te prva tekma doma v Kamniku proti eki pi Cerkelj (zmaga z rezultatom 3323) je dala vedeti, da se morda kamniškemu rokometu obetajo boljši časi. Poraz vgosteh proti ekipi M1TOI. PRO-MAK Sežana (36:32) ni omajal zaupanja v sposobnosti in fantje so se v naslednjih dveh tekmah proti Mariboru doma t zmaga z rezultatom 35:26) in proti RK Hrvatini v gosteh (zmaga 23: IS) poslovili z repa lestvice. Na treningih, ki potekajo V športni dvorani Kamnik (ponedeljek oh 20.00 in sreda ob 2130), se zbira vedno več igralcev, ki se želijo naučiti rokometnih veščin. Včasih je s 25 in več igralci na treningu kar težko učinkovito trenirali, toda takšen odziv je lahko samo sjtodhuda za Še bolj zagnano delo Vodstvo kluba resno razmišlja, da ho v prihodnji sezoni v tekmovalni sistem RZS prijavilo tri eki/ie in sicer: • člansko vrsto (letnik 1979 in starejši) • mladinsko vrsto (letnik 1980 in mlajši) • kadetsko vrsto (letnik 1984 in mlajši) Igralci, ki v letošnji sezoni nastopajo za mladinsko vrsto RK Kam-n ik so (z izjemo treh igralcev) vsi še dovolj mladi, da bodo še v prihod-n/i sezoni hranili mladinske barve kamniškega rokometnega klubu. To pa so po abecednem vrstnem redu EmirAarovič, Roman Golob, Rok Hribar, Matjaž Jug (kapetan), Mitja Kemperle, Primož Konjar, Boštjan Košir, Luka Kranjec, Miha Močnik, Igor Pohlin, Bojan Sčulija, Simon Tegelj, Sebastjan Vavpetič, Simon Zlatnar, Primož Zupan, Alei /upam in Ik-jan /eleznik. Pozneje to se klubu pridružili še nekateri igralci, kar pomeni, da smo rokometaši odprta in jirijetna družba za vse, ki vas šport, kije v letu 2000 na reprezentančnem nivoju dosegel tudi uvrstitev na olimpijske igre (Avstralija 2(XX)) in na svetovno prvenstvo (Francija 2001), zanima v tolikšni meri, da se nam vedno lahko jrridružite. Med nami ste vedno dobrodošli! OLAF GRBEC Starodobni biatlonec Matej deveti na EP Prvi vikend v marcu so lokostrelski biatlonci, med katerimi se iz kamniškega konca v tej sezoni v imitaciji starinskega lova spopadajo tudi Matej Krumpestar, Ivan Maradin in Boris Andrejka, nastopili na evropskem prvenstvu. In to kar na domačem Rudnem polju na Pokljuki. V idealnih zimskih razmerah je bil tudi pogled na veliki semafor v startnociljnem prostoru, ki je namenjen predvsem pravemu biatlonu, idealen za oba Kamničana. Še posebej za Mateja, kije na posamični preizkušnji osvojil deseto mesto. Naslednji dan, v zasledovalnem lovu, pa je prehitel enega tekmeca, njega nobeden in bil tako deveti v Evropi. Ivafl Maradin, ki v teku še ni tak »proft« kot Matej, pa 21. in 26. mesto, Boris Andrejka pa 27. in 25. mesto. S svojo uvrstitvijo je bil še posebno zadovoljen olimpi-jec iz Atlante: »To so zame lepe uvrstitve, saj večina najboljših prihaja iz vrst strelskih biatloncev in smučarskih tekačev. Hitreje je mogoče osvojiti tehniko streljanja, kot natrenirati tek. Tu gre počasneje. Zaradi tega sem z desetim in devetim mestom zelo zadovoljen.« Vse na Pokljuki je presenetil slovenski reprezentant Andrej Zupan. Z odličnim streljanjem in tekom sije na zasledovalni preizkušnji priboril zlato kolajno in naslov evropskega prvaka. »Nemalo zaslug za to imajo tudi Kamničani, ki so mi pri treningu lokostrelstva hitro razkrili vse skrivnosti le veščine,« je reprezentančna kolega Krumpestarja in Marina ter trenerja Borisa Jemca pohvalil Zupan. Vsa četverica Zupan, Krumpestar, Maradin in Andrejka je nastopila tudi v štafeti in zasedla nehvaležno četrto mesto, za Francozi, Italijani in Rusi. Nemci in Avstrijci so bili za našimi. Maratonci ne tečejo častnega kroga Korensko sedlo, nedelja 28. februarja. Ura je 9:55. Na startu teka treh dežel je 150 tekačev, ki se bodo po znaku slarterja zapodili na 22 kilometrov dolgo progo, najprej po Sloveniji, noto delu Italije in Avstrije. Cilj bo ponovno v Sloveniji. Udeleženci so usmerjeni v merjenje z. tekmeci, druge zanima le čas na uri, tretjim srčni utrip dviguje že misel na progo, ki ni prav nič »rekreativna«, saj vzponov in zahtevnih spustov ne manjka. »Tekel sem previdno. Tako mije za tek na gorski cilj na Tromeji ostalo dovolj moči. Nekaj minut bi se dalo teči še hitreje,« je začel rvo jo pripoved Sondi Srdar, edini Kamničan, ki sije utrnil čas v nedeljskem dopoldnevu in v svoji kategoriji nad 30 let osvojil peto mesto. »Gledal sem že na startu, ali je ali ni. Nisem bil povsem prepričan. No, v rezultatih sem videl prav. Tekel je tudi Haider,« je bil o znamenitem udeležencu teka presenečen Sandi. Deželni glavar avstrijske Koroške in bivši predsednik osovražene svobodnjaške stranke je bil tudi na startu 14. maratona Marcia Corta v neposredni okolici Belopeških jezer na oni strani Ponc. Zmagal je italijanski reprezentant Giorgio Di Centa, Metod Močnik pa štiri minute za njim kot osmi. V soboto tek na Sveti Primož Marljiva brata Ivan in Lado Urh se tudi peto leto zapored ne bosta izneverila tradiciji in v soboto, 25. marca, s startom ob 10. uri dopoldne prirejata že peti tek na Sveti Primož. Dan pred prvo znamenito romarsko nedeljo se bo po pričakovanjih več kot sto tekačev iz. vse Slovenije iz startnega prostora na Vegradu nad Stahovico zapodilo do slabe 4 kilometre oddaljenega Sv. Primoža. Pričakovati je tudi oba rekorderja proge Mariborčana Igorja Šalamuna in Silvo Vivod. Zanimivo pa ho tudi rivalstvo kamniških tekačev, kjer bosla tuhinjska tekača lomo Petek in Zdravko Volkar poskušala preseči najhitrejšega od bratov Urh. Ivan in luido se namreč zadnji trenutek dogovorita, kdo bo »direktor« tekmovanja in kdo ho glavni adut na tekmi. Seveda pa vabita tudi vse ostale tekače, ki jim vsekakor ne bo žal žrtvovati dopoldneva za tekaško druženje. Vabljeni so tudi navijači. METOD MOČNIK Klubsko tekmovanje v borbah in kotah Ker v februarju ni nobenih večjih tekmovanj smo si člani Karale sekcije Virtus Duplica organizirali tekmovanje v društvu. Organizirano je bilo v dveh terminih in sicer v sredo, 16. februarja, in v petek, 18. februarja. V sredo je potekalo tekmovanje v borbah, v petek pa v katah. K borbam je pristopilo 12 tekmovalcev in tekmovalk. Razdeljeni so bili v tri skupine: starejši člani, dekleta in mlajši Člani. Ob koncu so se seštele točke, ki so si jih tekmovalci priborili in zmagovalci so bili sledeči: med starejšimi Člani Mevlu-din Mehovič, med mlajšimi člani Gregor Vrhnovnik in med dekleti Tanja Kožic. V petek pa jc k tekmovanju pristopilo kar 30 tekmovalcev, ki so bili ravno tako razdeljeni v tri skupine in sicer: beli pasovi - začetniki (13), ru-meno-oran/ni pasovi (II), starejši tekmovalci (6). Ob koncu tekmovanja so bili najboljši sledeči tekmovalci: Beli pasovi - začetniki: I.Jan Milek, 2. Izak Mrgole, 3. Žiga Žcbaljec, 4. Katarina Stanič. Kiimcno-oi anžni pasovi: 1. Gregor Vrhovnik, 2. Dejan Martine, 3. Teja Rečnik, 4. David Martine. Starejši tekmovalci: 1. Tanja Božič, 2. Saša Grilc, 3. Urška Grilc, 4. Manca Pod jed. Tekmovanji sta bili preizkus znanja in pripravljenosti tekmovalcev na sezono, ki je pred nami, tako, da bodo vsi ob pomoči trenerjev lahko popravili napake. Za začetnike pa je bila nova izkušnja ki jo bodo, upamo, s pridom izkoristili. Želimo si, da bo do junija mogoče organizirali vsaj šc eno klubsko tekmovanje, ko bodo naši tekmovalci znanje kal izpopolnili in ga razširili Se na nove tekmovalec. . VLADIMIR STANIČ Izvajamo vsa zidarska dela, fasade, ziinanje ureditve, adaptacije. Telefon: 041/756-163 Kamniški občan 23. marca 2000 13 AVČIČ d.o.o. Mjetjt ta ipnmtjatije In inlMimg Podgorje 43 b, KAMNIK, Slovenija Tel./faks: (061) 812-557 vabi k sodelovanju LESARSKEGA TEHNIKA Zaželjeno je, da kandidat: - pozna osnove dela z osebnim računalnikom, - pozna osnove tehničnega in konstrukcijskega risanja, - ima vozniški izpit B kategorije Vsi, ki vas zanima delo pri opremljanju objektov, pošljite prijave na naslov podjetja do 10. aprila. -/-/Salo samo 21.900 sir (z GSM Nokia 51 10) v TPC Perovo 26, v trgovini Kam-Ies, hobbv program, tel.: 040-410-290. Čestitamo ob prazniku občine Kamnik! ■ SKB BANKA D.D. PE DOMŽALE KAMNIK Z EKSPOZITURAMI V KAMNIKU, DOMŽALAH IN TRZINU ZA VAŠ TOPEL DOM! DOSTAVA ^TSjj^ KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK POKLIČITE NA NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO: 061/83-91-582 ALI 041/691-325. Ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik, čestitamo vsem občanom. Za direktorje. Za šoferje. «« «. MM NN4N* v.,„o„ ,„ »ilnkovKMt K«, »a. »nima pota* » volanom in ..rno,. » tr.ntporti. loftrtkl kabini. Rodex d.o.o. Partner pcuceor *od€x d.o.o., Rova 3., 1335 Radoml|e, tel.: 061 7«7 798, 748 131, 7M 868 Izkoristite možnosti izredno uaodne leasing ponudbe. reiramo in VL> zdelujemo • dekliška oblačila za birme • dekliška oblačila za valete in maturantske plese • poročne in večerne obleke • klasična ženska oblačila Blago lahko prinesete sami ali pa ga izberemo skupaj. _ Pokličite nas: 817 563, 817 673, www.riro.si vsak delovnik in dogovorili se bomo za obisk. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. se pridružuje čestitkam ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. Prodam silazne bale. Tel: 063/843-487. Prodam sušilni stroj Gorenje, nerabljen. Tel: 815-176, 041/691-777. Prodam zamrzovalno skrinjo, šivalni stroj, fritezo, sokovnik, mikrovalovno pečico, sesalec, centrifugo, statve, Chicco stolček, kolo. Tel: 816-238. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, 041/322-571. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel: 83-92-017. Špilalič, 70m2 stanovanje v hiši prodam za 3.500.00 SIT, brezobrestni kredit. Tel 041/793-090. GOSPE IVANI ŠTEFANJUK SE JAVNO OPRAVIČUJEM ZA VSE ŽAUIVE BESEDE, KI SEM JI JIH IZREKLA ANA JANKOVSKA IHIBOJ ZIK0V6 (JL. 4, KAMNIK 061 814 515 - 041 519 094 RAČUNOVODSTVO, KNJIGOVODSTVO, DAVČNO SVETOVANJE nudimo vsem oblikam družb, s.p. in društvom. ZAZIDLJIVO PARCELO na robu vasi ob Lukovici pri Domžalah, 849 mz, komunalno urejeno z asfaltiranim dostopom, prodam. Tel.: 841-893. VEDEŽEVALKA KATJA 090 44 07 156 sit/minuta Fitness Fit&Sexy Podgorje 56, Kamnik Tel:: 061/812-811, 817-831 -AEROBIKA - VADBA ZA HRBTENICO -PRED-IN POPORODNA VADBA Odprto od 9. do 11. ure in od 17. do 22. ure, ob sobotah od 16. do 20. ure. ob nedeljah od 8. do 12. ure. S4VI Podjetjem komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE Zg. Stranje t A, STAHOVICA TEL.: N. C.: 061/720-020 TEL.: 061/827-030. 827-035 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/827-045 FAKS: 061/713-288 e-mail: st@sam.si e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več...! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO IZKORISTTTE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE! V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Vsem občanom Kamnika čestitamo ob njihovem občinskem prazniku! V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW. SAM. SI TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! - orehi, 1 kg 699,90 - moka tip 400, Žito, 1 kg 89,90 - sir edamec, 1 kg 999,90 -Milka mlečna, 100 g 109,90 - rogljički, 240 g 279,90 - keksi Čokina, 300 g 189,90 - rolade - 5 okusov, 300 g 139,90 - čokol. namaz Nusenia, 400 g 199,90 - čokolino, 1 kg 849,90 - kava, zlati minas, 100 g 89,90 -jabolka na karton, lkg 120,00 - alpsko mleko 3,2 in 1,6 m.m. Lj. mL, 1 1 129,90 - kumarice Aneta, 680 g 129,90 - kompot ananas, breskev, 850 g 179,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. ob sobotah »d 7. do 19. ure in ob nedeljah od - Deit jabolko, 1,5 1 - radenska, 1,5 I - ACE, 1,5 1 - pivo Pils, 0,66 I - Joe napitek - 3 okusi, 2 I - whisky Black Jack, 0,75 I - grah, 400 g - fižol, rjavi+beli, 400 g - makaroni Fidericci, 500 g -jetrna pašteta, 100 g - pomfri, 1 kg - toaletni papir Zevva Moli, 10/1 - detergent Linda Piati, 1,5 I - Persil, 3,6 kg + 0,5 kg gratis - zemlja za rože, 50 I do 20. ure, 8. do 12. ure. 79,90 99,90 149,90 119,00 139,90 599,90 49,90 59,90 79,90 89,90 239,90 549,90 199,90 899,90 599,90 »NA KVADRAT« IZ TRGOVIN*; *AMNl* Šutna 48, tel.: 83 91 502 SADNI SIRUPI 3 okusi (2J) TUNA 185g La perla 149 90 SIT SIR MAKSI special 1 kg I ,00 (minim. 30 dag) JEDILNO OUE FRIOLA HRUSTLJAVI ČIPS (200) gramov BISKVIT RIO CAKES (ala JAFFA) 109 SIT (vsaj 3 komadi) NAPOLITANKE Podravka (vsi okusi) _j90 (vsaj 6 komadov) 99s SIT SLANI KREKER TELE snack (alaTUC) 130 g I 7990 SIT DETERGENT ZA POSODO koncentrat 38990 i SIT MEHCALEC ZA PERILO 3 vonji (JJj) 34990 i SIT BARCAFFE 100 g, mleta j£tn9_L 13590SIT (vsaj 3 komadi) 28 RADOMLJE, Gregorčičeva 7a in b - HIŠI V DVOJČKU, 4. GRADBENA FAZA UREJENA OKOLICA, PRODAM. Tel.: 041/755-800, 061/728-191. ammmmmmmm:i!Mmmamammmmmmammammmmmm AV SERVIS RTV in Vrhpolje 41, Kamnik TRGOVINA KONCILIA 1» aasllskem domu) Nova telefonska številka 83 91 383 GSM: 041/715 455 ^Slf^1* SKODA SKERJANEC POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODA Krumperška 21 (na poti iz Domžal proti Ihanu) S 710-340 724 40 85 NAGRADA ZA ZAUPANJE DO 150.000 SIT PRI NAKUPU MODELOV FELICIA SAMO ŠE DO 31. MARCA! Obiščite nas od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.:061/813-642, 041/680-751, 041/800-946. Odšla si daleč, daleč stran ter spremenila se v naravo. Kadar sam tavam tam, se misel m/tja pogovarja I tabo. Postala čudovito si drevo. ki maje se v vetru, si spremenila se v nebo, ki modro je v poletju. v SPOMIN MAJDI Minilo je leto dni, odkar tvojega smeha in vedrine ni već med nami. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete Majdin prerani zadnji dom, ji prinašate cvetje in prižigate svece v spomin. r Bojan in drugi njeni Kamnik, marec 2000 Moč bolezni te je strta In trudne ti oči zaprla. Le spomin nam je ostal, A ta je lep in je svetal Na tebe dedek, oče, moi... V SPOMIN V 71. letu starosti nas je zapustil EMIL HRIBERNIK Lipuškov Milan iz Golic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali za svete mase, podarili cvetje in svccc in naSega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala vsem sosedom za nesebično pomoć. Hvaležni smo gospodu župniku Mihi KaliSniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za ganljivo petje med maso in za zapete žalostinke ob grobu, govornici Marinki za besede slovesa, trobentaču Boštjanu za zaigrano Tišino, praporščakom in pogrebcem. Vsem in vsakemu posebej - hvala! Žalujoči vsi njegovi Golice, marec 2000 LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, KOMENDA, tel.: 841-660 NOVO! *i&mmm * OTRPLI W ™XL * ANORAKI mCK Vg&t/MMltB* 2a OlRDKe IN ODRASLE * Ham> mv * Astofr. * vse za šivanje (SMNDtt novi \ac*a mom 7fy^ * Htm s stranskimi žepi* ^hsažne * spodnji deu trenirk 280 * jeans htače 2a otroke in odrasle I DELOVNI ČAS: od 9h do 19h, ob sobotah od 8" do 13" SIL EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, Kamnik (poslovna stavba STOL) - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v zemljiško knjigo - druge poslovne storitve Informacije po tel.: 06J-810-960 041-614-308 faks: 061-810-965 Pridružujemo se čestitkam ob občinskem prazniku! STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15" sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... ZAHVALA naši mami MINKI GOLOBOVI roj. Homar da je bila Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili. Besede niso bile dovolj in niso, da bi izrazile to, kar je bila. A v srcu vemo in tam je za vekomaj. Marec 2000 Ne moremo izjokati bolečine. Naj nam nihče ne reče, da vse mine. Prišel bo čas, ko bomo znova skupaj, takrat pri Bogu za večno. 1 9 |4n ■p ' vflH V SPOMIN p s DANIELU SUŠNIKU Minilo je leto dni, odkar našega dragega Daniela ni već med nami. Vsem. ki sc ga spominjale, obiskujete njegov prezgodnji zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate svećke v spomin, iskrena hvala. Vsi njegovi Podstudcncc. marec 2000 TRGOVINA VODICE Kamniška 8 KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE Tel.: 824011,8234)95 Faks: 8234)95 V TRGOVINI SMO SE ZA VAS TEMELJITO PRIPRAVILI ZA DELA NA VRTU IN V SADOVNJAKU. ZA VAS IMAMO: - zemljo HUMKO FLOR, 50 I - 880 SIT - HUMKO DOBRA ZEMLJA, - 940 SIT - obešanke, 25 cm - 250 SIT - obešanke, 30 cm - 260 SIT - korita z vodno rezervo, 60 cm - 2440 SIT, 80 cm - 2790 SIT - korita 40 cm - 310 SIT, 50 cm - 330 SIT, 60 cm - 405 SIT, 80 cm - 671 SIT V ponudbi imamo tudi ostalo zemljo iz programa HUMKO: - KO-KO HUM za sobne rastline s kokosovo šoto, 10 I - 350 SIT, 20 I 440 SIT - HUMKO za rododendrone, 50 I -1180 SIT - HUMKO gnojilo za zelenje in cvet - 952 SIT TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7.30 DO 17. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNI IN KVALITETNI PONUDBI. Nova Seat ibiza mesečno že za 17.600 SIT + 3.700 SIT Informativna ponudba operativnega leasinga velja pri 30% pologa, dobi odplačevanja 60 mesecev in letno prevoženih 10.000 km + mesečni obrok paketa obveznega In kasko zavarovanja. PORSCHE KREi >rr tn i .kasino RT Vaš pooblaščeni trgovec AVTO CERAR, d.0.0., ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 814-990, servis: (061) 735-400 I j # Pomlad pristaje na tvoj vrl pogrinjati zeleni prt. Tebe ni več tam nu.fla .iijoknhi je in oilslu. ZAHVALA V 77. letu življenja me je nenadoma zapustil dragi mož RUDOLF KNEZ Iskreno sc zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali v najtežjih trenutkih, mojega moža pospremili na zadnji poti in mu podarili cvetje in sveče. Hvala stanovalcem in upravi Doma starejših obćanov Kamnik za razumevanje, pomoć in spodbudne besede ter župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoča žena Jožefa Marec 2000 Niti zbogom nisi rekel, tuli rokt nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših snih boŠ OStaL ZAHVALA Na pragu pomladi nas jc v komaj 24. letu življenja zapustil nas dragi sin, brat in stric DAVID SUSTAR i/. Podhruškc Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, našim sodelavcem iz. Svilani ta in Titana in njegovim sodelavcem iz. podjetja AS Domžale Icr gasilcem za nesebično pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Prav lepo se zahvaljujemo tudi govornikoma za tople besede slovesa, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mami, sestri 1 družinama in drugo sorodstvo Marec 2000 Kamniški OBČAN 23. marca 2000 1 5 nmnm aalon v aprilu odpira svoja vrata v Kamniku, na ljubljanski 3/d - Svetilnik Za ureditev ženskih, moških in otroških pričesk. striženje najrazličnejših linij, klasično in volumen kodranjc I barvanje, pramena na folijo... se lahko naročite tudi po teL: 83-92-777. Buderus OGREVALNA TEHNIKA KONTIKI ŠOLAR, d.o.o Ljubljanska 21/K (TP center Duplica) tel.:810-380 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA s.p. Knjigovodski servis tel.: 83 92 285 041/831 970 Jurij SI a p n i l< s.p. Zaaorica 12 f, Stahovica Tel.: 825 - 129 Mob.: 041/650-068 Pridružujemo se čestitkam ob prazniku občine Kamnik. IZDELUJEMO: • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje • elemente za brežine • tlakovce, plošče • robnike • tople grede, kompostnike • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 staro za novo www.va-al.si Sprejemamo rezervacije za apartma|e v Blejskem Vintgarju._ VA.AL d.O o ( vsta s Vk-ifni Ion 55 i dih) Ljubljana telefon Ml/119 55 14 061/31441« GSM imi/i.io:w e-mail v a.al <( K2.nt'l Bodoči stanovalci boste lahko vplivali na končni videz notranjosti stanovanji V stanovanjsko poslovnem objektu prodajamo 28 stanovanj in 10 poslovnih prostorov. Po nakupih! Kartica BA/Maestro nagrajuje. Veljavna v Sloveniji / Valid only in Slovenia Vsi imetniki kartice BA/Maestro imate marca priložnost za privlačno nagrado! Od 1. do 31. marca lahko sodelujete v akciji, ki nagrajuje najzvestejše uporabnike kartice BA/Maestro. Z vsakim plačilom s kartico BA/Maestro. ste marca bližje bogati nagradi. Kartico BA/Maestro imajo vsi imetniki tekočih računov. Zdaj pa jo lahko s pridom izkoristite tudi za plačevanje na vseh prodajnih mestih z nalepko BA in Maestro Plačevanje s kartico BA/Maestro nam bo prihranilo zamudno pisanje čekov! Kartica BA/Maestro vam omogoča popolno kontrolo nad stanjem na tekočem računu, saj jo lahko obremenite le do dejanske višine sredstev na računu. To je prednost tudi pri večjih nakupih, saj kartica BA/Maestro nima tedenskih ali mesečnih limitov, temveč vam omogoča izkoristek vseh sredstev na vašem računu. Na območju podružnice Kamnik bo nagradna akcija potekala v trgovini Podgorka, v Podgorju 41 v Kamniku. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Kamnik Vedno prava rešitev TEN TOI4RS Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 711 229, 719 230 m«^- .....O.. IATA ai \*W J&fJHMFNCUl VELIKONOČNI IN PRVOMAJSKI PRAZNIKI Umag, 3 dni. polpenzion od 12.500 SIT PoreC, 5 dni, polpenzion od 16.300 SIT Crikvenica, 3 dni, polpenzion od 9.750 STT Rab, 3 dni, polpenzion od 10.100 SIT Kuk I iita, 3 dni, polpenzion od 9.300 SIT Hvar, 5 dni, polpenzion od 17.700 SIT Bol, 5 dni, polpenzion od 16.990 SIT Jelša, 5 dni, polpenzion od 14.900 SIT Posebni letalski prevozi iz Ljubljane v Dalmacijo. CIPER - počitnice z letalom Velikonočni in prvomajski prazniki že od 62.400 SIT termini: 22.-27. 4. ali 27. 4.-2. 5. Teden počitnic na Cipru že od 59.900 SIT Posebej ugodno za otroke od 2. do 12. leta samo 49.000 SIT Tri dežele (Ciper, Izrael, Egipt) že od 110.500 SIT (Štiri dni bivanja na Cipru, tridnevno križarjenje z ladjo v Egipt in Izrael, letalski prevoz) Izšli so katalogi: POLETJE 2000 (Slovenija in HrvaŠka) FORMULA 1 EURO 2000 BALI Pokličite in zahtevajte katalog! Posebni promocijski popusti do JO. aprila! Možnost plačila na obroke. Pokličite za natančnejše informacije! Pomlad je tu! V GARDENO HGRD - Z00 CENTER , fel.: 812-975 POHITITE, KER TU VSE ZA VRT IN MALE ŽIVALI DOBITE! Akcijske cene BEKAERT VRTNIH OGRAJ do 15. aprila oz. do razprodaje zalog. Obiščite nas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. RTV - HiFi SERVIS POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o . Ljubljanska C 21e. KAMNIK (najdete nas v obrlm coni Duplica) VIEf MAHU VEČ KOT TOPLOTA K0N TIKI SbLAR, d.o.o. Ljubljanska 21/K (TP center Duplica) tel.:810-380 Letnik 1999 - modelsko leto 2000 5290 Novo tisoči Združeni NAPREDEK • KOČNA • TABOR Super cene v prehrambenih trgovinah družbe Vele 0f>tf'3' Za šport in prosti čas KEKSI ČOKOLADNI BISKVIT_PJ&) 180g PIVO CELJSKI GROF 0,5 I, steklenica mt SIR LCA pakiran, cena za kg SUPER CENA - - ,I1HM«I' PRAŠEK PERSIL 600 g PIŠČANČJA BEDRA IN PRSA pakirano Prodaja: blagovnica Vele, Mestni trg 1, Domžale, Dom oprema, Ljubljanska 1 C, Kamnik KOLO DAKOTA moš KOLO KING FULL2000 KOLO DAKOTA žensko KOLO BMX 16 Ročna ura Saphir 800 Športna ročna ura Saphir Prodaja: blagovnica Vele, Mestni trg 1, Domžale, Super N, Ljubljanska 64, Domžale, Tip top, Glavni trg 12, Kamnik, Dom oprema, Ljubljanska 1 C, Kamnik ca -o ■3-.š E o H > a3 VELE prijeten naku P H il\u J. MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJIŠK A 2/B Prihaja poletje... Poskrbite za % arno strnim)? in lepo polt v našem prenovljenem m »tari ju l najnovejšimi in varnimi žarnicami. V mktt pctnujM" snnfenje um podarimo. STVKTIJKVK) VAM PRI IZBIRI NOVE PRIČESKE, POSTRI&F.MO IN PO ŽEE.II OBARVAMO V ČITKJVTTE ODTENKE VSEH BARV, Sprejemamo vs* plačilne kartic«. Odprto od 7. do 20. ure. oh sobotah po naročilu dO II. ure. Za izbran icrmm M lahko naročite u>di po telefonu. d.o.o. UuMju«. Kersnikova 10a Telefon: 061/133^5040 Faks: 061/3119-689 Kamnik, Usnjarska ulica 6 i Telefon: 061/817-523 Novost in edinstvena ugodnost za vos kupce: možnost zavarovanja stanovanjskega posojila s kupljeno novogradnjo. Informacije in prodaja: vsak delavnik od 8h do 18", v soboto od 8" do 13n MALI GRAD - KAMNIK / / stanovanj za mlade družine po posebnem AKCIJA! 15% POPUST V MARCU Za izdelke sistema za zaščito lesa Občanom Kamnika čestitamo ob občinskem prazniku. Hkrati Vas vabimo v našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer vam je na voljo celotni program naravno soljenih suhomesnatih izdelkov, svežega mesa, drobovine in drugih mesnih izdelkov slovenskega porekla. Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Mikavno in dobro! B^mbrož aaan NOVI FIAT PUNTO Legenda prihodnosti MODELI NA ZALOGI: (IGODNO KREDITIRANJE PUNTO 60 3 VRATA 1.499.400 SIT oz. 60x32.544 SIT mesečno PUNTO 60 SX 3 VRATA 1.593.900 SIT oz. 60x34.605 SIT mesečno PUNTO 80 16 V ELX 3 VRATA 1.965.465 SIT oz. 60x42.637 SIT mesečno PUNTO 60 5 VRAT 1.581.000 SIT oz. 60x34.352 SIT mesečno PUNTO 60 SX 5 VRAT 1.676.700 SIT oz. 60x36.403 SIT mesečno Možnost nakupa po sistemu staro za novo. Predstavitvene vožnje vsak dan od 8. do 18. ure. PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/2529 070 SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 064/2529 050 x/ KMETIJSKA TRGOVINA KUDROVEC, d.o.o. JC I Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT IN KJVIcTIJM BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m... velika izbira krmil in žit po ugodnih zelo u60dn0 sladkor 10 k«, so kt cenah Ugodne cene hrane za pse in mačke Pedigree, Možna tudi dostava na dom VVhiskas, Kitrekat, Chappi. AKCIJSKA PRODAJA ZEMLJE ASEF Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.