10. številko.
v soboto. 13. Januarja 1906.
r
XXXIX. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimai nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro ograde dežele za vse leto *5 K, za pol leta 3 K, za četrt leta 8 K M) h, za em mesec i K 31" h. Za Ljubljano s poSilianjem na dom ca vie leto 14 K, za pol leta 19 K, za četrt leta 6 K, za en meeee 2 K. Kdor hodi sam pouj, plača za vae leto -jJ K, sa pol leta li K, sa četrt leta 5 K 60 k, sa en mesec 1 K ko k — Za tuje dežele toliko več, kolikor snaša postoma. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuie od peterostopne petit-vrste po 12 h če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 k, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frank •vati. — fokopH se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knafiovih ulicah it 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličja. —  Upravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravniitva telefon št. 85.
Zavrženo katoličanstvo.
Stranka slovenskih duhovnikov si je na prvem katoliškem shodu ustanovila svoj program. Pri tej priliki si je izbral* tudi svojo oficialno imenovanje in naravno je, da si je izbrala imenovanje, v katerem se zrcali bistvo njenega programa in v katerem so izražena glavna njena stremljenja.
Prva, poglavitna, nad vsemi drugimi domin ujoča točka tega programa je katoličanstvo. To je začetek in konec vsega programa, to je podlaga njegova in krona njegova; poleg katoličanstva, absolutnega in ueome-jenega. izgine vse drugo in šele daleč za njim stoji narodnost slovenska.
Program, ki ga je sklenil prvi katoliški shod in ga revidiral in izpolnil drugi katoliški shod, je strogo konf esi o n aln e ga značaja in daje stranki, ki na njem stoji, odločno verski značaj. Ker smo Slovenci vsi katoličani, liberalci boljši, klerikalci slabši, se je ustanovitvi slovenske konfesionalne stranke mnogo ugovarjalo, in to po vsi pravici, ali brez vsakega aspeha. Klerikalci so izvajali iz svojega konfesionalnega in polovičarsko narodnega programa naravno konsekvenco in se krstili za k a t o -iiško-aarodno stranko.
To imenovanje odgovarja njihovemu programu. Iz njega se vidi, da je tej stranki prva in poglavitna naloga, zastopati katoličanstvo, to je, vse interese, duševne in materialne, moraliČne in politične interese rimske cerkve, slovenske narodne interese pa le v toliko, v kolikor se strinjajo s cerkvenimi interesi in jih pospešujejo.
Razume se pač samo ob sebi, da *e noben slovenski nacionalist ne more sprijazniti s tako stranko, priznati pa <*e mora, da so bili klerikalci konsekventni, ko so po značaju svojega programa določili svoje oficialno imenovanje, da so med programom in zunanjim nadpisom ustvarili soglasje s tem, da so se imenovali „Katoliško-narodna stranka44.
Skoro dvanajst let so klerikalci delali v javnosti pod tem imenom. Koliko  važnost  so   pripisovali prav
k#nfesionalnemu oznaČenju ne le svoje stranke, nego sploh vseh svojih naprav, se je pokazalo s tem, da so snovali „ Katoliška delavska d-tuštva", ^Katoliška izobraževalna društva44 itd. Vsaki svoji napravi so pritaknili „ka-toliško*4 imenovanje, četudi dotična naprava ni imela čisto niČ verskega pomena.
Zdaj naenkrat pa so klerikalci sami zavrgli katoličanstvo, soglasno in z veliko navdušenostjo so raztrgali svojo katoliško zastavo in soglasno in z veliko navdušenostjo so izjavili, da nečejo več biti „kato-liško-narodna stranka-. Izbrali so si novo ime, in sicer se zdaj imenujejo slovenska ljudska stranka.
Novo imenovanje, katero so si nadeli klerikalci, sene ujema več z njihovim programom. Glasom programa je prva stvar katoličanstvo, novo imenovanje pa kaže, da so klerikalci vrgli prvo in najvažnejšo točko svojega programa med staro šaro in pomaknili na prvo mesto slovensko ljudstvo — kar se more razumeti le tako, da hoče zastopati narodne in materialne koristi širokih slojev slovenskih —■ kateremu ljudstvu je v programu edkazan prav ponižen prostor daleč zadaj za katoličanstvom.
Klerikalci so s tem, da so zavrgli svoje dolgoletno oficialno imenovanje, izvršili v lastni stranki — vsaj v teoriji pravi „staatsstreich14 , kajti jasno je, da so z imenovanjem vred zavrgli tudi svoj program, in če ne-Čejo, da se jih bo imenovalo politične pustolovce, morajo prej ko mogoče svoj program preurediti v zmislu svojega novega imenovanja, kajti šele takrat se bo moglo verjeti, da so z novim imenovanjem imeli resne in poštene namene in da niso samo uprizorili navadne sleparije, ko so iz svojega oficialnega naziva vrgli ven koliČanstvo. Z bene-dami in imenovanji se danes nikogar več ne prevari in če novemu imenovanju ne bo sledila v kratkem primerna prememba programa, bomo lahko rekli z Lampetom, da je vsak klerikalec lopov. Vsaka ladja, ki na morju ne nosi zastave svoje domovine, velja  za  tolovajsko  ladjo ;  tudi na
morju javnega življenja mora vsaka stranka razobesiti svojo pravo zastavo in je vnaprej stigmatizirana stranka, ki ima strogo konfesionalen program, arazobeša nekonfesionalno zastavo.
Za slovenske naprednjake je prememba oficialnega imenovanja klerikalne stranke jako lepo zadoščenje. Koliko let je vsa duhovščina, začenši od Škofov pa do najobskurnejših kaplanov v vseh tonih oznanjala, da je pri nas vera v nevarnosti in da je v obrambo vere treba konfesionalne stranke. Na konfesionalni značaj klerikalne stranke so se sklicevali škofje, ko so zanjo agitirali osebno in v svojih uradnih pastirskih pismih. In vsi duhovniki, ki so zlorabljali prižnico in spovednico za politično agitacijo, so to opravičevali s tem, da je klerikalna stranka verska, konfesionalna, nekaka cerkvena stranka in da se vojskuje za cerkev in za vero.
Zdaj se vidi, da so lagali škofje in lagali vsi duhovniki, ko so trdili, da je pri nas vera v nevarnosti. Razmere se gotovo niso nič spremenile. Če je bila katoliška vera še predvčerajšnjim v nevarnosti, je tudi Še danes. Toda to tudi stoji, da bi klerikalci Čisto gotovo ne bili katoličanstva zavrgli in izbrisali iz svojega oficialnega imenovanja, če bi bila vera količkaj v nevarnosti, če bi bila količkaj potrebna konfesionalna stranka. Jasno je torej, da so klerikalci skoraj dvanajst let sleparili in varali narod, trdeč, da je vera v nevarnosti in da je pri nas potrebna konfesionalna stranka.
S tem, da so klerikalci vsaj po svojem oficialnem imenovanju nehali biti katoliška stranka in konfesionalna organizacija, je nastal prav komičen položaj za gospodo s tonzurami. Ali ni mar nadvse komično, da agitira škof, torej cerkveni poglavar v deželi, za stranko, ki se sramuje katoliškega imena, ki je katoličanstvo vrgla iz svoJega oficialnega imenovanja in s tem zatajila, obsodila in zavrgla svoj konfesionalni program? Ali pa mar ni komično, Če agitira duhovščina v kočevskem okraju za kandidata, ki je pomagal, da se je klerikalna stranka otresla  svojega  katoliškega značaja,
ki je pripomogel, da je stranka pljunila na staro katoliško zastavo in zatajila svoje dolgoletno stališče, in pa proti kandidatu, ki je vse svoje življenje stal na konfesionalnem katoliškem stališču. Gotovo je to prizor, kateremu se morajo smejati še bogovi.
KatoliŠko-narodna stranka je torej pokopana; njena zastava leži med starimi capami. S slovenskega narodnega stališča je to le dobro, zakaj s stranko, ki je slovesno pohodila katoličanstvo, ki se je oficialno odpovedala svojemu konfesionalnemu programu, se bo dosti laglje dosegel modus vivendi, kakor s prejšnjo klerikalno stranko — Če ne bo ostala samo pri premembi imena in Če bodo klerikalci tudi v dejanjih izvajali kon-sekvence m tega, da niso več katoliška stranka. Dokler pa bodo le imenoma slovenska ljudska stranka, v istini pa stari klerikalci, dotlej jih ne bomo drugače imenovali, kakor slovensko stranko ljudskih sleparjev.
Pismo iz Hrvatske.
(Razkol med klerikalci. — Priprava na volitve.)
Zagreb, 11. prosinca.
Spor med našimi klerikalci radi glasovanja nadškofa Posilovioa za in-terkonfesijonalni zakon se vedno dalje širi. Zdaj se ta spor nahaja v sledečem Stadiju: nadalj ni obstanek tukajšnjega klerikalnega dnevnika „Hr v a t s t v o ■ je v nevarnosti
Iz zanesljivega vira sem namreč izvedel, da je nadškof Posilovič odvzel svojo bogato subvencijo „Hrvatstvu".
Pisal sem Vam že, kako je „Hrvatstvou Ščuvalo proti interkonfesi-jonalnemu zakonu, nabiralo podpise za proteste, a nadškof Posilovie, protektor „Hrvatstva", je glasoval za ta zakon. Tedaj so se vzdignili djakov-ski klerikalci proti zagrebškemu vodstvu in gonili nadškofa v samostan. Klerikalci okoli „Hrvatstva" so prišli tako med dva ognja: po svojem klerikalnem prepričanju bi tudi sami najraje udarili po nadškofu, toda tega
niso mogli storiti radi odvisnosti od njegovega globokega žepa, zato pa je izšla slaba obramba nadškofova in celo desavouiranje njegovo, ker so še nadalje dokazovali, da je interkonfe-sijonalni zakon največja noreča za katoliško cerkev. Zunanjim klerikalcem, zlasti v glavnih sodiščih: Dja-kovu, Sarajevu in na Krku »kjer izhaja revija „Hrvatska Straža14) ni bilo nikoli po volji furtimaško vodstvo v Zagrebu, ker so čutili, kako je preko Posiloviča odvisno od vlade. Zdaj so z veseljem pograbili priliko, da se vržejo na Zagreb, ker v tej bandi igrajo naravno veliko vlogo tudi osebni momenti, ki nete antago-nizem med Stadlerjem in Posilovićem. (S 1. januarjem je začel izhajati v Sarajevu Stadlerjev klerikalni -Hrvatski Dnevnik*4, ki bi naj nadomestil klerikalcem „Hrvatstvo".)
Od strani nadškofa Posiloviea se pa kaže že gotovo očitna nenaklonjenost proti organu, katerega je on s svojim denarjem osnoval. Predvčerajšnjem je izšla v prilogi „Agra-mer Tagblatt"-a od ,zmernih* duhovnikov obramba Posilovioa radi njegovega postopanja napram inter-konfesijonalnemn zakonu. V tej dolgi epistoli hudo napadajo ti Posilovicevi branitelji Hrvatstvo, diecezanski „Kat. List*, „Glasnik djakovačke biskupije" ter Štadlerjevo „Vrhbosno*. Vrlo uspešno razlagajo, kako klerikalci niso mogli izvojevati povoljnejši interkon-fesijonalni zakon nego je sedanji. Nadškofu Posilovicu in slučaju, da na banskem prestolu sedi „iskreni katolik", se je zahvaliti, da ni sprejet mnogo slabši zakon. Ban Khuen se je preje lahko bal, da bi predložil tak zakon, ker je bila vsa opozicija složna z duhovništvom. Zdaj je pa nastal jez med posvetujaki in duhovniki ter bi vlada, ako bi predložila popolnoma liberalni interkonfesijonalni zakon, našla podpore tudi pri enem delu opozicije. — Naravno, da se v tej obrambi kaze slabost Posilovićeva kot njegova osobita državniška modrost, s katero je odvrnil mnogo večje zlo. Najbolj se odbija navala ultraklerikalcev, katere ti „zmerni* spominjajo, kako so še do nedavnega
LISTEK.
Med samostanskimi zidovi.
Spisal Josip Premk.
Večer je legal nad zemljo . . .
Solnceje zahajalo tam za daljnimi gorami ter zlatilo vrhove in slemena gora v Čarobno lesketajočih se bojah.
Hodil sem kakor vedno v takih milih večerih, sanjavo po tihem, deh-teČem gozdu, zrl v žareči zaton in poslušal večerno  slavčevo petje.
„Kam gospod V"
Zaslišal sem naenkrat za hrbtom skoro zapovedujoč glas. Prestrašen sem se ozrl — pred menoj je stal razcapan starikav mož. Nekaj Časa sem presenetenosti molčal, potem pa mu odgovoril:
„Lepo se mi zdi, sprehajati se v teh milih večerih po tihem, samotnem gozdu, kjer me nihče ne moti."
„HoČete reči, danes pa me motiš ~— ti. No, gotovo me še niste nikdar ^deli, in me gotovo tudi nikoli več ^e boste; zatorej pa mi dovolite, da 8i vsaj danes skupaj napojiva najini duši, s tem Čistim, večernim zrakom.
Ugajate mi, ker ste človek moje vrste; tudi jaz sern fantast."
Te ponudbe mu nisem hotel odkloniti, ker iz njegovega govora sem takoj spoznal, da se je moral nekdaj nekaj učiti in da ga je gotovo le nesreča storila to, kar je.
Tiho sva korakala naprej po gozdni stezi. Zamišljeno je stopal poleg mene, le včasi me je pogledal z nekim tožnim pogledom, a takoj zopet povesil glavo globoko na prsi, da so se mu dolgi, že osiveli kodri globoko usuli na visoko Čelo.
Prišla sva na mal holm. Krepko me prime za roko ter pokaže na blizno vasico, kot da bi mi hotel no-kaj povedati. A v istem hipu se zopet obrne od mene, nasloni na blizno deblo in začno ihteti,  hudo ihteti . . .
Začuden sem ga opazoval; nisem si znal tolmačiti njegovega čudnega vedenja. Dozdevalo pa se mi je, da ga je moral pogled na te kraje tako ganiti. Gotovo je moral kdaj ravno v tem kraju kaj doživeti. Začel sem ga izpr ase vati in tolažiti na vse mogoče načine; in res se mi je slednjič posrečilo, da je legel poleg mene na mah in mi na mojo dolgo prošnjo,
začel pripovedovati | čudno zgodbo svojega življenja.
„Bilo je pred štiridesetimi leti. Ravno tako lep večer je bil — ravno tako Čarobno je zahajalo solnce, kakor nocoj. Jaz pa sem stal ves obupen v tem gozdu, v objemu moje ljubljene Minke — jemal sem slovo.
Ah, to slovo!
Se danes se ga spominjam tož-nega srca. Od staršev se nisem poslavljal, ker jih nisem nikdar poznal. Le težko se mi je bilo ločiti od rodne vasice, katero vidite ondi, na malem holmu. A še težje mi je bilo slovo od bitja, katero sem bolj ljubil, kot rodno vasico, bolj kot vse — slovo od ljubljene moje Minke. In zakaj sem odšel ? Hotel sem postati kaj več kakor kmet. Da bi nadaljeval svoje študije v mestu, k temu nisem imel denarja; napotil sem se torej v samostan, da ondi dovršim svoje študije. Samostan! Pomislite, kako grozno doni ta beseda v uho zaljubljencu.
In vendar sem moral oditi.
Niso me zamogli obdržati nje krčeviti objemi, ne strastni vroči poljubi.
„Ne obupaj Minka, Res, da odidem za nekaj let, a zopet se vrnem in tedaj, ljubljena, ostala bova skupaj — za vedno."
S takimi in enakimi besedami sem jo tolažil, a vse zaman . . .
Plakala je na mojih prsih, dokler niso zatrepetali tam nad gorami prvi žarki vzhajajočega solnca in naju ločili — ah ločili tako neusmiljeno . . .
* *
Med tem je minulo dobrih pet let. Zaduhli samostanski zidovi so me uklenili v svoj objem in že sem prebiral vsak dan mašne liste v mali, samostanski kapelici. In moje ime ah, ono ime, katero je imenovala ona s tako velikim veseljem, s tako gorečo ljubeznijo, se je premenilo v patra Ulrika.
Mnogokrat sem plakal v togi in nesreči, ker sem videl, da je pokončano moje življenje z onim dnem, ko sem prestopil samostanska vrata. Večina mojih misli pa je bilo pri njej. Ljubil sem jo še vedno tako goreče, kakor poprej, dasiravno sem se sam sramoval te ljubezni, saj sem bil človek svetu odvzet, Človek
brez pravice. A sčasom s?m se spo-prijaznil tudi s to mislijo in začel ljubiti še bolj vroče in obenem želeti po prostosti. Da bi bival 5e dalja v samostanu, to se mi je zdelo neznosno.
In zakaj ?
Človeško srce je pač tako ustvarjeno, da želi prijateljev — vseh, katerim lahko razodene svoje gorje, ali pa tudi veselje. A jaz teh nisem imel. Bilo nas je pač v samostanu kot mravelj v mraljišču, a moj značaj se ni ujemal s temperamenti druzih. Jaz sem sanjal, drugi so jedli in pili kakor nenasičeni volkovi, saj post jim je bil zadnja briga. Njihovo največje veselje pa je bilo, ako so kje zasačili domaČo deklo. To vam je bila radost! Eden jo je poljuboval, drugi ji tipal polna ltfdja, tretji je zbijal zopet kake kosmate ž njo, sploh vam je bil to cel harem, le to je bilo, da so igrali menihi ženske vloge in ona pašovo.
Z eno besedo rečeno, tedaj sem spoznal, kaj je samostan.
To je namreč pribežališče večinoma onih, kateri hočejo neopa-Ženo  ugajati vsem svojim strastem.
15
časa proklinjali vsakogarf kdor ni hotel v vsakem oziru priznati Škofovske avtoritete, zdaj pa sami to avtoriteto vlačijo po blatu.
Iz te obrambo Posilovioa, ki je mogla iziti samo v nevtralnem „A-gramer Tagblattu", je očitno, da je nadškof naenkrat ostal brez organa, da ni zadovoljen s „Hr-vatstvomu, katero je doslej vzdrževal s svojim denarjem.
A še en znak je. da je prišlo do spopada med Posilovićem in „Hrvatstvom". Kakor je znano, je osnovano „Hrvatstvo" proti „Obzoru", od katerega je mnogo duhovnikov odpadlo. Nadškofovski odvetnik je g. dr. Š. Mazzura. lastnik ^Obzorov". Ko je ta videl, kakšen razkol je nastal med klerikalci, je napisal za novo leto v -Obzoru" silno pohvalo nadškofu Po-silovieu, a napadal one klerikalce, ki rušijo njegovo avtoriteto. Ta članek se je splošno tolmačil , kot ponudba „Obzorovau, da zopet, najde milost pri Posiloviću. Koliko je s tem dosegel, se še ne ve.
15. januarja se snide nas sabor, toda najbrž samo na jako kratko zasedanje. Razpisa volitev se v kratkem pričakuje, morda že na spomlad. Morebiti nikjer na svetu ni tako negotov položaj kot pri nas. Gotovo se po nikakih znakih ne more naprej vsaj približno prerokovati, kako se bodo izvršile volitve. Volilni red je najslabši, kakršnega si moremo misliti (poleg raznih komplikacij obstoji cenzus i\Q K H, volitvena praksa je še slabša, politične organizacije niso dovoljene, kako naj se torej kaj naprej ve V Vse gleda na vlado, kako se ona pripravlja, a poleg tega se tukaj ugiba, v koliki meri se bo rabila sila in koliko opozicij onal-cev bo smelo priti v sabor. A v tem pričakovanju se razgrinja črna slika. Čuje se namreč, da se vladni organi živo pripravljajo za volitve. To dokazuje v prvi vrsti sleparsko razpolaganje volilnih imenikov v občinah. Z vseh strani poročajo Časopisi, kako so postopali organi s temi listinami, kako so 7. t. m. javili, da izobesijo imenike, a samo do 8. t. m. so se mogle vlagati reklamacije. Pri tako malem številu volileev ni dvojbe, da so storjene še druge največje protizakonit osti z izključevanjem opozici-jonalnih volilcev iz imenika in z vpisovanjem raznih pisarjev in odvisnih vladnih organov. Razen tega se sliši, da zbira vlada z vseh strani denar, kako bi še s tem sredstvom pomagala falzinkovati narodno voljo, Lahko si tedaj mislite, kako krasne bodo te volitve v Hrvatski!
Še ena nada se blišči opozicijo-nalnim elementom: vlado je treba prisiliti, da izvrši te volitve z največjimi nasilstvi. pa bo sama pospešila naravni proces, da bodo te volitve zadnje, ki se izvrše po dosedanjem strašnem volilnem redu. Opozicija bo potem primorana, videč neuspeh vsled tolikega vladnega pritiska, da izvede preobrat iz naroda proti temeljem,
Zato sem sedel skoro vedno sam v svoji celici, premišljeval in molil za vse, posebno pa zase in za njo, naj naju on, Vsegamočni, zopet združi.
In uslišana je bila moja molitev . . .
Bilo je nekega večera.
Zamišljen sem sedel pri umazanem brevirju, a moje misli — so bile tam daleč v domačem gozdiču, v onem lepem večeru, ko sem pred petimi leti jemal slovo od nje — moje Minke. Debela solza mi je kanila na posvečeno knjigo, pa saj je bila ta solza bolj sveta, bolj nedolžna, kot vse roke. ki so gulile to knjigo pred menoj.
Kar stopi v celico prior, precej debeluhast sivolasec in mi veli v spo-vednico.
Kdo me neki želi v tej pozni uri in ravno mene.
Čudno mi je bilo pri srcu, zakaj, ne vem.
Tiho je  bilo v kapelici, le prasketanje večne luči se je čulo. Stopim v spovednico. . Odprem linico ...   O Bog! Ta
glas . . .
Omahnil sem nazaj. . . .
na katerih stoji danes hrvatski sabor. Splošna volilna pravica postane potem življensko geslo vseh, in kakor so pri vladi morali že povsod drugod popustiti temu glasu navzdol, tako bodo morali končno storiti tudi v Hrvatski. A
Balkansko pisma.
Srbija: Vlada in srbsko-bolgarska carinska zveza. — Trgovina z belimi sužnji. — Bolgarska: Donavski monitorji. — Ciganski kongres. — Bosna-Bercegovina: „Kulturno delo4* okupatorke,
Belgrad, 11. januarja.
(— ut.) Takoj, ko se je zvedelo za srbsko - bolgarsko carinsko zvezo, se je vedelo tudi to, da nastane radi nje velik vihar, ali nihče ni mislil, da bi imela ta stvar takih posledic, kakor jih ima. Vsi smo vedeli, da se bodo čutili oni na Dunaju v živo zadeti vsled tega prvega koraka, k jugoslovanski federaciji, aLi nihče ni pričakoval, da bi se Avstrija poslužila kakih represallj, da zapreči carinsko unijo, ker so vsi pričakovali, da Av-strijajne bo hotela pokazati pred celim svetom, da se boji jugoslovanske ideje.
Prevalili smo se v pričakovanju, ker so oni na Dunaju še preveč jasno pokazali, da se bojijo jugoslovanske ideje bolj kot hudiča — in dobro je, da so to pokazali. Sedaj vsaj lahko izprevidimo vsi Jugoslovani, da ima raison d' <Hre pri uas samo ona, v istini narodna politika, ki teži za tem, da se vedno bolj približujemo medsebojno in se vjedinjujemo za skupen odpor proti skupnemu sovražniku. Hvala bogu, v tem smislu se že dela na vsem slovanskem jugu in stvar bi zadobila hitrejši tempo, da ni med nami samimi še dosti ljudi, ki ne samo nočejo delati v tem smislu, nego delajo ravno v nasprotni smeri. Pri Slovencih in pri Hrvatih so to rimski klerikalci, ki stojijo popolnoma pod vplivom dunajske kamarile, a pri Srbih in pri Bolgarih, so to oni nerazsodni ljudje, ki mislijo, da se interesi njihovega plemena ne dajo dovesti v harmonijo z interesi drugih jugoslov. plemen.
Z Dunaja pretijo s carinsko vojno in — z donavskimi monitorji! Donavskih monitorjev se v Srbiji živa duša ne boji. Gledali smo že večkrat s Kalemegdana, kako plovejo po Savi in Donavi ti čolni in vse se jim je smejalo, ker za drugo v istini niso kakor za to, da paradirajo. Druga stvar je carinska vojna, oziroma odpoved veteriuarne konvencije Srbiji od strani Avstro-Ogrske. V tem slučaju bi Srbija nekaj časa trpela občutno škodo, ali to ne bi bilo dolgo, ker bi Srbija našla že druga pota za svoj eksport in bi si v kratkem zopet opomogla, a Avstrija bi lahko za vselej izgubila balkanski trg za svoje industrijske izdelke, katerih <irligam ne more izvažati kakor na Balkan, ker je povsod drugod industrija že dovolj razvita.
O Minka, kaj da sem čutil v onem trenotku, ko sem zopet po dolgih, mučnih petih letih začul tvoj mili blaženi glas — ne morem povedati.
Srce mi je drhtelo koprnenja, planil sem iz spovednice . . .
Večna luč je brlela pred kipom Križanega, a iz najinih src dvigala se je k njemu vroča, tiha molitev — molitev, kakor zamore moliti le človek, stoječ ob kraju svojega groba — pogube . . .
V tesnem objemu sva odšla tihih korakov iz kapelice, ven na prosto v samostanski vrt.
Sanjava, tiha noč je plula nad nama, ko sva ležala v krčevitem objemu v mehki travi in se topila v onih nepopisljivih telesnih čutilih, ko Človek pozabi vso nesrečo, vse gorje.
A iz samostanske kuhinje je odmevalo razposajeno hiliitanje . . .
Ne vem, Minka, ali sem se tedaj pregrešil nad teboj, ali sva si dala le duška najini tako zvesto oliranjeni ljubezni . . .
Odpusti mi! Ljubil sem te in ljubim Te še sedaj, ko že počivaš dolgih petintrideset let v hladni zemlji in uživaš gotovo v  onem nezna-
Srbska vlada je, žalibog, preveč tragično skvarila avstrijske kretnje in se na vse mogoče načine opravičuje pri g. Goluchowskem. Sicer niso istinite one vesti, ki jih je prinesla dunajska „Neue Freie Presse", v katerih se pravi, da namerava srbska vlada napustiti idejo carinske zveze z Bolgarsko za ljubav avstrijskega „prijateljstva", ali vseeno postopa srbska vlada premalo energično. Ona bi morala odgovoriti Dunaju: Srbija je slobodna kraljevina, ki dela pogodbe s komur hoče in kakršne hoče — brez vsakega predhodnega dovoljenja ka-teresibodi druge države. Tak odgovor bi bil popolnoma umesten, ako se vzame v poštev brezprimerna aroganca dunajskih diplomatov, ki hočejo nastopati na Balkanu tako, kakor bi bile Srbija in Bolgarska avstrij. provincije.
Žalostno vlogo igra pri tej stvari Živ. Balugžić, ki bi silno rad, da nastane med Srbijo in Bolgarsko — vojna. V svojih brzojavnih dopisih dunajski „Neue Freie Presse" je zavzel popolnoma dunajsko stališče v vprašanju carinske zveze, proti kateri intrigira na vse mogoče — tudi nečastne — načine. Tako je n. pr. pu-bliciral dva razgovora z ministrskim predsednikom in z ministrom zunanjih zadev, ki pa oba nista istinita. Ta Človek z neko brezprimerno predrznostjo stavlja imenovanima ministroma v usta besede, ki jih nikdar izrekla nista! Vlada je včeraj odločno demen-tirala vse brzojavne vesti dunajske „Neue Freie Presse" iz Belgrada o tem vprašanj u, kar sem tudi sporočil brzojavno „Slovenskemu Narodu".
Vsi belgrajski listi obžalujejo, da je Živ. Balugžić — Srb . . .!
Belgrajska policija se na vsemogoče načine trudi, da iztrebi sramotno trgovino z mladimi dekleti, ali pri vsem njenem trudu ta trgovina še vedno cvete, ker „trgovci" izvršujejo svojo nečloveško obrt na tak način, da jim je težko priti na sled. Mlada dekleta privabljajo največ iz Ogrske pod pretvezo, da jim preskrbijo službe, a ko jih dobijo, jih odvedejo v kako javno hišo, odkoder ni več rešitve. Tukaj ostanejo dekleta potem toliko Časa, da — iz sramu — sama več ne marajo k staršem, a potem jih ti „fini" trgovci eksportirajo dalje po orijentu: v Sofijo, Carigrad, Solun itd. — Te dni je iz ene javne hiše neko mlado dekle obupno klicalo na pomoč, ker da je po prevari odvedeno tja, ali ko je prišla policija, dekleta ni bilo, ker so ga hitro dobro skrili, a potem so ga gotovo poslali na Turško, kjer se v tem oziru ni treba bati poiicije, ki se da podkupiti za majhen denar.
Nekoliko teh nečloveških trgovcev je policija že prijela in ti bodo eksem-plarično kaznovani. Drugo vprašanje je. sevada, bo-li to zastrašilo one, ki se tudi pečajo s to trgovino. Interesantno je, da so vsi trgovci z belimi sužnji, kolikor jih je policija dosedaj
prijela — Židje.
* *
nem življenju večje veselje, kakor si je imela tukaj, v tej solz dolini.
Drugo jutro sem namreč zvedel žalostno novico, katera mi je vsekala za celo življenje nezaceljivo rano — samomor — — moje Minke.
Kaj da jo je k temu napotilo, mi je še danes neznano, najbrže pač njena nesrečna ljubezen.
Nekaj dni sem kakor besen divjal po samostanu, ali te boli nisem mogel pretrpeti.
Svet se mi je zdel mrtev. Nič več nisem ljubil duhtečih cvetlic, zdelo se mi je, da povešajo glavice, da žalujejo za njo. Ako sem zrl v nočne višave, v blesteče zvezde, zdelo se mi je, da trepetajo v boli za mojo nesrečno Minko. Vse, vse je žalovalo za njo . . .
V neki temni viharni noči zapustil sem samostan, kraj moje nesreče in odšel v širni svet.
Nesreča ljubljene, moje Minke, ki mi je bila vedno pred očmi, me je gnala dalje vedno dalje, dokler nisem po štiridesetih letih prišel zopet sem, v moj mili rojstni kraj. To so kraji, kjer sem užival brezskrbno mladost, katero pa mi je tako kmalu ugrenila kruta  usoda.   Vse je zame
Bolgarska vlada je naroči a v Angliji dva monitorja za Donavo. Bolgarski listi se radi tega jezijo na vlado in pravijo, da Bolgarska nima dovolj denarja za take popolnoma nepotrebne parade. Kaj pa hoče Bolgarska z monitorji? Oponašati hoče Avstrijo, ki ima par monitorjev na Donavi, ali pri tem ne vpošteva dejstva, da se je Avstrija s temi monitorji osmešila pred celim svetom. Pa, bolgarska vlada si uajbrže misli : ako se sme Avstrija osmešiti, zakaj bi se Bolgarska ne smela; a imponirali bomo vseeno malo. Kako bo to lepo gledati, ko se srečajo na Donavi naši (bolgarski) in avstrijski monitorji! — Da ni to neumna potrata denarja, bilo bi silno smešno.
Živimo v veku elektricitete in -kongresov. Nekateri časopisi imajo posebno rubriko: „kongresi", ker skoraj da ne poteče niti nekaj dni, pa zvemo, da v kakem mestu zboruje kak važen kongres. —■ Ali tak kongres, kakor je teh dni zboroval v Sofiji, menda še nikjer ni bil — v Sofiji je bil kongres ciganov. Na Bolgarskem je precejšnje število moha-medanskih ciganov, ki so nekdaj imeli tudi volilno pravico, a jim je bila ista s časom odvzeta in zato se je obdržaval ta znameniti kongres. Bolgarski cigani namreč mislijo, da se jim godi velika krivica, ko nimajo istih državljanskih pravic, kakor drugi narodi na Bolgarskem, a dolžnosti imajo iste. — Ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da imajo cigani prav, ali Čudno je to. da se niso cigani sami spomnili, da bi zahtevali volilno pravico, nego so čakali, da jih na to spomni neki ekstravagan-ten odvetnik Markov, ki se je nekdaj zanašal z mislijo, da bi osnoval —-odvetniški trust, a danes propagira med cigani Človekoljubne ideje o enakih dolžnostih in enakih pravicah. Ta stvar me zelo spominja na nekega znamenitega Grka — ako se ne motim, bil je to Temistokles — ki je imel najlepšega psa v Atenah in mu je odrezal rep, samo da se je o njem govorilo.
Liberte,    egalite, fratemite tudi za cigane!
*
Srbski časnikar Grujić je hotel izdajati v Sarajevom list „Narod-, ali mu je to okupatorska vlada kratko-mala prepovedala in sicer zato, ker smejo v Bosni izhajati edino katoliški klerikalni listi — menda zato, ker je katoličanov v Bosni in Hercegovini številuo najmanj. Te liste (ka-toliško-klerikalne* okupatorska vlada podpira denarno, ker ve, da ji bodo oni hvalo peli, a neodvisnim in svo-bodoumnimi ljudem euostavno ne dovoljuje, da bi izdajali liste, ker okupatorska vlada ne prenaša kritik>\ Mora imeti pač slabo vest, ta vlada!
Srbi pravijo rsvaka sila do vremena . . .
izgubljeno. Svet več nima cvetja, po katerem bi hrepenelo moje srce. Kajti poznam to goljufivo cvetje sveta, poznam ljudi, njih goljufiva srca in sedaj le še poslušam, kako kleplje smrt svojo mrzlo koso, da mi odkosi to breze vetu o življenje. A tudi ta me še muči, ker še prizanaša meni, Človeku, tavajočemu v togi — obupu."
Zadnje besede je govoril že stoje, a komaj je končal, zdirjal je kakor besen v tiho noč . . .
Luna je vzhajala tam izza daljnih gora, ko sem zapuščal ves zamišljen kraj, kjer sem zvedel žalostno zgodbo — nesrečneža.
V reki so našli čez nekaj dni, neznanega utopljenca. Marsikdo ga je opazoval, a nihče poznal. Tudi mene je gnala radovednost do nesrečneža. A komaj sem se ozrl v njegovo lice, spoznal sem v njem takoj svojega gozdnega tovariša, kateremu je bilo res celo življenje le trpljenje in ljubezen, ter gotovo tudi njegov zadnji vzdih:
„Ah Minka . . . H
Volilna reforma
Dunaj, 12. januarja.   Danes se
je oficijozno razglasilo, da s a vsa poročila o razdelitvi mandatov po vladni volilni reformi navadne kombinacije. Števil© mandatov, ki jih dobe posamezne narodnosti ali dežele, le danes sploh ni nikomur znano, niti vla<j ne, ker s*- o tem ni še ničesar dol«, čaln Laliko pa se pove že danes, da se bodo številk** znatno razlikovala od številk v teh kombinacijah. („Pra-ger Tagblatt" je n. pr. poročal, da dobe Slovenci 19 mandatov, )
Dunaj,    12.   januarja. „Neu* Freie Presse- poroča,   da  bo bodoči parlament sestavljen  iz  440 ali 442 poslancev. Pomnožitve mandatov bodo deležne le dežele : G a l i o i j a, Češka in Nižj e a v s tr i j s k a. češka, ki im* danes 100 mandatov, jih dobi 118 ali celo 120, in   sicer   dobe  Nemci 48 čehi pa 70 mandatov.   Število ga) škili mandatov se pomnoži  od 78 n-87 ali 88. Nižjeavstrijska, ki je im dosedaj 4b* mandatov, jih  dobi 52, a s tem na Dunaju še niso zadovoljni ter zahtevajo 58 mandatov.    V alpskih deželah se   število mandatov   skoraj   nič   ne  v spremeni. Tirolska zgubi 1 mandat, Štajerska pridobi  1,  na Kranjskem se     najbrže     dva veleposestniški mandata       razdelita    na kmetske občine.    Na   Moravskom    so Merilo mandatov ne  spremeni,   pač pa razdelitev po  narodnosti  popolnon.i I drugačna. Dosedaj so imeli Nemci 21 mandatov, v bodoče jih  dobe le 17. Število italijanskih mandatov se zniža od 1H na 15; tudi Rumu izgube 1 mandat. Po narodnostih b se   tedaj   mandati   razdelili slede Nemci 901 do 203,  Čehi 98, Jugoslovani 31, Galicija S7,  izmed  k »-terih dobe M a 1 o r u B i 96 do 30 mandatov : 3 mandate dobe Malorusi tudi še v Bukovini.   Slovani bi potemtakem    dobili   kakih    219 mandat" Glede večine  bi  odločevali Italijani in Kum lini.
Kakšno   volilno reformo hočejo Nemci?
Dunaj, 12. januarja. Glasilo avstrijskih prusofilov „AiId. Tgblt." poziva vse nemške poslance,  naj porabijo vso svojo parlamentarno moč, da se prepreči vsaka volilna reformi ki   bi   prinesla   Slovanom veČino. Ako imajo vsi poslanci skup cilj (Nemčijo!) pred očmi, lahko pr-prečijo vsako neljubo reformo ter dosežejo, da se nemščina progi <i za državni jezik.  List zaključuj« svoja izvajanja:   .Ostane nam >' eno   upanje:   da  bo naSa fi nemška  ideja s   svojo nepremagljivo    agitacijo skoval* danes še nedosegljivo n e m š k edinost v trenotku, ko bo pruski orel razvil svoje mogočno peruti za polet čez p okraj i' ki     morajo    ostati nem-v k 1 j u b   vsem   stiskam »lanu-nj ega dn e."
Kriza na Ogrskem.
Dunaj. 12. januarja. V dana avdijenci je   sprejel   vladar poro* barona Fejervarvja o  prizadevanjih. da se napravi mir. Vladar je izrek željo, da se mora pred T S a H in vselej gledati na to, da se obnovi in  zdrži  zakoniti red. n da se  zavaruje  zakonom si štovanje v deželi. S tem je h-cesar reči, da smatrs krona posredovalno   akcijo   za uspešno   šele tedaj ko se v celi deželi povrne mir Oes je tudi popolnoma odobril vse Fejer-varvjeve odredbe   napram   sporni in avtonomnim oblastim.
Budimpešta, 12. januarja. K kor znano, je bivši minister L u k .. pregovoril voditelje  opozicije, da 90 sestavili svoje želje in zahteve v j sebni spomenic i,  ki jo je atoi Andrassy nesel   tesarju  na Dunaj.
V u\} spomenici je zahteva po madi skem poveljevanju nekoliko uhla/.-i; '
V današnji avdijenci pa se je poka-salo, da e e s a r tudi teh pogojev ne sprejme, tla tudi na tej podlagi s p o r a z u m 1 j e n j e ni ni o e Nadaljna pogajauja se seveda prekinejo.
SssF" Dalje ▼ prilogi. "M
1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" it. 10, dne 13. januarja 1906
;rbsKO-bolgarska carinska zveza.
Belgra d, 12. januarja. D u n a j-La ylada je sporočila po svojem Ligrajskein zastopniku srbski laui. daje opustitev trgovinice zveze z Bolgarijo pogoj, se sklene trgovinska po-0<jba z Avstro-Ogrsko. Ta izjava razburila vladne krog*. Takoj L ie sklicala ministrska konferenca, L pa ni imela uspeha. Jutri se zopet ministrska konferenca. Javno femenje pritiska na vlado, da zahteva Lst Srbije, da se carinska unija predloži skupščini.
Dogodki v Macedoniji.
Solun, 12. januarja. Policija je našla T takozvanem bosanskem dvoru nasproti otomanski banki več bomb.
Carigrad, 12. januarja. Velesile L) turški vladi zopet izročile spomenico, v kateri opozarjajo na gonjo Icrrških vstašev.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 12. januarja. Poštna
m brzojavna zveza s Kavkazom zopet redno posluje, a nemiri se še redno ponavljajo. V Titi isu sta bili iz armenskega seminarja vrženi na vojaško patruljo dve bombi, ki sta več kozakov ranili in nekaj otrok ubili. Vojaki so takoj začeli poslopje ob strelja vat i, vsled česar so se vnele tam nakupičene bombe in patrone. V poslopju je bilo ubitih 33 ose b. V predmestju Diduga so tudi vstaši streljali in metali bombe na vojake. T»di tukaj je bilo osem ustasev ubitih.
Odesa, 1 '2 j anuarja. V X o v o-minsku so revolucionarji umorili načelnika policije. Po ulicah se vrše ljuti boji. Novorosijsk so vojaki po dolgem boju zavzeli.
Volitev francoskega predsednika.
Pariz, 13. januarja. Ministrski svet je določil, da se vrši volitev predsednika republike dne 17. t. m. Kandidat, ki ima največ upanja, da bo izvoljen, je Fallieres, ki je bil s tako veliko večino tudi izvoljen za senatnega predsednika. V senatu mu je zagotovljenih 173, v zbornici pa 269 glasov. Poleg njega pa kan-diduje tudi Rouvier.
Ali je res Nemčija za mir vneta?
Pariz. 12. januarja. Nemški pooblaščenec za konferenco glede Ma-roke, Radovitz. je izjavil francoskim novinarjem, da so delegati vseh velesil, posebno pa Nemčije, navdušeni za mir. Cesar Viljem želi in ljubi mir iz vse duše ter je napram njemu, Ra-dovitzu. opetovano govoril o miru, ptsebno. ako se je govor tikal Francije.
B e r o 1 i n , 12. januarja. V praski zbornici je finančni minister baje ▼ sporazumi j enj u z ministrom zunanjih zadev izjavil: „Po prestolnem govoru in razpravi v državnem zboru se vidi, da imamo še vedno črne oblake na obzorju.c (Iz kontrasta teh dveh izjav si je težko napraviti jasne slike.)
Obrtni uestniR.
P r o i z v a j a n j e ž g a n i h opojnih pijač. Z ozirom na ponovne pritožbe, da neupravičenci proizvajajo sprirituoze in da se zlasti osebe, ki so upravičene le za trgovino, oziroma točenje in nadrobno prodajo žganih opojnih pijač, pečajo tudi z njih proizvajanjem, je ministrstvo za notranje zadeve sporazumno s trgovinskim ministrstvom izdalo ukaz na obrtne oblasti, da kar najstrožje postopajo proti takim osebam, ki bi imele samo obrtni list, glaseč se na trgovino z žganimi opojnimi pijačami, oziroma koncesijo za točenje in nadrobno prodajo te vrste pijač, pa bi tudi proizvajale take pijače.
Novi rokodelski obrti. Z ozirom na zahteve, ki jih je treba izpolniti, da se more pričeti kakšen obrt, razločuje obrtni red proste, rokodelske in koncesij onirane obrti. Za koncesijonirane obrti je treba poseb-n^ga oblastvenega dovoljenja, za nastop prostih obrtov zadostuje zgolj ^java pri oblasti, pri rokodelskih pa J* pri prijavi treba donesti še dokaz Jsposobljenosti, to je, treba se je izkazati z izpričevali o večletni uporabi Pri dotičnem obrtu kot vajenec in poiaočnik (učno in delavsko izpriče-
valo).   l>oČim pa navaja zakon sam konce sij onirane   obrti  in dopušča trgovinskemu  ministrstvu,   da sporazumno   z   ministrstvom  za notranje zadeve določi tudi še druge kot koncesij onirane, je doslej prepuščena določitev rokodelskih obrtov docela ministrstvu.   V   zadnjem  Času je trgovsko   ministrstvo,   sporazumno z ministrstvom za notranje zadeve, pre-menilo   in izpolnilo   tozadevno odredbo.   Pomnožilo je število rokodelskih obrtov, ustrezajoč željam, da se naj bi  nekateri doslej v odredbi nenavedeni   obrti uvrstili med rokodelske. Seznam, ki navaja pod posameznimi številkami en rokodelski obrt ali pa  tudi  skupino  dveh  ali več obrtov, je doslej obsegal 47 številk, v  novi  odredbi pa jih je 54. Novi rokodelski obrti so navedeni   ali pod posebno  številko  ali pa pridejani že obstoječim skupinam. V novi odredbi pa  so  tudi nekateri  doslej navedeni izpuščeni,   taki,  ki  so  obseženi že v drugih  obrtih, za katerih panoge jih je smatrati. Pod posebnimi številkami so  na novo navedeni: kiparji (obrtniški  kiparji,   ki   delajo  iz  lesa in kamna), barvarji, modisti, izdelovalci umetnih cvetlic in peresarji (Federn-schmucker) milarji, tlakarji (kolikor se razteza obrtovanje na tlakovanje javnih cest z naravnimi kamni), štukatu-rarji in konski  mesarji ter prekajalci konjskega mesa.   V razne skupine pa so se  na novo privzeli :  postavljalci peči, brusilci stekla, kovači za sekire, kovači za ponve, kovači za obroče in verige, žcbljarji, ključarji za vozove, brusilci   na    ostro tSeharfschleifer^, medarji, izdelovalci kitajske srebmine, cizelirji,    barvarji    usnja,   čopi carji, maudoletarji,  izdelovalci kandit. slikarji   izveskov in  napisov, obrtniški slikarji  za industrijske izdelke, olep-ševalci  \Staflierer).  Glede skupin rokodelskih obrtov, navedenih v seznamu pod isto številko, bodi omenjeno, da zadošča  (slej  kakor prej)  za en teh obrtov doneseni dokaz usposobljenosti tudi za vse druge obrti  iste skupine. Tako je omogočen obrtnikom prehod od enega obrta k drugemu iste skupine kakor tudi sočasna vršitev več I obrtov iste skupine.
opisi
iz Slovenjegradca. V zadnjem
listu „Slovenca** je priobčen članek, v katerem se obrekuje nekega uradnika tukajšnje okrajne hranilnice. IG dobro vemo, da je dopisnik tega članka v vrsti popov najti, ker le ti ljudje so vstanu tako laž in obrekovanje proti poštenim ljudem v svoje namene porabljati. Nočemo na omenjeni dopis odgovarjati, pač pa hočemo povedati, da je omenjeni uradnik, katerega se obrekuje v „Slovencu44, bolj pošten Slovenec, kot vsi popi v našem okraju. Omenjeni gospod uradnik je eden skoraj najboljših Slovencev, kateri so v Slovenjegradcu za slovenski narod kaj storili, on je bil še vedno zvest slovenski družbi v „Narodnem domu44 in je bil še vedno vnet za slovenske zabave. Vsi popi celega okraja niso še toliko storili na narodnem polju, kakor je storil isti hranilnični uradnik, katerega se v zahvalo sedaj obrekuje v „Slovencu4*. Ali je to pošteno, gospodje? Pri tej priliki pa moramo omeniti, da so ravno duhovniki v našem slovenjograškem okraju najbolj v tem oziru neznačajni, kajti skoraj niti eden teh gospodov se ne drži gesla: „Svoji k svojim4* in skoraj vsi zahajajo le v nemČurske gostilne. Gospodje, zakaj pa Vi zahajate le v Gollovo nemčursko gostilno ? Ali imate še kaj narodnega ponosa? No, gospodje, Vi bi radi v „Narodnem domu" še vse bolj klerikalno napravili, kakor je že in poštene ljudi obrekovali, če se ne vdajo v Vaše spone, Vi pa bi sami le v nemčurska podjetja zahajali, na ta način bi lahko prišlo do tega, da bi postal še kak nemčur posestnik ^Narodnega doma4*.
Dnevne vesti.
♦
V Ljubljani, 13. januarja.
Osebna vest. Ravnatelj umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani, g. Ivan Šubic, je pomaknjen v VII. činovni razred.
— Sleparska oblast  V Seli-
škarjevih razkritjih igra posebno veliko vlogo .Zadružna zveza". Trnovsko gospodarsko društvo in ljubljanska gospodarska zveza sta naposled privatni podjetji in Če prideta na kant, so prizadeti samo Člani. Pri „Zadružni zvezi44 pa se gre še za druge reči. Zadružna zveza je od ministrstva k o n c e s ij o nir an a oblast. To ni privatno podjetje, marveč javen nrad, ki ga država podpira z bogato subvencijo, Ta javni urad ima pravico in dolžnost, nadzorovati v njega področje spadajoče zadruge,  pravico in
dolžnost jih revidirati in to v svrho, da se tako zagotovi poštenu in vestno poslovanje. Zadružna zveza mora skrbeti za to, da se sestavljajo pošteni računski zaključki in da se sploh vrši vse po zakonu : to je njena naloga, za to je koncesijonirana oblast, za to dobiva državno podporo. Zdaj pa vidimo, da ta javna oblast ne izpolnjuje svoje naloge, marveč pomaga sle-pariti in goljufati. S svojim postopanjem je Zadružna zveza slepa-rila Člane trnovskega konsuma in njene upnike, člane Gospodarske zveze v Ljubljani in njene lastne člane ter državo. Sleparjenje se izvršuje pri Zadružni zvezi kar kot obrt — vlada pa molči in gleda to ravnodušno, kakor bi je čisto nič ne b r i gal o. Baron Hein se je silovito upiral, da bi se Zadružni zvezi dala koncesija, ker je poznal te tiče, ki so okrog nje zbrani. Toda baron Hein ni zmagal. Boril se je za pravično in dobro stvar in ta med gnilo birokracijo na Dunaju nima prijateljev. Radovedni smo, *kaj stori zdaj gospod Teodor S c h w a r z, c. kr. deželni predsednik kranjski, ki je zato nastavljen in plačan, da skrbi za javno korist, ki gotovo zahteva, da se Zadružni zvezi v z a m e dana koncesija, ker jo je zlorabila in ker sistematično slepari. Vemo sicer, kje so simpatije g. Teodorja Srhwarza, in različna znamenja nam kažejo, da hoče postati vnet izvrševalec škofovih in Susteršičevih želja, ali vendar smo radovedni, če bo imel dovolj poguma, da bo v tej zadevi sleparstev Zadružne zveze prezrl svojo dolžnost.
— Dr. Šusteršič sili svoje uslužbence v kazenska dejanja.
Piše se nam iz odvetniških krogov: Karel Seliškar je v svojem razkritju o različnih goljufijah pri klerikalnih gospodarskih podjetjih tudi odvetniku dr. Ivanu ŠusteršiČu posvetil nekaj besed. Seliškar je javno obdolžil dr. Šusteršiča, da mu je le-ta naročil in zaukazal kažnjiva dejanja in sicer dejanja, zaradi katerih je bil potem Seliškar sodno obsojen. To je obdolžitev, glede katere je dr. Šuster-šič vsekako dolžan podati natančnega pojasnila. Opozarjamo na to odvetniško zbornico, opozarjamo jo izrecno, ker se je svoj čas, ko je bilo pri sodišču v Kamniku spoznano, da ima dr. SusteršiČ od žlindre umazane roke. primerilo, da je sicer tako vestna in natančna odvetniška zbornica ta slučaj  — pregledala.
— Trnovski konsura se potaplja. Piše se nam iz 'trnovega: Seliškarjeva razkrija o trnovskem gospodarskem »iruštvu so tukaj vzbudila nepopisno senzacijo. Tuli tisti kmetje, ki so klerikalcem najbolj zaupali, so do skrajnosti razburjeni. Kmetje kar trum orna zapuščajo potapljajoči se konsum. Že ko je razvpiti Rudolf moral zapustiti Trnovo, je bil konsum bank ero ten. Prefrigani poslovodja Skori je pa znal z vsakovrstnimi zvijačami trgovce in člane za nos voditi. Ko so ljubljanski klerikalni voditelji videli, kako izvrstno je Skerl izvežban v sleparstvu, so ga poklicali v Ljubljano in ga nastavili s sijajno mesečno plačo pri ..Gospodarski zvezi44. V tem, ko rine trnovski konsum čedalje bolj v propad — pasiva znašajo že nad 100.000 K — si je ubogi poslovodja Skerl pri tem konsumu toliko „prihrani!44, da si je v Ljubljani sezidal krasno vilo.
— Vse Žre. Iz klerikalnih krogov se čujejo bridke tožbe, ki znajo zanimati tudi širšo javnost. Tožbe se nanašajo na požrešnost različnih mož, ki so se zbrali okrog klerikalnih korit. „Vse žre44, to je refren teh tožba. V „Katoliški Tiskarni** kar mrgoli ljudi, ki vlečejo lepe svote, ne da bi kaj delali. Vsak je „urednik**, a Če vpraša kdo v „Slovenčevi" redakciji za urednika — se vsak izgovarja, da le „malo pomaga", z uredništvom pa da nima nič opraviti. „Slovenec*4 je zmetan skupaj, da je naravnost škandal in se vse jezi, a ne pomaga nobena pritožba. Največ ljudi, ki nič ne delajo, pa vlečejo mastne plače, je zbranih v „ Katoliški Tiskarni". A tudi drugje, kjer je kaj denarja, ni boljše. Zdaj je menda odstopil blagajnik katoliškega sklada, pravijo radi tega, ker je vsak
jemal iz tega sklada, kdor je hotel. Razmetalo se je menda kakih 20.000 kron kar za nič. Kaj čuda, da so nekateri resnejši ljudje začeli tarnati, češ, kaj da bo, če poj de tako naprej, drugi pa so se zaceli umikati v zasebno življenje — ker ne marajo gledati, kako vse žre.
— fikof in ples. Na Silvestrov večer je imel škof dolgo pridigo o plesu. Ta pridiga se vredno pridružuje drugim bedarijam, ki jih je že zagrešil Anton Bonaventura. V svoji pridigi je škof s strašnimi barvami slikal nemoralnost plesa. Zatrjeval je, da moška gorkota razburja žensko telo, ženska gorkota pa moško telo in da je vedno konec vsakega plesa smrtni greh nečistosti. Seveda je to škof prav na dolgo in na široko razložil. V cerkvi je bilo seveda polno deklet, ki so se pri teh škofovih razlaganj ili muzale, če so že kaj razumele, če pa prej niso ničesar vedele, se jim je zdaj začelo svitati. Škofova pridiga kaže, da je Anton Bonaventura v svojih mladih letih občeval s samimi demoraliziranimi ženskami in demoraliziranimi moškimi, kajti drugače bi gotovo ne klatil takih bedarij .
— Na katoliškem shodu na
Dunaju so sklenili, da bodo katoliški reete klerikalni časopisi prenehali z narodnostnim bojem in da bodo zlasti nemški listi odslej pripoznali enakopravnost vseh avstrijskih narodnosti. Tako oblastno vsaj je pisal Lampe v „Slovencu44. Ko so potem koroški Slovenci jasno povedali, kako prezirljivo so se obnašali nemški klerikalci proti slovenskim udeležnikom in da na takem shodu ne bo nikdar več nobenega Korošca, oglasil se je spet Lampe in poudarjal, kako ljubi prijatelji so mu Nemci in da tega prijateljstva slovenski klerikalci z Nemci nikdar ne r a z -dero. Ljubljanski „Slovenec** je bil še malokdaj ali pa nikoli zvest svojim besedam, to pot je pa, kajti čez Nemce odslej ne piše nič. pač pa je z vsemi svojimi dostojanstveniki z dr. Susteršičem na čelu najpokornejši hlapec Dunaja. Nemški klerikalci se jim pa smejejo in udrihajo pri tem po Slovanih slej kot prej. Tako napada „Reichspost4* plzensko pivovarno samo zato, ker je češko podjetje in roti Nemce, naj pijo nemška piva in zavračajo vsako nenemsko. rSlovenec4* nima zoper tako hujskanje ne-bene besede. Iz tega pa lahko spre-vidimo, kako hinavščino uganjajo naši klerikalci z vsem svojim narodu j a-štvom, ki jim je le plašč, pod katerim peljejo svojo čredo v nemško-rimski hlev.
— Pogled v to slavno zmago E
Piše se nam iz Ribnice: Da. Drobnič. pojejo ti zdaj pijani veselja klasične besede, katere ti mi znabiti prvi prinašamo pred oČi: „VeS Drobnič tikaj — ne zanašaj se zdaj — na stranko umirajočo, — ki prinesla nam točo! Kaj ne da, — Čudno si nas pogledal —, mi smo stranka umirajoča. Ali veruješ tem besedam? Gotovo ne! Saj ti si vendar videl toliko mož, kako so napredno stopili za te. Naj pa vendar tudi javnost zve, zakaj jih ni stopilo še več za te in naj se tudi oni sramujejo, ki so bili prebojazljivi izreči to. kar so imeli za pravo in boječe dali podpisati glasovnice sovražnikom. G zapeljano ljudstvo! Kaj ne da, spominjaš se, kdo je skakal okoli tebe. Poglej jih še enkrat, ki so te uklonili zopet v te spone, ki ti bodo davile vrat! Ti so možje, ki se sedaj ponašajo, da seje vendar izpolnila njihova trma: »Suklje mora biti izvoljen,*4 — ki se sedaj sramoteč te pred svetom ponašajo, da so zmagali, zmagali s tako večino glasov, katere mora vsak človek za manjšino spoznati. V sledečih vrstah videli bodemo može, ki so se strastno združili pod parolo: „Na boj na divje Amonite — Amo-nite, one značajne {puntarske") uporne kmete, ki so se naveličali slušati njihov edini pravi glas — „na boj na barabe! — ki mislijo voliti Drobnica." — Divje so se zapodili v boj, ter se posluževali tako nesramnih sredstev v dosego svojih namenov, da jih je bilo končno samih sram in so po svojem liguorjanskem načinu zoj>et zatajili resnico, rekSi, da se niso ude-žili nikake agitacije. Kako nesramno
so vendar to delo opravljali, spoznamo iz opisa sledečih najhujših teroriza-torjev ljudstva, ki so se v agitaciji blesteli kot zvezde, med drugimi, tiho delujočimi Čmulii. Kaplan Skubic: Kakor petelin je ta mladi govorniški talent skakal od vasi do vasi, iskaje kapunov, kojim bi s svojimi lažmi slepil oci. Lagal in slepari! je ljudi pozno v noči po vseh najdaljnih vaseh. Ni ga bilo strah tavati po danski občini ob enajsti uri zvečer ter popivati v Bukovci do polnoči, da bo zato dobil v plačilo lepo župnijo. — Kaj ne, mladi mož? Katrica je 1 ustno dekletce, Vam veliko bolj piija kot ena treh ubožnih sestra ? Treba skrbeti, da bodemo samostojni! — potem ji bodemo naklonili lahko kaj več kakor broškov! — In vdano ribniško ljudstvo se je dalo pregovoriti sladkim fantovim besedam, dasi je imelo trdno misel, da je stvar, za katero se ti fanatiki pehajo, neprava, vendar si je pustilo popisati glasovnice, da bi ne bili gospod hudi. — Tako je popisal slavnoznani policaj Krumpestar hodeč od hiše do hiše vse glasovnice že davno pred volitvijo. Zato je tudi s pogumom izrekel za časa ribniškega škoda besede: „Moji kmetje bodo že volili Sukljeta, le Ribničanje, Ribni-čanje ti so nezanesljivi.44 No, pa tudi ti so jih ubogali, pa saj ni čuda, saj BO ribniški trije prerešetali po trikrat vsakega volilca. Tudi Lašče so poslale svojega kaplanika v boj na precrtavanje glasovnic, potem ko je nanje zapisal Sukljetovo sveto ime. A najbolj so ga vendar pihnili v Sodražici (Pod-kJanc). Kupili so pri Samsi dva po-lovnjaka vina, izpili enega v družbi lepih deklet, katerim so se kar lica zarila, ko so slišale njih gospode tako prepričevalno govoriti kmetom na srce, zlasti ko so slišale, da leti skoro prekašajo povsod se vtikajočega slavnega govornika Zverinčka (Pirea). „O ta Ck!-* Boječ se pa zamere pri vina potrebnem abstinentu Krumpeštarju, poslali so njemu drugi polovujak, da bo v bratski ljubezni z vinom napojil žejne svoje ovčice ki so* mu tako vdano pustile popisati glasovnice. Se celo dolenje vaški župnik je vbogal svojo Slanikaturo, šel v boj za Sukljeta. zagrozivši svojim ovČicam, da jim ne bo bral desete maše, ako ga ne volijo. — Da so pa slavni kon-sumarji še najbolj ostali zvesti svojemu bedastemu poderaču peči, nam ni treba biti žal, saj ti ljudje itak nimajo nikake samostojnosti. Tako je pal mož, kojega je zahtevala za zastopnika krepka prava kmetska volja, ki se je izrazila v falangi 807 mož, ki gotovo desetkrat odštejejo po vrednosti svojih glasov one po terorizmu oddane. — Upajmo le, da bodo kimavci čimdalje manj kimali in se bodo počasi pridružili vam. ki stojite krepko za napredek, da s tem dokažete, da BO edino vaša načela prava!
Nesramnost in predrznost
— Župana   SmOVCa.    Klerikalci se
vseh sredstev poslužujejo za dosego svojega namena v Medvodah. Za predstoječe občinske volitve je hinavski Brajec reklamiral za izbris telo vrsto volilcev. Zaradi znanih dogodkov v Sori dne 30. oktobra so v preiskavi vsi moški, ki so bili tisti dan v Sori in so volile i. Orožniki so po inicijativi župana Smovca ovadili nad 40 moških zaradi hudodelstva javne nasilnosti. Vsi ti bi postavno ne smeli voliti, ker so v preiskavi. To je škandal, ki se more zgoditi le pri nas v deželi, kjer sta si Škofova mitra in bajonet v bratskem objemu. Vprašamo tedaj javno politično oblast: Ali je voljna ta nezaslišan slučaj revidirati in poučiti župana Smovca, da se ne sme dolžiti ljudi hudodelstva, Če stoje na cesti in gledajo. Sploh je pa županstvo nalašč volitve razpisalo na ta Čas, ko bi razprave, ki bi pojasnila krivično postopanje vseh oblasti v Sori, še ne bilo. Druga lumparija Smovca je pa ta, da noče vpisati v prvi razred c. kr. poštarice, postajenačelnika in dveh učiteljic. Tu se vidi, kakšne pravice bi bile pod klerikalno strahovlado. Sploh bodo občinske volitve v Medvodah jako burne. Klerikalci bodo prvi razred dobili le s premočjo dr. Žlindre, dr. Kreka, Sukljeta, dr. Svaj-carja, Pfeiferja,  Povšeta (!)
Žitnika, Kalana (kanonika) in s pomočjo dveh klerikalnih učiteljo\ in 7 duhovnikov, razven teh imajo še na svoji strani Josipa Jarca, škofovo graščino, papirnico Lievkam in enega celega posestnika. S takimi volilei se i »odo postavili v I. razredu. V ITI. razredu so postavili za Tolilko: „Ustanovo sv. maš pri sv. Katarini", potem dve cerkvi, ki ne obstojita, in take ljudi, ki niti ne plačujejo davka. Vendar pa še niso zmage gotovi in Brajc in Brence letata okrog volilcev, kakor dva blazna človeka. Tako je delo stranke ljudskih sleparjev v medvodski občini in vlada podpira take ljudi, in tudi škof jih blagoslavlja. Zares imamo lepe čase!
0 Aškerčevem jubileju pri-občuje „Agramer Tagblatt** daljši Članek, v katerem piše med drugim : r Predvčerajšnjim je slavil v Ljubljani najznamenitejši sedaj živeči slovenski pesnik Anton Aškerc svojo petdesetletnico. V vseh delih slovanskega sveta so tega dne pozdravljali smelega pevca svobode srca mnogobrojnih njegovih čestilcev in tudi mi se radi pridružujemo iskrenim čestitkam, ki so došla velikemu umetniku in skromnemu človeku ob priliki njegovega jubileja. Anton Aškerc! Ako se sliši imenovati njegovo ime, zazveni obenem morje polnodoneČih harmonij; zdi se, kakor da bi v naši notranjosti zadonela vsa omamljiva prelest plam-teče lirike in opojne, mogočne svo-bodoumnosti, ki jo ume tako mojstrsko izražati ... V svojih pesnih se Aškerc bori proti pasivnosti, proti brezbrižnemu in brezdelnemu umikanju, proti sanja vi sentimentalnosti, to je proti svojstvom, ki se tolikral proglašajo kot posebnosti slovanskih plemen . . . Kakor v svojih delili, je Aškerc tudi v življenju. On je mož krepkega prepričanja, ki je pripravljen, žrtvovati vse zunanje koristi, ako pride njegov svetovni nazor v konflikt z zahtevami življenja. V tem spominja na holandskega pesnika MultatUla, (kateremu je sicer soroden ne samo kot človek, marveč tudi kot umetnik) ld je, kakor je znano, od-stopil kot holandski rezident v Javi, ko je u videl, da njegova vlada nečloveški postopa z domačini. O Aškerčevem prepričanju se lahko sodi kakorkoli se hoče. to je gotovo, da morejo samo krepki, veliki značaji stopati po potu. ki si ga je on izbral. In kakor mu ob njegovem jubileju v radosti bij6 nasproti srca njegovega naroda, tako je tudi lahko uverjen, da goji tudi narod hrvatski napram njemu ljubezen in spoštovanje.
— Nemške želje po Trstu in jadranskem Primorju. Nemcem se
silno cede sline po Trstu, jadranskem Primorju in Dalmaciji. Ker jim on-dotni Lahi in Slovani ne delajo nobenih posebnih zaprek v njihovem grabežljivem dejanju, se smatrajo že za gospodarje Adrije, katero imenujejo kratkomalo „nemsko Adrijo**. Dr. Liebenfels piše v „Freie Stimmenu glede tega sledeče: rD a, Trst in Adrija sta nemška (I) in če na-pnemo vse svoje moči, da si zagotovimo Trst, Primorje in Dalmacijo za nemško posest, zagotovimo si samim sebi in našim otrokom najlepši dobiček! Da si zagotovimo Adrijo, ni potreba kar prav nič velikega napora, treba nam je le svojo prednost (Vor-teil) energično izrabiti.- fn ko govori imenovani Nemec o turski železnici, pravi: -Ne bo več dolgo trajalo, ko bo močna in neutrgljiva jeklena vrv po tursko-karavanskem predoru stalno zvezala srce Nemčije s Trstom in Adrijo ... s turško železnico se zagotovi trajna prevlada Nemcev ob Adriji za nedogledne Čase, in alpski Nemci, s katerimi se je dolgo časa po mačehovsko ravnalo in so bili gospodarsko silno stiskani, dobe dejansko in materijalno pomoč.** Na to kliče Liebenfels nemštvo, naj pokaže svojo moč in veljavo, ker ga nihče ne zavira! Te jasne besede morajo odpreti oči vsakomur, pa naj bo še tak optimist glede nemškega prodiranja proti Trstu. Ker se Nemcem ne delajo tež-koČe in ovire, kakor sami trdijo, so take prevzetni, da se čutijo že neomejene gospodarje Trsta in Primorja. Da so se Nemci res že kolikor toliko ntrdili v Trstu in drugih krajih ob Jadranskem morju, to je več kot res.
Iz gori navedenih besedi pa je tudi razvidno, da so si Nemci zapisali v svoje cilje, polastiti se Trsta in Primorja v celoti, v kar naj jim služi mnogo tudi nova turska železnica, ki naj Trst napravi kot jugovzhoden vhod v Nemčijo. Novega v tem članku ni nič povedanega. Kar je tu razblinil Lanz ■» Liebenfels, to so že davno in bolje povedali drugi Nemci. Pridobitev Trsta in gospostva nad Adrijo, to so postavili v nemški program že Sybel in Treitselike in oče cesarja Viljema. Mi smo že opetovano pojasnjevali, kako Nemci delajo na uresničenje teh svojih projektov. Opozarjamo v tem oziru na naše svoje-časne članke o trgovini in industriji v Trstu. Tam prehaja Čedalje več trgovine in industrije v pruske roke. Tudi pri nas na Kranjskem je pruski denar že močan Kranjska obrtna družba je večinoma v pruskih rokah in v mnogih drugih podjetjih igra pruski denar veliko vlogo. Nemci so dejansko na delu, da z industrijo in trgi> vin o okupirajo naše deželo in Primorsko ter vse kraje doli do Le van te. Proti temu je le dvoje sredstev: vzbujevanje narodne zavednosti med slovenskimi masami in pa povzdiga slovenske industrije in trgovine.
Draginjska doklada kranjskemu učiteljstvu je še vedno v
stadiju —- poizvedovanj ter se bo najbrže sploh skrčila na minimum preden se izplača. Kakor znano, so klerikalci določili doklado za oženj ene učitelje. Zbijale so se raznovrstne šale, da je žena postala kranjskomu učitelju rešilni angel, ki ne podpira le treh voglov, temne tudi moža. Po najnovejših sklepih pa žena sama učitelju ne bo prinesla 20% doklade, temne je ta odvisna od otrok. Ako nima namreč tudi otrok, ne dobi ničesar ; ravno t ako ne dobi ničesar oženjeni učitelj, ki ima preskrbljene otroke. Zaman je bilo tedaj veselje tistih, ki so kratek čas poročeni ali ki so bas zaradi obetane draginjske doklade skočili pod zakonski jarem. Tolažba je le ena: da se ta zadeva tako počasi rešuje, da bodo najbrže tudi najmlajši oženjeuci prišli poprej do potomstva, kakor se ta doklada nakaže.
Iz krogov odvetniških in notarskih uradnikov se nam piše: Notorično je znano, da vlada v Ljubljani neznosna draginja, ki zadene najobčutnejše srednje sloje, med katere spadajo tudi odvetniški in notarski uradniki. To ve vsakdo. Opravičena je torej naša prošnja, da nam naši gg. šefi povišajo naše plače. Med nami je marsikdo, ki je vprav sramotno plačan in ki mora vsled tega delati dolgove in tako svoj ugled krajšati. Prosimo torej svoje gg. šefe, da nas plačajo primemo našemu stanu in delu, zlasti pa z ozirom na razmere, ki vladajo glede viktualij v Ljubljani. Vsak drug delavec dobi zaradi draginjo povišano plačo, a nam se ne stori nič. Zato mislimo, da je ta naša prošnja opravičena docela in da se nam tudi izpolni.
„Osa". Deseta številka „Osea nam izredno ugaja. Na prvi strani meneoritijo gospod dr. Susteršič v posebno dražestni opravi klistirat novorojeno Ljudsko stranko, ki navzlic vsem naporom ne more dati od sebe nobene fige. Druga podoba nam kaže jezuita-asketa iti župnika-uživalčka v pogovoru «» celibata. Izmed vsebine nam zlasti ugrja/o „Slovenski utrinki-, ..Visoka pesem- in pravljica iz Ju-trove dežele.
— Šolske VCSti. Izprašana otroška vrtnarica gdč. Pavla Bogataj je imenovana za pomožno učiteljico v Loškem potoku. Pomožna učiteljica gdč. Josipina Smolo je nameščena kot suplentinja v Blagovici.
Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne r Dramatičnega društva* se nam piše: Danes zvečer se ponavlja letos prvič velezanimiva drama „Vs t aj en j eu. Veliko in težavno vlogo Katjuse igra kot gost gospa Mila Dimitrijevićeva, igralka kr. zemeljskega kazališta v Zagrebu. V torek dne 16. januarja se ponavlja tretjič noviteta komična opera „Zvonovi K or n e vilj ski u. V petek, dne 19. januarja pa se uprizori prvič opera „č ar o s t r e 1 e cu.
— Dvajsetletnica gospe O. Danilove«   Iz pisarne nDram. društva'1
se nam piše: Leta 188b\, dne 24. jan. je nastopila prvikrat gdč. Gusti Go-stičeva (Danilova) v starem gledališču v igri „Požigalčeva hči*\ Dr. Josip Stare, tačasni vodja slov. gledališča, je spoznal v njej gledališki talent o priliki nekega pevskega nastopa. Zato jo je sprejel med Člane. Svoje študije, poleg pouka režiserjev, je nadaljevala gospa Danilova na Dunaju, pač le kratek čas in na svoje troške. Pozneje sta pripomogla gosp. dr. V. Krisper, tačasni intendant slov. gledališča, in nekoliko deželni odbor s subvencijo, da je mogla dalje časa vztrajati na Duuaju ter zahajati k dramatičnim predstavam. Odlikovala se je poČetkoma posebno v naivnih vlogah. Ko pa je gosp. Borštnik prevzel režijo slov. predstav, je morala še kot 151etno dekle nastopati že v damskih karakternih vlogah in sentimentalnih ljubimkah. — Njene najboljše vloge, katere je v različnih karakterjih kreirala na našem odru, so: „Požigalčeva hči" — Ana, n Oče so rekle, da lec — Valentina, nŽenska borba4" —Leontina, „Ko-varstvo in ljubezen"1 — Milford, „Otok   in   struga** Zora, „Dve
siroti" — Frouschard. Vendar so bile nje najsijajniše vloge: „Sappho* — S a p p h o, „Truli domu - -Katja, r Marij a Stuart** Elizabeta, „Rdeči talar** V a ne ta, „Arija in Mesalina" Arija, ter v GovŽkar-jevih in drugih ljudskih igrah v kme-tiških vlogah. A tudi za humor ima mnogo daru ter je igrala že več komičnih vlog, ki jej pač niso bile prijetne, z bravuro in rutino. Gotovo je, da je njen humor uspešen, zato smemo reči, da je gospa Danilova dobro uporabna v najrazličnejših strokah in je močna opora naše drame, ki bi brez nje ne mogla izhajati. Dvajset let delovati v naših težkih razne rah na našem odru, to je pač zaslužno in zasluge treba priznavati. Gospa Danilova je tudi prva učiteljica našega bornega gledališkega naraščaja ter y> vzgojila že par dobrih začetnic. Kakor je njen soprog, gosp, A. Danilo-Cerar naš najstarejši igralec, tako je gospa Danilova najstarejša slovenska igralka, ki deluje na domačem odru zvesto in vdano. Intendanca jej je zato dovolila častni večer, in na slovenski publiki je, da jej izrazi za 201etni trud svoje priznanje in zahvalo. Kot dobra Slovenka si je izbrala gospa Danilova prekrasno rusko dramo grofa Leva N. Tolstega „Moč teme", v kateri igra glavno žensko vlogo. Dan predstave se naznani prihodnji teden.
— 0 Bossijevi „Visoki pesmi"
piše „General-Anzeiger der Stadt Frankfurt a/Ma: . . . Ne-žnočuten, zelo izveden muzik je, ki zna svoje iznajdbe izkoristiti, ki svoje motive umetnosti polno uporablja, obdela in izpreininja in ki ob priliki tudi, pa le. kjer se mu zdi umestno in upravičeno, rabi obliko fuge. Poleg njegove velike kontrapuuktične umetnosti in bogate zvokopolne instrumentacije . . . sta upoštevanja vredna osobito jasna glasovna izpeljava in lepi zborov stavek. Sieer uporablja posebno rad krepke barve orkestra, toda zna vendar tudi zelo hvaležno pisati za pevske glasove ... Se več takih del in zadovoljni smemo biti z na daljnim razvojem novejše zborovne koncertne literature. Bossi se mnogobrojnih lepot „Visoke pesmia ni samo oprijel kot kat (»lik z vso versko ekstazo . . ., ampak tudi s čuvstveno živahnostjo Laha, kateremu se mnogo obrazi v bujne, pod južnim sinjim nebom cvetoče sli ke. „ K o 1 n i s c h e Z e i t u n gu : . . . Ob rastočem hrepenenju in kopr-nenju neveste, ob njenih menjalnih pogovorih z ženinom se kaže originalna in mikavna spojitev starejše stroge stavkovne in izrazne umetnosti z moderno skladbo, ki ni v zadregi za nobeno harmonično in instrumentalno sredstvo v svrho označbe, zgosti se v pretresljive momente, v katerih je ljubavna, ekstaza gnana do skoraj omotične višine („čuj, njegov ta glas j" . . „Vstani in pribiti k meni . . .!" . zjasni se zopet za nekaj časa v izraz čistega, nežnega Suvstva in vodi tako
v umetniško fino občuteni menjavi med valovnimi vrhovi in dolinami na koncu do nežno dihane zborove „alelujeu, pri kateri tvori stožer po vsej ra/.koš-nosti orkestra samo globok ton harfe. Nekaj kakor pri Brahmsu trpkega in zdržnega in vendar zopet ne tako v se obrnjenega, tako koščenega in žilavega, ampak mehkejšega in bolj cvetočega! - Frankfurtska „K 1 e i n e Presse": . . . nadvse ugodni vtisk, ki ga je na poslušalce napravila „Visoka pesem", je skoro vzbudil nado, da sloni bodočnost muzikalne Italije na ramah tega mladega mojstra. V celem delu tiči tolika obilica bujne polifonije, tako izvirno obdelovanje predmeta in tako plemenita iznajdljivost, da morebiti ni predrzno/ ako imenujemo skladatelja laškega Brahmsa. — -Frankfurter Nachrichten": Zborovna skladba je izredno spretna v inuzikalnem uporabljanju tem, gladka v pisavi za zbor, ki se glasi vedno lepo, nekekrati celo prav sijajno, pol-nozvočna v bujni, popolnoma moderni
in večinoma na Liszta spominjaj oči instrumentaciji. Zato je skladba učinkovala i s svojo zgradbo v celoti in s krepkim stopnjevanjem i z nežnim liričnim čutenjem, ki daje Bossijevi glasbi osobito v drugem delu prav tako svojstven, kakor učinka polen znak. — „G eneralanzeiger der Stadt Frankfurt" o drugi uprizoritvi. Pomen tega dela, po katerem se pretaka in ga preseva lepota in ki v svoji alegorični razlagi „Visoke pesni i ~ tako srečno združuje kontrapunktično znanje in klasične oblike z bogatimi orkestrskimi barvami in zvokapolno instrumentacijo, se je moral pri drugi uprizoritvi pokazati morebiti še sij a j -nejše in plastičnejše . . . Bogata iz-najdlivost, krasota čutno gledanih slik in polnozvočje za pevske glasove, kakor za orkester enako hvaležne kompozicije je zopet znalo seči v srce in do zadnjega harnnega tona zanimanje vzdržati. Bogata motivična uporaba in vsa blesteča umetnost bujne iznajdljivosti in žarečega čuvstvovanja sta prej ko slej ostali občudovanj a vredni, dasi v slogu marsikaj ni daleč od opere oddaljeno.
„Olasbena Matica". Za jutrišnji koncert, ki bo točno olj polu H. uri zvečer, se dobivajo vstopnice jutri ob 6, uri zvečer v „Narodnom domu- v 1. nadstr. pred vhodom v dvorano.
Predavanje v »Splošnem slovenskem   ženskem društvu".
Snoči je predaval v veliki dvorani „ Mestnega doma** gosp. prof. Milan P a j k o starogrški umetnosti, (irska umetnost je združevala najpopolnejši > naravno resnico z idealizmom in naj plemenitejšim in največjim umetniškim mislim dala klasično lep izraz. Pri Grkih diha vsak kip, vsak tempelj življenje in Grki so ustvarili ideal, po katerem BO hrepeneli vsi narodi, da bi ga dosegli. Vsak kipar, vsak stavbnik mora dandanes poznati grško umetnost, če hoče ustvariti kaj dovršenega. Da so se Grki povspeh na tako nedosegljivo višino umetnosti, je iskati vzroke zato v velikem talen-tiranju grškega naroda, v vsestransko harmonični vzgoji, ljubezni do cisto esi e tir nega, v brodarstvu in v prirojenem čutu za verski«, znanstveno in politično svobodo. (L predavatelj je nato našteval raznu dobe grške umetnosti in navajal razne umetnike teh dob in s skiopričnimi slikami ilustriral njihova dela. Natančno je opisal med drugim dorski, jonski in korintski slog. Skioptične slike so bile jako natančne in lepe. Govornik je za svoje zanimivo in poučno predavanje žel obilno zasluženega priznanja, ki se je izrazih* v burnem ploskanju. Predavanje je bilo nadvse imenitno obiskano. Dvorana je bila docela napolnjena in tudi na galeriji ni bilo dosti praznega prostora. Predavanja se je udeležilo predvsem veliko število članic priredilnega društva, potem dija-štvo, profesorji in občinstvo iz vseh slojev. „SploŠnemu slovenskemu ženskemu društvu** moramo biti hvaležni, da nam preskrbljnje vedno taka lepa predavanja, ki so poleg zanimivosti tudi poučna, kar je vsekakor glavni namen teh prireditev.
Družba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani opozarja na pivo. ki se vari v pivovarni g. Auerjevih dedičev v Ljubljani v korist nase družbe. To pa zato. ker razni gg. gostilničarji sklepate sedaj nove pogodbe glede zalog piva. Na to pivo bodite opozorjene vse naše podružnice, vsa društva in vsi somišljeniki. Svoji k svojim!
Odborov* seja „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" bo v pondeljek dne 15. t. m. ob petih popoldne v uredništvu „Slovenskoga Naroda**. Ker se bo raspravljalo o zelo važnih stvareh, se gospodje odborniki vljudno prosijo, da Se te seje zanesljivo udeleže.
Posnemanja vredno. Ljub;
Ijansko poštno uradništvo spomnilo se je ob novem letu prekoristne Šolske družbo Ciril-Metodove ter je pogosp. Ivanu Raku nabralo med seboj lep novoletni dar 10*2 K SO vin. Vsa čast zavednemu ljubljanskemu poštnemu uradništvu. Ali ne bi hotele druge korporacije posnemati ta hvalevredni čin ?
Pevsko društvo „Slavec"
priredi svojo Letošnjo veliko ma-skarado, kakor le objavljeno, dne t februarja v veliki dvorani hotela Union*-. Dne 24. febru-a r j a p a z a ključni ven č e k društvenih plesnih vaj v „Narodnem d o m u**.
Strokovna  akademija v
Ljubljani opozarja vsa društva na dan 2~*. februarja, da je istega dne veliki mednarodni maškaradni korzo v „Zvezdi*4 od 2—5 popoldne z „Društveno godbo** in konfeti-bitko, potem pa sprevod mask po mestu do lokala, kjer se bo vršil III. veliki mednarodni maškaradni kongres do drugega jutra. Zabava bo prav velikomestna in zaradi tega bi bila vsaka druga priredba sama po sebi nična. Dosedaj je že pripravljenih nad dvesto mask in utegne biti ta priredba zopet ena naj-
zanimivejših.  S takimi veselicaimj bode zopet spravilo nekaj velikom^ nega življenji v Ljubljani  na uMJ, \'•■<"• naznanimo le pozneje.
Naše društvo za promet, tujci in Hrvati. Vcerajinji „0b*ot!
govori 0 zadnji seji   kranjskega ^ štva za promet s tujei, na  kat»«ri P je sklenilo, da ae društvo ud-! tošnje raaatave v Londonu in da h0 na  tej   razstavi   zastopane sloveits zemlje v posebni grupi in na p. nem teritoriju,   in  dostavlja: „rJ'ak»j evo delujejo bratski Slovenci. Oni bodo s pomočjo   privatnega «lr priborili primerno rnesto na Ion ski razstavi, zastopani   bodo   n«  , ,,. kot samostojna skupina in bodo p, tujim svetom Kazali lepote svoj. movinc  A mi? Mi vkljub svoji ,; nomiji in samostojnemu državnoj.m?, nemu položaju ostajamo v kotu se ne pobriga, <Ja bi tudi Hrvatski svojimi prirodnimi   krasotami b1 pred svet. Zakaj se tudi   pri   naa j vendar enkrat ne osnuje  enako ^ štvo. Ali pri nas   refl   nimamo -nakfj sposobnih    ljudi,   kakor   jih imaL bratje Slovenci ? t >, imamo jih, imam a nedostaje jim podvzetnega duha, 4) brez tega ni napredka.
Poziv na p. n. imetnike ii zakupnike lova in ribarstva! b±\
polnilni oddelek v Ljubljani nastanj*. nega orožniškega   poveljništva St. lj ima kot glavni   nalog izobraževanji orožniškega naraščaja. V  dosego k<>. likor   mogoče   dobrih    uspehov ]>r pouku, pričelo se je   z   zbirko I . poučnih predmetov, katerih posna*. ♦ je orožniku k uspešnemu izvrševanji svoj««   službe   potrebno, posehm. se   tiče   lova   in  ribarstva. Iz ravni navedenega vzroka se p. n. poaestaaj in najemniki lova in ribarstva k bi* gohotuemu sodelovanju pri oim-zbirki naprosijo.   Kakšnih   predi. j se za to zbirko   želi   dobiti,   sle<li j naslednjih podatkov:   a;  Lov,   s po. sebnim ozirom  na prepovedani Vsakovrstna napažena divjačina, kij* navedena   na   zadnji   strani lovski karte, kakor tudi taka divjačina, kn tera   nima   varstva,  potem prepOT> dana lovska sredstva, navedena v deželnem zakonu  od 22. avgusta L8Č Št. '20. Ribarstvo: Vse  take živali. .: BO  ribarstvu  posebno   škodljive, kot ribji orel,  divje  race  in gosi, voilo-mec,   povodnji   kos,  čaplje, pos labodi, vidre in druge. Ribe, ki inuji varstvo in take ki ae smejo le v gotovi dolžini prodajati, kar je razvidni na   zadnji   strani   ribolovnega listi Prepovedane ribolovne   priprave, kakor   omotne   ribolovne jagode, oibi-luha,    takoimenovane   nočne vrvi potem mreže in druge   enake lovflb priprave,  katerih   mrešna    okna ali mrežne odprtine v mokrem stanu m* rij o manj nego 4 cm oziroma 8 ca ali 2l t cm v četverju. Preparira j žlahtnega raka »jelševec) in koščaki Prosi  se  zgoraj  omenjene predmeti blagohotno dopošiljati c. kr. orožniš-^ keniu dopol. oddelku v Ljubljano, kj-* se sprejemajo tudi za orožništvo membui predmeti, kakor prepove it: orožje,   ponarejene   listine, strnjeni rastline, žuželke gozdu in polju d Ijive in druge enake stvari. — Pot poročnik, poveljnik  orožniškega do-polnilnega oddelka.
Gasilno društvo v Sori. Plavila tega društva je potrdila der.*ln* vlada in se prihodnjo nedeljo, t j 21. t. m., vrši vpisovanje novih ado* in volitev stalnega odbora. Skrajni čas je bil, da se je v medvodski občini ustanovilo tako društvo, ker dosedaj ni bilo gasilnega društva • Piruič do Škofje Loke.
Prestavljena zandarmerij-ska postaja. Zandarmer^jaka pos v Borici okraja Kranj je s 1. janu.r-jom    prest avl jena   v  Zalilog IftOgt okraja.
Legar. V Jerneji rasi v
čini DobUoe  pri Črnomlju hude saja legar. Dne 11. t. m. se je ril ii te majhne, komaj 2<\ hiš broječe vasi redek pogreb.   Za duhovnikom, ki j«
vodil  sprevod,   nesli so tri velik* krste. Pokopali so namreč U dan ženi  sestri   in  neko  'Joletm* dekle xl te vasi Skoraj vsi možje in i;o vasi no morali iti nosit mrlič«-, i. več moških  skoraj v vsej vasi, kolikor je ta pogreb potreboval BOaaCOf
Odseku idrijskega „5okol&"
V Žireh so darovali:   Kopač \' župan      K, Jesenko Marijana in ' tar Ivana po  1 K, Kopač Ivan. S Marijana in  Primožič  Ivan  po "» K i Jantar Fran, (Jantar Anton in Nev.i* Julij po 2 K, Strel Fran, Slabe Jošei Strlič Ivana, Špringer Štefan, Alhi-i Ivan   in  £akelj  Jožef po 1 K. &>1 ustauovjiiki so pristopili odseku nad-učitelj Šile Pavel  in posestnika 1 va^ Jež na Dobračevi iu Jei  Anion u* Selu. Odsekov odbor izreka \ s.-in da* rovateljem   najiskrenejšo   zahvale ■ željo, naj bi jim sledili še drogi riV doljubi v Žirovski  dolini.   Odaak, ^l šteje 3ti članov, je že nabavil naj p trebnejše telovadno orodje. Prihodnji mesec   priredi   veselico in takrat nastopijo Člani  v društvenem kroju Na /.dar!
Dalje v prilogi.
2. Prilog? „S?ovenskemn Narodn" št 10. dn6 13 januarja 1906.
— Preprečena železniška ne-greša. Ko je del 9. t. m. okoli polu 7. ure zjutraj delavec Josip Orehek proti postajališču Črnuče, da bi se peljal z Tlakom v Ljubljano, zapazil jc kakih 100 metrov od postajališča 71 , inetrov dolg železni drog ležati počez na železniškem tiru. Predno je prišel vlak, posrečilo se mu je z železniškim invajem odstraniti omenjeni
«hog.
— C kr. strokovna dola za
ČipkarstvO ▼ Idriji je t zadnjem easu docela zatajila svoj prvotni na-»en. iz uonega zavoda je postal trgovski zavod. Da bo tako, se je vedelo takoj s početka, ko je država zavod ustanovila. Zdelo se nam je takrat, da se te sicer zelo koristne šole ni ustanovilo v ta namen, da se povzdigne idrijska cvetoča čipkarska obrt, ampak da se preskrbi klerikalcu J. V. ugodno in mastno mesto vodje. To za šolo vele važno mesto, se je oddalo brez konkurza tedanjemu ku-ratorju Čipkarske sole v Idriji, sicer ljudsko-šolskemu učitelju in strastnemu klerikalcu Ivanu Vogelniku, ki za to mesto ni imel niti najmanjših strokovnih zmožnosti. Zato pa je bil naš sura docela opravičen. Ker torej vodja ni mogel delati na strokovnem polju za zboljšanje čipkarstva, posvetil je v«e svoje moči trgovini in iz strokovne Šole je postala cvetoča trgovska zadruga. Nimamo nič proti temu, da idrijske čipkarice kar najdražje prodajajo svoje izdelke, a izključno tega namena nikakor ne sme imeti strokovna šola. Dandanes je v Idriji velika konkurenca med trgovci čipk in tudi zadrugo imajo, ki je jamstvo, da čipkarice po možno najvišjih cenah oddajajo izdelane čipke. Sola pa naravnost strastno agitira za svojo prodajalno, na tem polju so dospeli tako daleč, da se že s priž-nice po cerkvah vabi čipkarice, naj donašajo svoje čipke idrijski šoli v nakup. To je pač nedopustna agitacija, ki jo na ljubo slomškarskemu predsedniku Vogelniku izvršujejo božji namestniki. V takih razmerah ni čudo, da čipkarske trgovke tarnajo nad davčno oblastjo, ki jim neusmiljeno viša davek, na drugi strani pa jim država odjemlje njihov borni zaslužek. Skrajni čas je, da se mero-dajni faktorji pobrigajo, da se čipkarska Šola v Idriji povrne k svoji prvotni nalogi, ker s tem se bo zdatno bolj povzdignilo idrijsko čip-karstvo, kakor pa z nedostojno konkurenco obrtnikom.
— Prijet tat. Zadnjič smo poročali, da je bilo natakarici v hotelu „Ilirija" v Ilirski Bistrici ukradenih 1000 kron. Vrlemu postajavodju on-dotne orožniske postaje g. stražmoj-stru Železnikarju se je posrečilo, da je po trudapolnem poizvedovanju prišel tatu na sled. Po stražmojstrovi inicijativi je bil tat prijet v Dolnji Tuzli v Bosni.
— Iz Male Bukovice pri Ilirski Bistrici se nam piše: Reška parna opekarna na Bukovici ima vsak čas novega ravnatelja. Sedaj smo zopet dobili moža, ki bi najraje potopil vse v žlici vode. Domačini smo mu trn v peti in ako le more, na« podi iz službe. Seveda ima za nas Slovence cel leksikon psovk. Ta bi bila lepa, da bi nas tako „otroče-- na naši rodni zemlji zasmehovalo.
— Tridesetletnica akademič-nega tehničnega društva , Triglav1
V Gradca« Letos je preteklo trideset let, odkar je osnovala peščica mladih, zavednih slovenskih dijakov akade-miČno tehnično društvo ..Triglav" in s tem podalo slovenskim vseučilišč-nikom v Gradcu prvo zbirališče in zavetišče. Kako velikanskega pomena je bilo to društvo, odkar obstoja za naš narod, mi pač ni treba danes še posebej poudarjati. Nebroj vrlih narodnjakov je izšlo iz njega; v nam tako tujem, tako sovražnem Gradcu se je gojila trideset let slovensko - narodna zavednost in neustrašenost v boju zoper našega sovraga. Na slovenskem Spodnjem Štajerskem pred vsem sestaja skoraj vsa mlajša narodna inteligenca iz nekdanjih „Triglavanovu. PaČ vsakomur, ki je bil v teh tridesetih letih član tega društva, vzbuja njega slavje spomine na oni čas, ko je še sam nosil s ponosom trobojni trak, ko je preživel z enako mislečimi, enako navdušenimi prijatelji tako lepe, vesele dni v okrilju društva „Triglava". PaČ večkrat je zajel nad tem v tihih uricah iz teh spominov, zajel iz njih novo navdušenje, nov pogum, ako mu je pretila življenja peza upogniti glavo in so mu že utrujene roke. Drage mi stare hiše! Te spomine, tako čarokrasne, te hočemo ob priliki tridesetletnice „Triglava" oživiti; sešli se bomo iz vseh krajev naše domovine, sešli se pod našo zastavo kot „Triglavani", enako mladeniško navdušeni vsi, stari in mladi. Toda ne samo Vam, starim hišam, širšim krogom je namenjen ta oklic, namenjen je slovenskemu narodu. Ni ga tako skoz in skoz narodnega društva, ko je društvo „Triglavu. Narodno zavednost je gojilo to društvo vsikdar kot svoj glavni smoter v svojem okrilju med svojimi Člani.  To društvo pa je
imelo od vseh dijaških društev od nekdaj največ stika z slovenskim narodom, pred vsem na Spodnjem Štajerskem, ga iskalo pri svojih mnogoštevilnih izletih, se udeležilo, bodisi polnoŠtevilno, bodisi po večjih zastopstvih vsake večje narodne prireditve in veselice na Spodnjem Štajerskem. Našim zavednim Slovenkam se ima društvo zahvaliti za svojo zastavo. Ta stik s slovenskim narodom išče društvo tudi sedaj, ko obhaja svojo tridesetletnico ne v nemškem Gradcu, temveč na domačih tleh, v Slovenskem Celju, središču slovenskega narodnega gibanja na Štajerskem, in to v nadeji, da najde to slavlje svoj odmev v vseh zavednih krogih našega naroda brez razlike stanu in premoženja, pri vseh zavednih Slovencih, kojim je naša vrla mladina pri srcu. Kot stara hiša Vas vabim tedaj presrČno vse, Vas, stara hiše društva „Triglava", vse Vas narodne Slovence sploh, ki imate kaj srca za našo narodno mladino, pridite vsi dne 4. svečana v Celje, da slovesno obhajamo ta dan sebi, društvu „Triglavu" in celokupnemu slovenskemu narodu v bodrilo in Čast. — V Celju, dne 9. prosinca 1906. Stara hiša dr. Vladimir Sernec.
— „Prleški Sokol11 ae ustanovi v kratkem v Slovenskih Goricah na Štajerskem.
— Lepi rimski mozaik, 4 metre dolg ia 4 metre širok, so našli na Bregu pri Ptuju   30 cm pod zemljo.
— Vodstvo okrajnega glavarstva V Konjicah prevzame novoimenovani okrajni glavar K. pl. Lehman n.
Bralnega in pevskega društva „Maribor" občni zbor se je preložil in se vrši dne 20. prosinca t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
— Zaradi trgovine z dekleti
so zaprli v Graocu neko Katarino Hofler.
— Nemcev ne marajo nikjer,
tako toži zadnja „Vahtarica" in toči krvave solze, da je nemški rešpekt že prišel ob vso veljavo. Res je to; kdo bi pa imel pred nasilnikom in hudodelcem kakšen Čut prijateljstva in spoštovanja, če dela ošabno nem-štvo taka grozodejstva, kot jih vrši nad našim narodom. Naše geslo bodi: Iztrebimo ljuliko do zadnje koreninice !
— Dvorni svetnik dr. Vatro-slav J 3 rji c doseže letos 6. julija 70. leto ter bo vsled tega po obstoječih predpisih moral prositi za upokojitev Dunajsko vseučilišče izgubi ž njim nenadomestljivega slovanskega učenjaka.
— Divan in postelja. Naš domači obrtnik gosp. Dragotin Puc v Ljubljani, na Dunajski cesti, je dobil patent na svoj izum: „Postelja, pre-minjajoča se v divan." To je jako eleganten širok divan, ki se v par gibih premeni v udobno posteljo. Divan si lahko vsakdo ogleda pri g. Pucu samem. Glej tudi današnji in-serat. —
— Dobrodelni klub priredi v
soboto, dne 20. januarja, plesno veselico v gostilniških prostorih gosp. Alojzija Zajca na Rimski cesti št. 4. Vstopnina za osebo 15 kr.; zac-tek točno ob 8. uri zvečer.
— SreČOlOVCi, pOZOr! V zadnjem času se opaža, da je postalo izseljevanje avstrijskim narodom nekaka bolezen. Preje so se izseljevali večinoma le Italijani, a sedaj so pav prvi vrsti Avstrijci, ki gredo na vse strani sveta. Kakor se nam poroča iz verodostojnega vira, se smejo izseliti v Transvaal in Oranje-River kolonijo le taki ljudje, ki znajo sami sestaviti v kakem evropskem jeziku prošnjo, da se jih sprejme v te dežele. Posneti je torej, da tam žele izobražencev in da za naše slovenske izseljence tam ni prostora.
— Ogenj v dimniku. Snoči proti
8. uri zvečer je nastal v dimniku hiše št. 10 v "Wolfovih ulicah ogenj. Na lice mesta je prišel oddelek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva pod vodstvom gospoda Ludovika Štriclja, ki Ja ©genj naglo zadušil.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je pripeljala iz Amerike 5 Slovencev, 14 jih je feo na Tirolsko, 8 Ko-čevarjev pa v Zgornjo Avstrijo.
— Izgubljene reči. Prostak c. in kr. 27. pešpolka je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel 14 K denarja. — Neka dama je izgubila na potu iz Wolfovih v Židovske ulice zavitek, v katerem je bil napol izdelan „život" iz batista, ista dama je izgubila tudi srebrno brožo, ki ima obliko omelinega peresa. Pošteni najditelj naj te stvari odda v upravništvu našega lista. — Domača grlica se je izgubila. Kdor jo ujame, naj jo odda na Elizabetni cesti št. 8.
„Ljubljanska društvena
godba" priredi danes zvečer v restavraciji pri „Črnem orlu" (Gosposke ulice) društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— „Šramel"-kvartet koncertuje
danes zvečer v „N arodni kavarni". Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
— Jugoslovansko  vestL —
Hrvatski sokolski koledar je izdala zveza hrvatskih sokolskih društev; koledar je uredil dr. Fr. Bučar. Na prvem mestu se nahaja slika predsednika zveze hrvatskih sokolskih društev dr. S t. pl. Mil e ti č a. Koledar ima to-le vsebino: Dr. Alaupo-vič: „Z levjo močjo", sokolska himna; dr. Božo Vinković: „Kakšen namen ima Sokol in kako se snuje?"; dr. Lazar Car: „Zgovina zveze hrv. sokolskih društev"; dr. Fr. BuČar: „0 notranji organizaciji sokolskih društev"; Dragan Sulce: „Vseslo-vansko sokolstvo" itd. V tekstu se nahajajo slike raznih hrvatskih sokolskih društev. Koledar stane samo 1 K. — Želeti bi bilo, da bi po tem koledarju segli tudi slovenski Sokoli.
— Amerikanski dvoboj na Hrvatskem. Iz Nove Gradiške se poroča: V sredo 10. t. m. ob osmih zjutraj se je v hotelu pri „Orlu" ustrelil potnik Julij G., pristojen v Sibinj pri Brodu. Bil je inteligenten 301etni mož in neoženjen. Našli so ga s krvjo zalitega v njegovi sobi in deset minut kasneje je izdihnil svojo dušo. Na mizi so našli listič, na katerem je bilo zapisano : „Amerikanski dvoboj je bil vzrok. Prosim, naj se moje truplo ne raztelesi."
— Hišna preiskava v „Po-kr eto vem" uredništvu. Včeraj dopoldne je policija izvršila v „Po-kretovem* uredništvu v Zagrebu hišno preiskavo, ker je državno pravdništvo uvedlo radi Člankov, konfisciranih v predvčerajšnji številki, ne le proti odgovornemu uredniku Večeslavu "VVilderju, marveč tudi proti neznanim avtorjem dotičnih Člankov subjektivno postopanje. Preiskava je bila brezuspešna, dasi je trajala poldrugo uro in so ključavničarji s silo odprli vse pisalne mize.
— Županske in podžupan-ske plače v Belgradu. Na Čelu mestne uprave belgradske stoji župan, ali kakor mu Srbi pravijo, predsednik občine in 7 podžupanov, katere Srbi imenujejo — kmete. Župan in podžupan dobivajo na leto skupno 40.800 dinarov plače in sicer župan 12.000 dinarov, I. podžupan 6000 dinarov, II. podžupan 4.800 dinarov, ostali podžupani pa po 3600 dinarov.
— Stoletnica francoske okupacije. Tega leta bo sto let, odkar so Francozje osvojili Dalmacijo in jeli v Zadru izdajati list „Kralj-ski Dalmatin", ki je izhajal v hrvatskem in italijanskem jeziku štiri leta. Prva številka tega lista je izšla 12. julija 1806. 1., zadnja pa 1. aprila 1810. Urejeval je ta list StarogradČan Budrović. Kakor se poroča, namerava neki profesor v Senju ob ti priliki izdati studijo o francoski okupaciji hrvatskih pokrajin.
— Svoboda tiska v Bosni.
V Mostam so hoteli ustanoviti srbski list „Narod", ki naj bi vodil energično borbo proti okupacijski vladi v Bosni in Hercegovini. Vlada v Sarajevu se je zbala javne kritike in je kratkim potom odredila, da se imenovani list ne sme ustanoviti. Kakor se kaže, je tiskovna svoboda sedaj že na Ruskem večja kakor v Bosni!
— Prebivalstvo Bolgarije. Te dni je izšla statistika o prebivalstvu kneževine Bolgarske. Po tej statistiki posnemamo, da se na Bolgarskem bavi s poljedelstvom 28 milijona ljudi, s tekstilno industrijo 17.000 in s pekarstvom in mlinarstvom 49.500 oseb; krojačev in Čevljarjev je 85.700, zidarjev pa 52.000. Vobče se peča z industrijo 360.000 prebivalcev, s trgovino 149.000, 555.000 se jih bavi s privatnimi posli, 33.000 oseb pa živi privatno brez posebnega poklica. Na Bolgarskem je 14.200 beračev in revežev in 44.000 vojakov. —
V celem ima Bolgarska 3.744.283 prebivalcev, in sicer 1.909.567 moškega in 1.834.716 ženskega spola.
— Prvi Slovan v ameriškem
parlamentu. Letos je prišel v ameriški parlament nrvi slovanski poslanec. V Chikagu je namreč izvoljen za „kongresmana", to je državnega poslanca Čeh A. Mihalek. Mihalek se je pred tremi leti s svojimi starši doselil s Češkega v Ameriko. V Chikagu je dovršil juridične nauke in je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za „kongresmana". Mihalek je star 30 let in je prvi Slovan, ki je bil v Ameriki izvoljen za poslanca.
* Najnovejšo novico.  — O
r us ke - j ap o nski v o j ni je predaval v vojaški kazini na Dunaju stotnik generalnega štaba grof Szeptvcki, ki je bil med celo vojno v ruski armadi. Grof Szeptvcki je zelo ostro obsodil generala Kuropatkina in ostale ruske vrhovne poveljnike, pohvalil pa je rusko armado. Pri predavanju so bili štirje nadvojvodi.
— Zadolženi škof Bubič v KoŠicah je že oddal finančno vodstvo svoje škofije. Izkazalo se je, da je celo premoženje izgubil, ker so mu vse vrednosti pokradli njegovi uslužbenci Zaboj z njegovimi dragocenimi starinami, vrednimi 86.000 kron so našli v kleti budapešUnskoga ho-
tela firistol. Zaboj je tam skril škofov bivši privatni tajnik Hajnoczi, ki pa trdi, da mu je škof naroČil, naj vse vrednosti skrije ali pa razpeČa.
— Bencin je pil mesto mineralne vode avstro-ogrski poslanik v Bukarešti grof Pallavicini ter je nevarno bolan.
— Železniški predor se ja zrušil med kopanjem pri Ville-franche. Podsatih je 23 oseb.
— Dve odlični Turkinji ušli. Iz Carigrada sta pobegnili na Dunaj hčeri turškega generalnega tajnika Nuri-bega. Starejša je poročena.
* Iz pretekle dObO. Za časa pa-peževanja Nikolaja I. (858.-867.) je umaril nadškof v Toledi na Španskem nekega črevljarja. V svarilen zgled vsem morilcem je obsodil papež nadškofa, da ne sme celo leto maševati. Ta kazen pa ni ugajala sinu umorjenega, zato jo je popolnil s tem, da je nadškofa zabodel in umoril. Sedaj se je lotil preiskave sam kralj Peter ter razsodil tudi v svarilen zgled, da morilec celo leto ne sme črevljev delati. — (Vid. Ge8chichte der Papste von Alex. Patuzzi).
* Vojni ujetniki iz leta 1877.
Rumunski Časopisi so prinesli nedavno sledečo, skoraj neverjetno vest: Klobučar Kraznaru je hotel nedavno obiskati neki samostan na Grškem. Z ladjo je prispel v Carigrad, kjer ga je policija zaprla in pozneje iztirala, ker ni imel potnega lista. Moral je potem v spremstvu orožnikov potovati peš do meje, a ponoči so ga zapirali v ječe posameznih mest. Tako je prišel tudi v Jedrene. V ondotnem velikem zaporu se je lahko svobodno gibal, a na svoje začudenje je našel v zaporih 70 svojih rojakov, ki so ga z veseljem pozdravili kot tovariša iz vojske leta 1877. Pripovedovali so mu, da so bili v vojski ujeti, a od takrat žive v teh zaporih. Dobro jih hranijo in oblačijo, samo občevati ne smejo z nikomer i^ven zaporov. Kraznaru si je zapisal njihova imena in polk, pri katerih so sluzih', a ko je prispel v Bukarešto, je oddal ta popis vojaškim oblastim. In Čudno, imena in polki so se strinjali s polkov-nimi spisi, a pri vseh 70 je bilo zabeleženo: „izgmil je". Rumunski poslanik v Carigradn je dobil brzojavni ukaz, da osvobodi ujetnike, ki so brez krivde 29 let preživeli v ječi.
* Zlato rudo je zasledil v hribu Moldva maloruske občine Bereznek na Ogrskem ondotni župnik Rakovski.
V kubičnem metru je 175 gramov zlata. Najdba pomeni veliko srečo za ondotno revno prebivalstvo.
* Starost dreves. Najkrajšo življenje imajo jablane: nekatere vrste dočakajo jedva 40 let. Bršljan živi 450 let, javor 500, breza 600, pomarančno drevce 620, aipresa do 800, plantana in lipa do 10(X), jelka 1200, hrast 1500, cedra pa celo do 2000 let.
V Kaliforniji je drevje, ki je baje staro 5000 lel
* Žvižganje lokomotive, ki je občinstvu povsod taka navšeČno, hočejo na Nemškem skoraj popolnoma odpraviti. Oglasila se bo lokomotiva le v resnični potrebi; kadar začne vlak voziti ali se na postajah ustavi, ne bo več žvižgal.
* HuMva razstava v Taboru.
Društvo za napravo spomenika Janu Husu je sklenilo letos na pomlad prirediti v Taboru Hnsovo razstavo pod protektoratom ondotnega županstva. Razstavijo se sledeči predmeti: 1. spomini na Jana Husa (relikvije, pesmi, rokopisi itd.), 2. Husov kult (mise, pesmi, fotografije), 3. Husova literatura (vse izdaje, prevodi v tuje jezike, kritike tujih narodov o Huso-vih spisih), 4. zgodovinske zanimivosti, arheologija, numismatika, 5. načrti za Husov spomenik v Taboru in drugi slikarski in kiparski umotvori, ki se nanašajo na Husovo dobo, 6. viteške igre na gradovih Kozini in Sezimov. Odbor se obrača na ves češki narod in na Čestilee Husove, da darujejo stvari, ki se tičejo hasitske dobe.
* Dežnik, ki greje, pride kmalu
v promet za tiste, ki ne morejo prenašati zime. Neki tovarnar dežnikov v Hanovru je že začel izdelovati take dežnike. V votlo palico se napravi namreč poseben aparat, ki bo grel cel držaj. Seveda bodo tudi taki dežniki primerno dragi.
* SlOveČO pahljačo ima slavljena pevka Adelina Patti. Pahljača sestoji iz podolgovatih pergamentnih, a zlatem obrobljenih listov. Na vsakem listu lastnoročna pisava kakega evropskega vladarja, ki jim je pevka na svojem potovanju pela. Rajni nemški cesar ji je zapisal: „Slavcu vseh vekov," Na drugem listu je zapisal ruski car: „Ničesar ne prinaša večjega miru, kakor tvoja pesem." Španska kraljica je zapisala: „Špa-njolki njena kraljica, ki je ponosna, da ima tako podanico." (Pati je bila rojena v Madridu 1. 1843., dočim so bili njeni starši Italijani.) Angleška kraljica Viktorija je zapisala: „Ako ima kralj Lear prav, da je za žensko glas največje premoženje, potem ste Vi, draga Adelina, najbogatejša žen-
ska tega sveta." Cesar Fraao Jožaf in pokojna ceeariea Elizabeta ata sa omejila le na prve stihe svoje najljubše pesmi. Predsednik francosko republike pa ji je zelo laskavo zapisal: „Kraljica pasmi, do voh, da tvojo roko pritisnem na svoje ustne. *
* Angleški aristokrati — novinarji. John Scott Montagae, uradnik dveh londonskih listov, je postal nedavno lord in član gornje abornice. Mislili so, da bo zdaj lord Scott Mon-tague pustil urejevanje; a lord se jo prernisilil in se je izjavil na sledeči način: „Mnogo mojih cenjenih prijateljev je upalo, da se zdaj odrečem novinarstvu. A jaz bom ostal pri svojem delu tudi v bodoče. Naj mislijo ljudje, da je za dostojanstvenike ta posel nevreden, no, jaz se ga ne sramujem. Novinarstvo je eden najvažnejših poslov sedanjega časa in je združeno z največjo odgovornostjo. Resnično ni lepšega ideala in plemenitejšega, kakor kadar vodi človek ljudi na pota, ki jih smatra za poštena in prava, in kadar se bori za stvar, o kateri je prepričan, da je dobra in vzvišena."
* Celibat in spovednica. Nobeden v Italiji se nahajajoči stan v primeru z drugimi stanovi ne vsebuje toliko kaznjencev, kakor rimsko katoliški duhovski stan. Radi pohot-nosti z otroki in oskrunjevanja deklic je moral potovati kazelski župnik v pokoriinico. V Luki so župnika don Lorenca Bedini radi detravdacije spravili v večletno ječo. V teku zadnjih dveh let pa so v Italiji zaprli 176 blagoslovljencev. Dve tretjini sta zakrivili hododelstvo pohotstva, ena tretjina pa uboj, tatvino, poneverjenje itd. Radi teh žalostnih pojavov seveda ljudstvo ne spoštuje duhovskega stanu, v marsikaterem kraju pa je pater že komična figura. Ravno te dni se je končala pred porotniki v Sas-sari kazenska obravnava proti popu don Antonio Lai Ozieri. Na zatožni klopi mu je delala družbo tudi 50-letna coprnica, babica Erminija de Guerra. Pop je bil obtožen radi zapeljevanja neke deklice, katero je seveda zvabil s prihznjVnimi besedami v svojo spovednico, a naposled, ker spovednica ni ugajala njega nagonu, na svoj dom. Seveda take konference in odpuščanje grehov niso ostale brez nasledkov in kmalu se je pokazalo pri deklici, da don Antonio ni lo skrbel za dušni blagor, ampak tudi za njeno nesrečo. Ko so postali ti nasledki drugim že precej vidni, si je umislil don Antonio nekaj, kar bi ga znalo spraviti iz zadrege. Poklical je k sebi babico ter jo pregovoril, da poskuša pri deklici izbrisati sledove njegove pohotnosti. Oba sta potem nesreČnici toliko časa prigovarjala, da je spila neko črno tva-rinr, katera pa ni izbrisala farškega greha, pač pa deklico umorilo. Ko jo deklica pila to medicino, je don Antonio v mašni opravi deklico blagoslavljal ter delal svoj „hokus-pokusa. OČe in mati umrle sta pa farja in eo-prnico spravila pred poroto, kjer sta dobila zasluzeno kazen, in sicer farja so poslali pet let, babico pa pet let in deset mesecev kašo pihat.
* Samomor radi očal. NaN e luškem se je te dni usmrtila vdova ljudskega učitelja, ker jo je neki kmet lahkomiselno obdolžil, da mu je ukradla očala. Ta dolžitev je vdovo tako razžalostila, da je vzela vrv in se obesila v svoji hiši. Očala so našli dva dni pozneje v neki skrinji, kamor jih je dotični kmet založil.
* Otroški zakoni v Indiji. Hindus tane c Sirdar Arjan Singh obelo-danuje podatke o ranih zakonih Indijcev. Ti podatki slone na uradnih popisih in je razvidno iz njih: Od 18,735.774 dečkov in 19,86*1999 deklic pod pet let starih sklene zakon 127.486 dečkov in 262.990 deklic. V dobi od petih do desetih let sklepa zakon od 20,831.085 dečkov in 19,895.462 deklic — 796.014 dečkov in 2,125.540 deklic. Od 18,880.658 deček in 15,566.718 deklic v starosti od 10 do 15 lat se oženi 2,652.001 dečkov in omoži 6,860.630 deklic. Od 12,942.322 dečkov in 12,017.833 deklic v starosti od 15 do 20 let se odda 4,532.852 moških in 9,865.585 žensk. Škodljivost tako zgodnjih zakonov je na vsak način oči vidna, zato je pa tudi toliko nesrečnih mladih vdov. Po zadnjem ljudskem popisu jih je bilo izmed onih, ki so so pred petimi leti omožile, 19.487, izmed onih, ki so se pred 10 leti oddale, 115.285, izmed onih, ki so se pred 15 leti vdale, pa 391.147. Angleška vlada hoče v Indiji vpeljati zakon, po katerem bi se dečki ne smeli ženiti pred 12., deklico pa ne pred 10. letom, kajti sicer nastanejo iz prezgodnjih zakonov prešle posledice.
* Kača domača žival.  V bra-
ziljskih mestih, posebno v glavuem mestu Rio de Janeiru vidi tujec v nemalo začudenje povsod na trgu prodajati tudi kače med domaČimi živalmi. Kača je neke vrsto boa, a domačini ji pravijo Gibola. Kača jo po 12 Čevljev dolga ter debela kakor roka.   Človeku ni prav nič nevarna,
pač pa zelo koristna pri hiši, kor lovi podgane, katerih je v nesnažnih bra-ziljskih mestih vse polno. Podnevi kača mirno v kakem kotu spi, ponoči pa se tiho in oprezno plazi po luši in okoli nje ter preži na podgane, na katere plane kakor strela ter jim zdrobi hrbet. Kmalu se pri vatli hiši, da se vedno vrača domov, ako se tudi na lovu oddalji.
* Šola za kočijaze. Danajaki kočijaži so se soglasno izjavili, naj se osnuje šola za njihov poklio, da se sra dodobra izuče. S tem se one-mogoči raznim nepoklicanim elementom, ki ne znajo kočijaške stroke, da se ne vmešavajo v ta poklic. Za voznika ni dovolj, da zna voziti, temuč mora poznati celo mesto, da zna pravilno negovati konje itd.
* Več žensk kot moških. Y
Nemčiji bodo kmalu imeli 1 milijon več žensk kot moških. Sploh pa imajo skoraj v vseh evropskih državah ženske večino. V Avstro-Ogrski je 229 milijonov žensk in 21*4 moških : na Španskem je razmerje 9 5 in 9-0, v Belgiji 330 in 332, v Norveški 115 in 10, v Švedski 2*6 in 25, v Švici 109 in 1*63 milijonov. V Italiji je bilo leta 1881 še 710.000 moških več kot žensk, pri zadnjem ljudskem Štetju leta 1901. pa je bilo že 164.993 žensk več kot moških. Le v Srbiji, Bolgariji in Grčiji je več moških kot žensk. Tudi v Severni Ameriki imajo 17 mil. več moških kot žensk.
* Narodna statistika Avstro-Ogrške. Avstro-Ogr. ima 45,420.000 prebivalcev. Izmed teh je Nemcev 11,370.000. Madžarov (z Židi vred) 8.610.000, Čehov in Slovakov 7,320.000, Hrvatov 5,250.000, Poljakov 4,320.000, Malorusov 3,930,000, Romun. 3,020.000, Slovencev 1,275.000, Italijanov 800.000. Samih Slovanov je potemtakem 22 milijonov, tedaj polovica vsega prebivalstva, in vendar jim hoče gospodariti 11 milijonov Nemcev.
* Nežni spol na otoku Borneo. Pri divjaškem plemenu Dajakih na otoku Borneo je navada, da se ljubimec prikupi svoji izvoljenki le, ako ji prinese — odrezanih človeških glav. Nekega mladega Dajaka so ho-landski misijonarji spreobrnili tako daleč, da je obljubil, da ne bo več pobijal sovražnikov. Posledica pa je bila, da ga je njegova ljubica zavrgla, češ, da ga usliši le tedaj, ako ji prinese glav. Drugi dan je prišel mladenič zopet k deklici z vrečo na hrbtu, iz katere je izsul pred njo 4 človeške glave. Deklica ga je veselo objela, toda kmalu je spoznala, da so to glave njenih staršev, brata in nekega čestilca.
* Čudna pravda. Koncem tekočega meseca se začne na Angleškem pravda, ki obeta postati zelo zanimiva. Neki Hallambv Druce, ki živi v Avstraliji, dokazuje, da je sin trgovca s starinami Tomaža Druce, ki je imel od leta 1835. do 1864. cvetočo trgovino v Baker Streetu. Takrat je živel peti vojvoda Portland-ski, ki je ostal neoženjen, in katerega premoženje je podedoval leta 1879. neki daljni sorodnik. In za to ded-ščino toži Druce sedanjega portland-skega vojvodo, trdeč, da je bil stari Druce in stari Portland ena in ista oseba. Kot Druce je bil mož tudi oženjen ter je imel sina Hollambvja. Tomaž Druce je res umrl leta 1864., toda njegov sin trdi, da se je Port-landski vojvoda naveličal igrati dvojno vlogo ter je pustil Druceja umreti, pokopal je v njegovi krsti svinčene uteži ter je krsto spremljal kot žalujoči. Krsto bodo sedaj izkopali in ako najdejo v njej res svinec, se bo razvila pravda kaj zanimivo.
* Kako le postopati z ustreljenim zajcem. Neki lovec je poslal nemškemu strokovnemu listu navodilo, kako je postopati z ustreljenim zajcem, da ostane meso okusno. Napačno je pravi, da se ustreljeni zajec takoj iztrebi. Na ta način pride v zajČeno trebušno odprtino zrak, ki prevleče posebno pri mokrotnem vremenu meso z neko slezasto tvarino, ki že po par dnevih razširja zatohel duh. Edino prav je, da se pusti zajca celega viseti, pri tem se ni treba brigati za vreme. Na ta način ima zajčje meso pravi okus Šele po 4—5 tednih. Pisec je jedel celo zajca, ki je visel ▼ podstrešju 10 tednov nerazparan. Meso je bilo baje. naravnost delikatnoga okusa.
* Bele miši v službi mornarice. V vsakem podmorskem čolnu vojne mornarice imajo po tri bele miši. Fini vonj teh živalic odkrije najmanjše uhajanje gazolina. Ako namreč miši zaduhajo plin, začno takoj c vihti ter tako opozorijo posadko, da nekaj ni v redu.
* Mesto brez pravde. Mesto
Altamare v Italiji je že dva meseca brez pravde. Zbolel je ondotni sodnik kakor tudi sodni pristav. Posledica je bila, da je zastalo vse sodnijsko postopanje. Zastonj so se pritoževali odvetniki in stranke. Nič ni pomagalo in še danes so v Altamari brez pravde.
* Nemški kapital v Orijentu.
V Draždanih se je osnovalo nemško delniško društvo aOrientbanku z glav-
nico 16 milijonov mark. Društvo hoče osnovati več bank, na primer v Carigradu, Aleksandriji, Kairu in drugod. Nemci pač znajo iskati dobiček za svoj denar.
* Županova razsodba. V neki
vasi so si uapravili novo korito za napajanje živine. Korito so do polovice potisnili v to pripravljeno dolbino v zidu. Kmalu so se nekateri kmetje začeli pritoževati, da je korito pregloboko v zidu, da govedo ne more poriniti tako daleč glave, da bi se napilo. Župan je sklical vaško komisijo, potisnil glavo do korita ter zmagonosno zaklical komisiji: „Prepričal sem se z lastno glavo, da je korito dosti prostorno tudi za največje govedo!"
* V tigrovi kOŽi. Neki Nemec, ki je prišel brez beliča v žepu v Ameriko, a si v teku let pridobil lepo premoženje, pripoveduje, kako si je zaslužil prvi tisočak. Bil je brez denarja in službo ter v hudi stiski prišel k nekemu lastniku potujoče menažerije prosit službe. Lastnik ga je z vesel j eni sprejel. Poginil mu je bil ravnokar tiger, a da bi občinstvo tega ne zapazilo, moral bi se Nemec pustiti zašiti v tigrovo kožo ter posnemati tigrovo kretanje in glas. Nemec se je izkazal za vse to spretnega, le prosil je j okaje, naj ga ne dajo skupno z levom v eno kletko. Toda gospodar mu je zatrjeval, da je lev stara mrcina, ki bo mirno obležal v svojem kotu ter se ga gotovo ne dotakne. Sila kola lomi. Za 1 dolar je moral Nemec iti v kletk«) k levu. O tem pripoveduje sam: Lev je ležal spokojno v svojem kotu. A že smrad njegove kože in strah pred nevarnostjo sta mi vzela skoraj zavest. Spre-letavali so me mravljinci in sem le Čakal, kdaj začutim na svoji koži lovove šape in zobe. Lev je polagoma vzdignil glavo. Vzdignil je se ter korakal naravnost proti meni. Kaj se je takrat godilo z menoj, ne morem opisati. Bilo mi je grozno. Za dolar se naj dam raztrgati od zveri, da bom med strašnimi mukami poginil. Hotel sem kričati, toda nekaj me je stisnilo za vrat, da ni bilo glasu iz grla. Ničesar nisem več videl, le slišal sem, kako se mi bliža grozna zver. Težko je dihala in smrčala. Čutim, da se mi bliža smrt. Že začutim levovo nogo na svoji koži, že čutim njegov vroči dih. Tedaj pa mi zaŠe-peče na uho: „Ali tudi tebi plača samo en dolar?"
* Draga Slika. V Parizu je kupil neki van Borghe sliko „Adam in Eva v raju" za 80.000 K. Trgovec je namreč trdil, da je slika Rafaelova. Kupil pa je sliko od nekega mizarja za 10 K. Sodišče je prisodilo sliki vrednost 10.000 K. *
* Škodljivost alkohola za državo. Po statističnih podatkih izdajajo vsa nemška mesta na leto okoli 60 milijonov mark osebam, ki so osiromašile vsled pitja alkohola.
* Elektrika na Kitajskem. Kitajski cesar je naročil svojemu poslaniku v Parizu, naj prouči stanje električne obrti, da bo poročal o tem v domovini. Na Kitajskem hočejo po zgledu Japoncev povzdigniti obrt in industrijo.
* Razgovor med nemškim kmetom  in  njegovim hlapcem.
Gornještajerski kmet stoji pred hišo ter gleda hlapca, ki nekaj dela pred Idevom. „Peteru, agpokliče, „ali si že dal konjem jesri?^ — ji-Jo, konjem sem že dal jest." — r)Ali j*m Pa nis^ morda dal preveč jesti?" — nNe, nisem jim preerveč jesti." — „Pa bi jim bil moral dati manj jesti." — „Saj sem jim itak dal manj jesti." — Pa bi jim ne bil smel nič dati jesti." — No jo, saj jim tudi nisem dal nič Jesti."
* Najbogatejše rusko mesto je
brez dvoma Irkutsk. Njegove premoženje znaša 41/, milijona rublje v, dolgov pa nima nobenih. Moskva ima 6 milijonov premoženja in 131/., milijonov dolgov, Petrograd pa 61/-, milijona imetja in 18l,'., milijona dolga.
* Koza in srnjak. V P^bersdorfu na Saksonskem je hodila neka koza vedno sama v gozd na pašo. Nedavno je dobila mladiča, in sicer — srno. Oplodil jo je v gozdu srnjak.
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš", št i.
Vsebina: Slovenskemu in iatrsko-hr-vatskemu učiteljstvu! — Boj za staro pravdo. — Naš denarni zavod. —-Za naše sirote. — Dar — 25°/0. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uredništva. — Listnica upravništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. Inserati. — f Pin Alojzij.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Napad z nožem. France Štrempfel, Udovičev, delavec na Jesenicah, je Franceta Skrjauca po kratkem neznatnem prepiru sunil več-
krat z nožem v život in enkrat v glavo, kar deloma priznava. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
Tatinska tovariša. France Jeras in Lojze Mehle, oba iz Ljubljane, sta šla na Gorenjsko iskat dela. Prišla sta tudi v Hraše in se ustavila pred zaklenjeno Govekarjevo bajto. Zlezla sta v hlev in tam prišla v hišo, kjer sta vzela 2 para obuval, en par hlač in peresa za klobuk. Obsojena sta bila vsak na 6 tednov ječe.
Nasilen hlapec. Martin Z upe t je na dvorišču Josipine Treo nekega uslužbenca električne železnice zmerjal s tramvajsko barabo in ga vprašal, če je bil že birman. če ne, ga bo on. Ko sta ga hotela mestna stražnika aretovati, se jima je postavil v bran in ju pahnil od sebe tako, da sta odletela vsak na eno stran. Zagovarjal se je, da je bil pijan. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Bankovec za 100 K je izmaknil laški zidar Benjamin Dela Mea svojemu tovarišu Leop. Usaju. Pri aretovanju je skušal tatvino s tem prikriti, da je med potjo na policijo na Sv. Jakoba mostu spustil v cunjo zaviti bankovec na obrežje Ljubljanice, kar sta spremljajoča policijska organa takoj opazda in pobrala. Benjamin je bil obsojen na 4 tedne.
„ A u t" j e z a v p i 1 v Puštalu pred graščino Gašper Zevnik, kateremu je preobilo zaužita pijača vzbudila bojaželjnost; a slabo jo je naletel, kajti iz Suhe je prišlo Šest hlapcev, med njimi tudi Alojzij Star o verski. Takoj so skočili skupaj. Pri tej priliki je Staroverski Zevnika sunil z nožem v levo stegno. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Oskrunil je JanezNahtigal, krojač v Vogljah, neko 81etno deklico ter bil zaradi tega obsojen na 7 mesecev težke ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 13. januarja. Danes se je sestal ministrski svet, ki se je posvetoval o dispozicijah za bodoče državnozborsko zasedanje. Danes je cesar sprejel ministrskega predsednika barona Gautscha v dolgotrajni avdijenci. Gautsch je danes konferiral z načelnikom nemške ljudske stranke dr. Der-schatto in z voditeljem Čeških agrarcev Praškom.
Liinaj 13. januarja. Iz Brna se poroča, da je cesar podelil poslancu drju Začku Leopoldov red m plemstvo
Dunaj 13. januarja. Dež gla var gornieavstrijski m drž. posla nec dr. Ebenhoch )e sp sal novo dramo, ki se v kratkem uprizori v jub lejnem gledališču.
Zader  13  januarja    V na mestniško palačo so naznani sto rilci vrgli bombo, ki se je z velikim prkcm razpočda,  ne da bi napravila kako škodo.   Ko se je razpoč la, se je v dotični S' bi raz širil smrdeč, omami i v dim. Na-mestn k Nar deli i biva sedaj na Dunaiu.
Budimpešta 13. januarja. Pre iskava v aferi Bubics sa nada ljuje; danes so zaprli več zlatarjev in stari na rje v, ker so na sumu, da so 1 »iib csa slepanli in izkori ščali v svojo svrhe.
Berolin 13. januarja Iz Var šave se pi roča, da je policija prijela organizacijski komite revolucije narne stranke. Vsi, ki so bili aretrani, so Židje
London 13 januarja. Danes so se pričele volitve v parlan ent; prvi dan si je liberalna stranka pridobila en mandat
Gospodorstuo.
Trino poročilo.
Žitni trg pogreša živahnosti, ki je že pred in med prazniki zginila in se še do danes ni pojavila. Skrajno omejeni konzum zavira zanimanje za nabavo surovine, češ, preje je treba dokaj šnje zaloge izdelanega blaga spraviti v denar. To velja za večje in manjše mline, prav tako pa tudi za trgovce, ki imajo opraviti z raz-motavanjem sklepov. Trg zbog tega pogreša živahnosti, zanimanja za nakupe ni domalega prav nobenega, imetniki pa hladnokrvno čakajo boljšega poprašovanja ter z blagom prav nič ne silijo. Posledica tega so neiz-pivmcnjene cene. čim. pa se ta ali drugi dan pojavi večje popraševanje, se takoj pojavi tudi zadostno prodajalcev — toda z višjimi zahtevami. Če izvajamo iz  teh pojavov konse-
kvence, bomo v tistem hipu imeli višje cene, ko se dvigne konzum, ker bodo mlini segli po novih množinah blaga.
Pšenica je tekom tedna, iz-vzemši male poviške, ostala na neiz-premenjeni ceni. Aprilov kurz fluktuira neznatno ter ne obeta priti do cene }7'—. pač pa stremi navzgor; dosegel je ta teden že 1728 in notira včeraj 17 22.
Koruza tarna za slabim konzu-mom — novo blago je zato dobavno nekaj vinarjev cenejše, dočim zahteva stara La-Plata koruza še vedno 1520 do 15*60 na Reki.
Oves iiuji.i tistega odjema, kakor bi ga pričakovali, vzlic temu pa je ta teden zopet dvignil cene do 20 vin. Kdruza in oves imata za svoje visoke zahtevke danes največ za-slombe v carinskem tarifu, ki ima baje 1. marcem t. 1. stopiti v veljavo, ne ve pa se Še o tem nič de-finitivnega. Naravno pa je, da bo eventualno visoki carinski tarif vplival na vse žitne pridelke in tiral cene k \ i>ku.
Sladkor, (rotovost, da pride sa prihodnjo kampanjo do kartela, postaja vedno večja, zakaj dosedanji razgovori med ratinarji in sladkornimi tovarnami zbujajo zadovoljstvo in ni več dvoma, da bodo po naših informacijah pogajanja imela dober uspeh, ki bo zadovoljil rarinarje in tovarne za surovi sladkor, tedaj vso sladkorno industrijo, ki je izza uveljavljen]a bruseljske konvencije hudo trpela. Pa pričakovanja na kreiranje najbrže za dolgo vrst*> let namenjenega kartela so pripomogla tudi vsem delnicam Čeških in ogrskih sladkorno-in<lustrij-skih družb do znatnih kurznih po-viškov. Rafinerije ponujajo rafinado v prav neznatnih množinah in to po višjih cenah, zato so cene tudi zelo trdne. Kupci kažejo malo zanimanja za nakup.
Petrolej notira nespremenjeno.
Jedilno olj e se je iznova dvignilo. Če se bo carina s 1. marcem t. 1. zvišala na 40 K, je Še negotov.., vendar pa je to vzrok, da so prodajalci s ponudbami skromni. Z gotovostjo pa se smemo nadejati najmanj (> K po-viška carine.
Kava tendira za lepo zeleno San t os-vrsto trdno, ker so dovozi zelo majhni.
Riž za točno blago zahteva visoke cene. Za novo letino pa se cene še niso obelodanile, ker hočejo mlini počakati nadaljnega razvoja trga.
Razširjeno domače jor^v, o. Ve«ti:<_ večja povpraševanja bd „3to!l-ovea rranoo-tkem i&r.unti i* Stoli** dokazujejc. aspesn vpliv tega zdramila, zlasti koristnejša kot bolesti utešujoč«, dofjro znamj intirevma-tirno maziio. V steklenicah po K 1 90. Po postnem povzetji razposUja to mazilo lekarnar A. MOitL, c. in kr. dvorni zaiožnik na DUNAJI. Tucnlanhen 9 V zalogah po dežel« je izrecno zaLtevati MOLL-ov preparat, za znamo van z vaxno«tE o znamki' m podpisom 4 Hi i
Čajni večer. 5. t. m. je priredilo »Dunajsko zavetno in dobrodelno društvo*, ki mu je pokroviteljica Nj. c. kr. visokost ga. Marija Valerija, častna predsednica eksce-lenca gospa grofica Anastazija Kielmansegg, predsednica pa gospa baronica Dina Busch-man, čajni večer „Five clok tea". Pri tej priliki se je serviral čaj „Indra Tea-, ki ga je poslala kakor prejšnje leto tvrdka „Indra Tea Import Companv v Trstu.
Za bolne na pljučih. Medicinska veda je iznašla sredstvo velikega pomena. Dognalo se je, da poginejo provzročilci jetike, tuberkulozni bacili, ki jih človek udihava vsak dan s pouličnim prahom, pri občevanju z jetičnimi itd., v bronhialnih žlezah, ki so v zvezi s pljuči in ki delujejo takorekoč kot čistilnica. Bolezen se ^ojavi le tedaj, če ne delujejo te žleze ali če vdihamo preveč teh bacilov. Bronhialne žleze imajo toraj v sebi snov za pokončavanje tuberkuloznih bacilov. Bronhialne žleze pri živalih pa imajo isto nalogo kakor pri Človeku, zato so poskusili ojačiti žleze pri človeku s prepariranimi žlezami takih živali, ki so redkokdaj jetične (ovca), in jih usposobiti za zmagovit boj proti bacilom, S tem so dosegli sijajne uspehe ozdravili na tisoče ljudi, ki so rabili brez uspeha vsa druga sredstva. Ta popolnoma neškodljiv preparat se imenuje „Glandu-len" in ga izdeluje kem. tovarna dr. Hoff-manna nasl., Meerane (Saško), prodajajo ga pa lekarne. Da se prepričate, zahtevajte obširno brošuro s poročili zdravnikov in ozdravljenih bolnikov, ki se vam pošlje gratis in franko.
Kdor ljubi  ks»k* > in čokolado,  t« m a bodi j»r i poročen:
Ivana J-?of?s»
J
_____:U« fcvwUOJ
ki it:'t ti.:*'1*! 'e1 »olao* v siLii, jo ror«j najl&^o
prtfbavMfc, Rt n»v«ro«*a nikoli ■ajprtoaai in
j,> »j i.oljietii   okusu   ij;r«»'l. o )>oceui.
Pristen m   a r. imunom Zvan iloff : i / !r»vjo var<rr«iio zuaiuko
Zavoji po 1 . kg 90 vina jt>r Oohiva •   W»   * » te   no v t nt
ji__		------ - —	1 ^_::_                           ^ • i)
			
			
Zahtevajte j
^Utftr. van crnovnik
po(ljf!i;iZiiž.iriii(T „Ideal"
lino Pollak
Tink« ■ •■MrejMoJ« In |)%. imftlak«*f»nj« 'i-vnu«
Edine onsten ji Thierryjev
HtaroftlHra«, rkonnti
troti il.b«mi ^rebarljtitju, kr. ▼ ielvfleii,  koliki, fc*i.ru, )>r«tiii*
kiil./bin, . t flaeuoj itd iti C«aa l| Bi.;hu;h ali t (lv<>in*t i. •»•k le tiic   »U  i   velik* •}>-   ■ ., • latleaica  •   patoat i^mMtui, K ft — fraiiko.
Tll*rryji<i centifolijtko mazilo, po i sol zmo Kit bod plus .Uri
proti nem Aa Uko  a t uri m ranam r. a>.t»*«B. a*.
mmuu iu oteklinam v»«h Trat. Cena: t Imtfca 14 2<l« poalje 1* proti pov»*tju ali de»*r a-pr^j
Likarnar A. Ibierry v Pregradi pri iBgifti Slatini
lirotura a tiaooi orUiuphnh rauvaluita piaf-aa <rala» ia fraaka V saloffi t akuto raeh Tacjili lakaru** ia a*«4iotualail tirogerijah. 4< 5'i~ ♦
j L. LUSER-jevobližzaturiste,
- Priznano najbolji* aredatvo proti kur • jim oćaaom, žuljam Itd. 4tt
Glavna zaloga:
L SCIEI-ova lekarna
ob1* V «a r.ar :' ^ KI-20
Dc?>iv«i a«* v lfta.atrn«t
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G.
dr. R. Karba, zdravnik v Vranskem 10 kron mesto venca na krsto umrlega g. J. Veršca c. kr. notarja v Sevnici. — Čast. »Kadilnikovo omizje" pri Llovdu 12 K preostanek od venca umrli gospe Josipini Počivavnik. — Gos p i J Mihael Kalan v St. Petru na Krasu 4840 K nabrano kot odkupilo novoletnih voščil. — Gdč. Zofija Pire in Karla Modic v Ljubljani 4 K v svrho, da se ne bo krivo tolmačilo njunega ravnanja. — Gospod Vinko Vizjak. dež. računski svetnik v Ljubljani, 19 K, preostanek zbirke dež. uradnikov za venec pok. dež. knjigovodji g. Antonu Prelesniku. — Čast. gg. poštne uradnice in uradniki ljubljanski 102-80 K kot novoletno darilo, katere je nabral gospod Ivan Rak. — Skupaj 19ti kron 20 vinarjev. Srčna hvala! Živeli zavedni Slovenci!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 11. januarja 1906.
BlaR»
4* 4°
4l .•
4V,#, zast
4«
4,/..°, 4
4«. «
* 8
Naloibeai papirji
4-T . majska renta.  . .
4*2 70 srebrna renta   . .
4°/# avstr kronska renta.
4°/,    , zlata
4° 0 ogrska kronska renta
4°/,     . zlata
4°/# posojilo dež. Kranj?
41 V<0 posojilo mesta Spljet
4V//0 bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . češka dež. banka k. o. •      .    ž. o.
'0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4\V/a P^št   kom.   k. o. z
10' pr......
pisma Innerst.
hranilnice.....
0 zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice .   . . 0 z. pis. o^r. hip. ban. g obi. ogr. lokalnih železnic d. dr.    . . \ obl. čeike ind. banke 4J0 prior. lok. želez. Ti t-
Poreč......
4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3a 0 prior. jof. žel kup. 1 . . 4Vt* e avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke o.1 l. 18607.  .   . . .    od I. 1864 .  .  . .
m timske......
.   aam :-.red. 1. emisije
„ ogrske banke . . sfbs!:- a*frs. JUT— „ turške......
Basilika srečke .   . .
Kredi!:v •     .   . .
Ihomoškc •    . . .
Kr.       ■ .c 0 ...
Ljul .    .  . .
Avs ila < ...
Ofir.      m       „     »      «   - •
Rudolfove        m    . . . cbttrake       , ...
I .najske kom.   m ...
D. icc.
Ju "ne železni je.....
II ..avne železnice .... A* str.-ogrske bančne de!«.. Avstr. kreditne banke . . Obiske
aOvnostenske r Premogokop v Mostu (E Alpinske montan Praške žel. ind dr.   .   • •
Rima-Muranyi.....
Trboveljske pre i >i
Avstr orožne
Češke sladkorna druži)«
Vaaata
C. kr. cekia......
20 franki.......
20 marke.......
Sovorei^ns.......
Marke........
[  ški bankovci.....
Rubtjl........
Dolarji........
100 i >.»
100 — 100 JO 117 90 96 35! 114 &5
tOO-Ss 100 2'» 100-4.) 118 lo \H\;>k
9i>-50< 1U1 100-6'J   IU1 '60
100. —' llKM',0
etvro
W7,'»
10045;
106 30
100 50
100 -100-
99 50 100 -
100-
101 81 100
tam
101-40
107-30
ioi;>o
1> JO 40
100 90
10050
101'
99 9u
99 .W 100
■U7 7.) ;ti9 7»
100 73 K)17»
190- - : 290 — 160 7o! 293 -
*95-~;
|n
i««
149 -
25 5» »i
192 — 291 — 162 7i 303-— 306. 267 ;>• 111-150 -27r>( 1
472 5D   1S2 50
78 91 5d
61 — 52 85 32 75 59-72 — 527
99;>o
67-->
34 7* 62
76 -537 —
120 75 121 7i
670 25 ti71 25
1631 1640-
679 25 6S0 2.
394- ;j:>_
246 - -J46JO
6V>5    ; r,7J —
528 5K c'Jji)
t2585--.iv
525 50 536 50
280 2S2 50
567 -I 571'— 158 ,
1135 li-3f
1915 19 17
23 5-_> 23 5t
S3-9« _'tof
117 55 117 7»
95 60; 95 7»
250 75 251 7»
4 841 5'-
Cena lepa svetloba brez iuatalacije i" oevarnoRti. I'or&ba P4 kr. na uro. J.'f>2 27
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 13. januarja 19ttx Termin«
. za 100
. .  100 .
. .  100 .
. .  100 .
. .  100 .
Pšenica za april .
. „ oktober Rž B april .
Konica „ maj. . Oves     , april .
17 1* 10 82 14 04 13 64 144*
aSIVlal.T.
5—10 c eseja.
Meteorologu poročilo.
T t.M Bad Morjem SOfl-2.   Srednji *r»*ni ti»k 78« •
Vetrovi
jo  9. a v.
15.17. •} .  2 »op
7444
742 7 740 8
04 j  si. jug   ak. oblac.
— 1 8 I *1 ssvzh i del- iasno 7 2 V in zah.! ja-^n
Srednja  včerajšnja temperatura: •onsale:     it 6   — Padavina v mm iro.
0-6 .
I
t
v* •
Tužni m "srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je preljubljena sestra oziroma teta, gospa
Frančiška Strune
roj. Blanč
rudniškega oskrbnika vdova
po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 68 let dne 12. prosinca 1906 ob pol S uri zvečer preminula.
Pogreb drage rajnice se vrsi v nedeljo dne 14. januarja 1906 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Karlovski cesti št. 24 k Sv. Krištofu.
V Lj ubijani, 13. jan. 1906.
Marija Hayne
190 c. kr. davkarja vdova.
Brez posebnega obvestila.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsij«*, pomanjkanje slasti do jedjj, zgago itd. kakor tudi
kastam* v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pn katerih se
ailcalicna kislin«
po iarekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. —5
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Patru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Špecenjah. vinskih in delikatesnih trgovinah
Proti zobodolu \a gnilooi zoi>
Izborno deluj« dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki u«T*«fI dl^Mno in odstranjuj« nr-|irljHtio sapo Iz ust. 1 etfltlenl«« z navodom 1 K.
Biagorodnemu gospoda IVI. I,ev«tlfc u,
lekarnarju v Ljubljani. VaSa izborna Melasine astna in zobna voda ]e najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilebi zob. zato jo vsakemu najtopleie priporočam Obenem pa pro-um, pošljite 5e 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Du? hm, da to javno oznanite, ker ja res hvale vredno.
Leopold Oangt, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil Leusteka
t Ljubljani, Resljava cssta it. 1
■ leg novozgrajenega Pran Jožefove^3
inbil. mostu 48- 2
Poziv!
Franjo, kjerkoli si, oglasi sol Odpuščam vse.
Tvoja skrbna mati
Terezija Z.
3*—3
Proda ali pa se odda takoj v najem dobra
I Dotični gostje8
I ki so imeli v nedeljo, 7. Januarja t. 1. psa bernhardinca s saboj v gostilni pri ..Štajercu" se poživljajo, da psa takoj pripeljejo nazaj v Kolodvorske ulice št 7.
! Stanovanje
; z 2 sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, I podstrešjem in kletjo  se zaradi odpo-: tovanja odda poceni takoj ali s 1. februarjem stranki brez otrok.       I7t>— l Več pove uprav. „Slov. Naroda*.
poleg  ljubljanskega mesta. Kje  —  pove upiavuištvo „Slov
Naroda*
173-1
2e 16 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posreaovalmca stanovanj in služeč
G. FLUX
Gosposke ulice št 6
171
Ceno «^t?išl*o
posteljno perje!
5 kg Dovega bkubjjenega K 960, boliSega K 12'—; belesra. jako mehkega skubjjenega K 18*—; K. 84' — sDežno belega, mehkega, ak ubij enega
K 30" — ,  K 86-—.  Posili* se f anko proti povzetju. Tudi se zamenja uli uazaj visame proti povrutvi poAtnih stroškov.
Benedikt Sacnsel, Lobcs 35. pošta Platen ns* Čeefeem.
IA«« atnlnoi 5—S sobaric sa Ljubljano in zunaj, selo dobra mesta; kuharico k 2 osebam, grofov Bka hiša v Tr«tu; 8—10 kuharic za vsako kuho; streiaja za Reko. v odlično hišo; ocenjenega navadnega koćljaza za graščino na deželi itd. itd. Več v pisarni.
Zunanjim dopisom je priložit) znamko za odgovor.
z majhno hišico, popoluoma opravljeno in z mnogo odjemalci se zaradi smrti takoj ceno proda.
Ponudbe pod ,,A.  Sch.", Celje,
poštni predal 71. 189
VABILO
na
redni občni zbor
Posojilnice za Sodražico in okol.
ki se bo vršil 21 januarja 1906 ob 3. popoldne v posojilničnem prostoru.
DNEVNI RED:
1. ) Pozdrav načelnika.
2. ) Branje revizijskega poročila.
3 ) Poročilo naČelstva za 10 upravno
leto 1905. 4.) Poročilo nadzorstva. f>) Volitev naČelstva 6.) Slučajnosti.
Dostavek: Ako bi ob napovedani uri ne bil občni zbor sklepčen, vrsi se drugi občni zbor z istim dnevnim re dom uro kasneje.
185

i t?
Najcenejše
perilo,   vence in kravate, šopke moderce za neveste
itd. itd.
J. ZEBEE
-v Ii|nbl|ani
na Starem trgu št. 9
In
na Sv. Petra cesti št. 31
Koledarja *
za kmetovalca
Bpisal agr. dipl. J. Legvart
je se nekaj iztisov v zalogi. — Kdor si ga Želi nabaviti, naj si ga naroči nemudoma pri
L Bonacu v Ljubljani
Šelenburgove ulice.
Cena knjižici K 1*80, s pošto 2 K.  Pri naročilu na skupaj 5 komadov se cena zniža na K 140 komad. 184—1
Uf tanov< liano
1848.
t
Globoko užaljenega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, taata itd., gospoda
Franca Šušteršiča
posestnika, c. kr. poštarja, čast meščana v Črnomlju itd.
danes dne 8. prosinca po dolgi mučni bolezni, v 59 letu svoje dobe, poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb nepozabnega pokojnega bo ▼ sredo, dne 10. prosinca ob 3. uri po-popotdne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče
Svete maše zadušnice se bodo služile v m nogi k cerkvah.
Predragega rajnkega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev
T Črnomlju, 8. prosinca 1906.
tJosipina Šušteršič roj. Mežnaršič, 8/>proga. — Josipina in Angela Šušteršič, hčeri. Janez, Alojzij in Karel Šušteršič, b atje. — Marija Kline, sestra. — Ivan Demšar, zet — Miroslava Demšar, vnukinji.
Zahvala
Vsem onim, ki so nam v toliki meri lajšali prebridke ure v dolgotrajni bolezni kakor o vse prerani smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, tasta itd., gospoda
Franca Šušteršiča
posestnika, c. kr. poštarja, čast. meščana v Črnomlju itd.
s tako ginliivimi izrazi globokega sočutja in ki so prihiteli od blizu in daleč izkazat zadnjo čast blagemu pokojnemu v tako obilem številu, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo Osobito se za vsa tolažljiva dejanja še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavnemu nradništvn, gg. p. n kolegom poštarjem, slavnemu mestnemu zastopu in zdravstvenemu zastopn, p. n. gg. pevcem za ginljive Žalostinke, slavnim: oddelku finančne straže, orožništvu, požarni brambi, mestni godbi kakor vsem, ki so nas kakor si že bodi tolažili ob veliki nenadomestljivi izgubi blagega pokojnega
V Črnomlju, 11. prosinca 1906.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—H   Električni obrat. H—
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pfssttrski mojstri c. kr. drž. lo c. kr. prti. |sZ žslsz.
Slikarja napisov,
Siavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tnbah za akad. slikarja.
ZalojK* čoplćav  za  pleskarje, slikarje In zidarje, atedilnega mazila za hrastova pode, ksrbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Rapldol'V Priporočava bo tudi al. občinstvu za vse v najino stroko upadajočo delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
178
Žalujoči ostali.
»on
Uzorci
Vra Retau-a S'cii.« l
Stanovanje
z dvema večjima in eno manjšo sobo ali pa s tremi manjšimi sobami in pri-tiklinami se išče za majski termin.
Kdo — pove npravuičtvo „Slov. Naroda". 187—1
Agentje, provizijski po-tovalci ali zastopniki!
Za nov, vedno rabljiv predmet se pa vseh krajih ua Kranjskem sprejemajo
t* g e ti 11
proti visoki proviziji. 112-3 Ponudbe na naslov : V. Kircher, Graz, Schdnaugasse IO
V najem ali na račun se Qa
ji i
v Novem mestu.
Več pove lastnik.
66-3
JtnJboljKl  lu iiaJpopolnejMl
se kupi najcenejše za takojšnje plačilo ali tudi na najmanjše mesečne obroke, tudi za  piovinci e.   samo   naravnost od tvorničarja
Henrika 3rcmUza,
c. kr. dvornega založnika
v Trstu, Via G. Boccaccio 5.
Katalogi in kondic. gratis in franko. 66—2
Kroja&g Motu siiiče
v Ljubljani
naznanja, da se prične
tečaj za prikrojevanje moške obleke dne 5. februarja 1.1.
Oglase sprejema du 25. januarja
Alojzij Kune
strokovni neitelj
177 i    Ljubljana, Gosposke ulice 7.
30 dn na poizkušnjo i
pošljem svoj pristni solingenski st oj za striženje las po povzetju za t*amo gld. 2*75 in se zavezujem, da ga v teku 30 dni vzamem nazaj in povrnem denar. Stroj je 16 cm dolg s tremi na-takljivirai grebeni in rezervno vzmetjo za tri vrste striženja in bi ga ne smelo manjkati v nobeni rodovini. Pri treh otrok'h si znesek v četrr leta zaslužite Najboljša vrsta s pokrito vzmetjo 3 gld. Škarje za brado 275. Pristna solingenska britev gld. 1-50; najboljše kakovosti, votlo izbrušena 2 gld. Škarje za konje, pri kmeto-valc h neutrpljive, samo 2 gld. - Brivna garnitura obsega britev, posnemalni jermen, čopič itd. v kartonu gld. 250, z najfinejšo, votlo brušeno britvijo, brušenim ogledalom v plišastem toka, najfinejša izvršitev gld. 3-75. Razpošilja po povzetju tvorniška zaloga
LED LATEINER
Duuaj I 16, Wollzelle 31.
Jamo do 8. februarja 1.1.
97 3
Zaradi
opustitve trgovine
»e prodaja razno modno blago, moško in ionsko perilo L t. d.
v Ljubljani
Stari trg štev. 13.
Pismo leži pod
186
„Cil pri I iMTf.
Soliden, spreten
182 1
črkostavec
za korektni slovenski pa tudi nemški stavek dubi stalno kondicijo v tiskarni W. Blanke v Ptuju. 28 K plačila.
Trgovako izobraien ter korespondence in knjigovodstva zmožen moi iftče mesta
poslouodje.
Ponndbe pod šifro „Podružuica" na opravn. „Slov. Naroda". 181 — 1
Za I. februar se odda za zmerno ceno
lepo stanovanje
na Sv. Petra cesti SI. 62 obstoječe iz 3 sob in pritiklin.
Natančneje se izve v Sodnijskib Ulicah St. Hi I. nadstr. 188 1
Preklic.
Podpisani 8 tem obžalujem vse lažnjivo govorjenje zoper g<>sp. Janeza Feriiča v RadoUovem in njegovo tehtnico ter se mn zahvaljujem za oprostitev od tožbe. V to svrho sem potožil po ukazu g. Ferliea 20 K v ubožuo blagajno v Novem mestu.
Gotna vas,  11. januarja 1906.
183 Prane Šetina.
Na Dolenjskem, v bližini inžnoželez nične postaje Zidan most se takoj proda, za trgovca in mesarja pripravna
hiša
z gostilniško Koncesijo žsanjetočem.,
zelenjadnim vrtom in vinogradom za 12000 K. Polovica kupnine ostane 1-hko vknjižene. Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 71
Penzijoiiist
s prima izpričevali, popolnoma zanesljiv in Čvrst, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, sprejme službo kot oskrbnik, skladiščnik, potovalec ali kaj sličnega. 143—2
Blagohotne ponudbe pod ,,A. b o. 100" na uorav. -Slov. Naroda**.
Prodam vso •v
in pisalno mizo.
Ogleda se lahko pri ge. grofici A. Lichtenberg v Sp. ŠiSkl pri Ljubljani. 46-3
Luka Senica
trgovec  v   Podgorju  pri Sevnici. (Mtajerako.)
Iftče se
vrtnar in iiraUt
(vinićar)
neoženjen, ki razume hrvatsko in nemško ter da je vešč v negovanju zgodnje zelenjave. 119-2 Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi izpričeval je poslati na graščino Hruševac, pofrta Velika Gorica, Hrvatsko.
Čudovita novost!
325 komadom sa 2 gld.
Krasna ara z lepo verižico, točno idoca, za katero ae da.t dveletna garan cija; zelo  lepa   laterna   maglca a 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broea najnovejše oblike, 1 lepa kravama igla s aimili briljantom, 1 krasen koli je is onent. biserov, s patent, zaklo pom, najmodernejši nakit za dame, 1 rln □snjat mofinjiček, jako   elegantni na-stavek za amo tke z jantarjem 1 garnitura  ff.  double-alatih  mansetnih in srajčiuh   gumbov s  patent zaklepom, 1 flf ntklaat žepni nozek, 1 f? toaletne zrcalo, belg. ateklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 800 raznb komadov, vse, kar se  potrebuje v hifti zastonj. Krasnih 3^6 komadov a uro, ki ie sama   tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju aa 2 gld raz pofiiljaimca
S. Kohtiiie, Krsalso^r mu *ea.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 165 Mnogo priznam.h piae n
združeoa s prodajalnico, ustanovljena leta 1854. na prav dubrero glasa, se odda v Gorici pod ugodnimi pogoji.
Naslov pove npravnistvo „Slov. Naroda". 150-1
Poceni »n bitru denar za ise stanote.
Zarod z Tolikimi glavnicami dovoljuje posojila vsem osebam boljših stanov z zagotovljenim stališčem. Sprejemljivi pogoji, večletno, lahko po-vračevanje proti obrestim 6° 0 na leto. Najvišji zneski Da dedsčine, legate, ulitke, pri baukab ali Hodniji založene denarje Najhitrejša izvršitev brrpopre šnjih stroškov. Obširna vprašanja k znamko za odgovor pod šifro ,Bankvorstehung' na anončno ekspedicijo Edvarda Brauna na Danajn I., Kotentarmstrasse 9. 162—1
5-5
v krasnem n dobne m revirju, 1 uro po železnici od Ljubljane, se odda po dogovoru v streljanje za april t. 1.
Kje — pove upravništvo .Slov. Naroda". 168-1
tt
i
m*
$& na ;pr*oci« j
Gllnce   58 pri LJubljani.
Trpsta
iprvfme
A. Sušnik v Ljubljani
Zaloftka cesta.
Isto tam se sprejme tudi      17* - 1
tolar )a n otrottai za^tisč*.
Glavni dobitek v vrednosti
6*.      Skupaj 3000 dobitkov. 2
Žrebanje oipreklicna U a?, jan. leoe I srečka velja I krono.
Dobiva se v vseh menjalnicah, c kr. tobačnih trafikah in loterijskih nabtralnicab.
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna"vožnja
3100—17
Vsateth 14 dni  *oxifO *m parniki, opremljeni s po dvema vija koma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton
smeri TRST-NEW-YORK.
Pojasnila"in vozne liste daje "glavni zastopnik :
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta:   nPannoniau 20. novembra 1905, nCarpa tbia" 11. decembra 1905, „Slavonia" 1. januarja 1906.
št. 277.
175—1
Razpis
mesta računskega praktikanta.
—v   ■ » ■ 1 ■ "w------<•«-- —~—
Pri deželnem odboru je izpraznjeno mesto računskega [praktikanta z adju-tom 1000 K in 20% draginjsko dokiado.
Pogoj za sprejem je dovrSitev kake srednje šole ali pa poleg dovršitve nižjih razredov kake srednje šole z dobrim uspehom napravljeni izpit iz državnega raČunoslovja.
Tozadevne, s krstnim in domovinskim listom, zdravstvenim izpričevalom ter z dokazili o dovršenih študijah in znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi opremljene prošnje, je vložiti do .
31. januarja 1906'
pri podpisanem deželnem odboru.
Deželni odbor vojvodine kranjske
v Ljubljani, dne 10. januarja 1906
NAZNANILO
F. S. Nollijev nasl.
STARIHAJOSIP
sur. lini in galanterijski klepar in vodovodni instalater
v Ljubljani, na Vodnikovem trgu štev. 3
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela" pod najcenejšimi in najku-
lantnejšimi pogoji.
Vsled 251etnega delovanja kot kleparski preddelavec in vodovodni instalater pri tvrdki F. M. Ecker mu bo mogoče kar najbolj zadovoljiti p. n. naročnike, ki naj blagovolijo z zaupanjem in blagohotnostjo pod pirati njegovo podjetje. 151—1
K
MMsaaancč laflsss) mmm ^w mmm
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne* v Ljubi jam v izključno razpredajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „Iijubl.1aiisir.ega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „N&rodne Tiskarne**. —
Te ki:ji. e so: 1
sa postelje in puh
priporoča po  najnižjih cenah
F. BITI
ZE^red šlsiofijo & t. 20.
Zunanja naroČila se toča« izvršujejo. ^nnsnnnnsBnnnnnnnnnsssnjpani <^
' *e)
Hodna trgovina
J. s.
Ljubi jut^ Pr*«er»om ulice
v novi zgradbi MMeatne hranilnice"
priporoča
lepe moške in ženske
klobuke
fino perilo, kravate, kakor tudi vse v modno trgovino spadajoče predmete.
njBjr"  ie»rH>fw cjfcbtal.
- 3 e-a—
Za reelno postrežbo in strogi solidno blago jasči žt ■  ■ - ntfi let •■stoječa finu.   ■ 1
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland cementa in peska.
Strrhn pri h od ?i j OKt L
Patentirana v 30 državah.
Trpeinojsa In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz llovloe.
Edini izdelovatolj za Kraniaku
JANKO TRAUN
IzdelovatelJ cementnin
m GHince pri L rab i jam, »'
e s
e
L 41
a O
o
p
s
o
L
Naj bolj fii kosme tiski predmeti bo:
A
muumm cream po I K
za olepšanje polti ln telesa.
ustna voda zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
J g lasna voda 21.«»lasna pomada
po I K, sa ohranitev in rast las.
Ti Izdelki „Aida", ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v lij ubijani.
Nadomestke sa aAldou zavračajte.
A
Josipa Jurolda zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a tk» kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne številke „Ljubljanske g* Zvona'4 po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zvonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamik o v J zbrani spisi. I. zveze k, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Tnrgenjev: Otoi in sinovi. Bomaz>,
broširan a 50 kr. — Štiri novelo, broš. k 20 kr. Bene6-Tf sbisskj:   Blodno dnie.
Roman, broširan A 70 kr.
Lef eb vre: Pariz v Ameriki, broširan
a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in nafti oasnlki. broširano a 40 kr.
Jelinek: Ukrajinske dame. Povest,
broširana a !.'» kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Kasne pripovedko,   broširane k
40 kr.
— Dvo povesti, broš. k 25 kr. Tbenriet:   Undlna.  Povest,  broš. k
20 kr
A. Trstenjak:  Slovensko gleda
lU6o, broširan izvod k 1 gld. Jorćić. Ustkl, broš. k 15 kr.
— Oregor616evlm kritikom, broš. k
30 kr.
Avstrijski patrijot: „Partelwesen dor Slaven", broširano a 5u kr.
Po znižani coni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori« prilike In roki. Prej
BO kr., sedaj t*amo 30 1«-.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige. H£B
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih
cenan.
Cttouiita
z mešanim blagom na deželi se takoj kupi.
Ponudbe   pod „Ugodni poštno leteče Ljubljana.
pogoji« io 3
Dacar
28 let star, oženjen, z 6letoo prakso in z dobrimi izpričevali, išče sJaibe. — Sprejme pa tadi kako drago službo.
Pisma  pod  Mdacar"  na aprav. „SJ. Naroda" do 16. t. m. 141 2
Jamajka rum
Znamka „Santa Elena"
f± VeleHna kakouost. =
Dobiva se v drogerijah in v špecerijah. 408i-6
•V
ID
a sredini mesta se pod agodaissi goji takoj proda. Več pore go«p   Ivan Slobodni, na Bregu št. 8. Ml^
V nojem se liie dobro Idotc
gostilna
na Gorenjskem biti* zefer.ai"-
Ponodbe na nprav. .SIot. Nar.»da' pod it 172. 172 i
Mlad! inteliganten
se  sprejme  v mestni vrtnariji
ljubljanski.   Iz poznati   se   mora t drevesnici, biti vajen opiarljanja i sadov in množenja rastlin.
PJaČa 60 kron na nseseo. Lastnoročno   pisan©   prosnj« s I poslati mestnemu  vTtnariu V« Hej« ! niču, Ljubljana, Tivoli. i8o |
Gostilna
najem
V „Narodnem domu" v Ljubljani je s L aprilom t L t aajem oddati društvena gostilna s kavarno in lepim kegljiščem. Z gostilno je združei lep, prostoren, senčnat vrt in pa arena, oboje prav pripravno za raznovrstne veselice, zabave, koncerte itd. Vsi prostori se dajo v najem pod jako ugodni.a pogoji. Pojasnila daje in ponudbe sprejema društveno predsedstvo.
114—3 Iz predsedstva »Narodnega đosnac:
Dr. vit. Bleivveis-Trsteniški.
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
trgroTTlr^e.  z vinom rxa, TT-elilcc.
Ladji: ftDomitila" & „Štefanija"
IJ vx v Istri
Dalmatinee, bel .   .   .   . liter »• SC m K i
Oi«ek (Opollo) .... m    m U  „ y .
Teran (is obranih jagod) m    „  40 . 40,
MnSkat (bel, sladak) .   . .    .  || m
Vino z Visa, rde?e
■ . » belo Istrijanec, rdeč .
bel . Dalmatir* r. rdel
liter po 40 in 42 h .    ■ 48 , 50 n    „ 36 n 38 .    . 36 . 32
„    w 32 , 34 m     MoHkat (bel, sladek) .   .     „    . || franko kolodvor Pnj t izposojenih posodah, ki se ne nračnnijo.  p.4 jih Js trth*   naprej rnit Iranko kolodvor Pnlj. Pošilja se le po povzetju in sicer sam* od or, UUSi napr^. mm srirodooit svojih vin popolnoma jamčiva l>
C ki  rav uiieljstvc cxi. čalezuicv • Beliaza.
Veljuven osi dne i. oktobra ^»06. teta. ODHOD iz LJUBLJANE M. *ol PROGA NA TRBIŽ CHj UL a^: 14 m psLuOB oso» ti&k Trbiž, Peljak, Golovec, Mali Glddnits, Pr&cas^feBto, Inoiaost, Mot*akovo Ljcboo ^ silstbal l tasasoj vinograd. 5es Klei. -Eaifiing • Steyr, v Line, nk DaosJ vis sasssstsa — Ob 7. ari 6 n ćjntr?; osobni vlak v Trbis, Pojtabei. Beliak, Celovec, Marsa, Maaterndorl Praazensfeate, Ljabsc Dccaj, tea Scls.th^ " Soluo^r&d, inemest, 5ez Klein-Rei'v Steyer t lobc, Bodejevice, Pisen. Mariju* sare, Heb, ^rancovi rare, Prago, L-pak o 5e» Mstoti ■ Dncsj. — Ob 11. ari 44 m dopcldDp oM»bn vlat v Trbis, Fo.otab?l, Beljak, Celovec Mali 015* citz/ulubae, Selzthal, So Ln ograd, Bad Oastein, Zeli ob jezera, laosssst, Bre^ijfic Canoh. > esvsv. P&ns, cez Aastetten na Du^aj. — *)b 3 bdi 63 m popolcLu %obiu vUk % Irfca Šmohor, Beljak, Celovec. Franseosfeate. inomost, Monakovo, L^obos, 5o» Klem ReiJias v Luau, Bndejv ice. Plzeu, Marijin« vaie Han, Pnvnccvo var«, Karlovu VHrot Prt- n v Prago b> rektni ~os 1. in U. ra»r j Lapako Oanaj OSS Ajcstptt^n. Ob tO. ari poaoči osoba vlsk v Trbiž, Beljak, Frsnsensfest«, Inomost, ^oiiak.vo (Trst-Monako o direktni vseli h r^.rtrti*>. — PBOGa V ROVO l^.li; Z- il'-CrS.-'j.. Ooofasi vlak: I, :<jatraj  osebni vlak t More  naesio, tiaaia, Toplice,   S^oćevje,   ob I ari 6   aa  pop i j.
Ob   i.  ari  b  cs zvc*et • iNiovc  mesto,   ^oćevjs.  —  PRIHOD V LJUBLJANO  \\iz. ; . PROGA IZ TBB1ŽA Ob S. ^r? 29 m qatraj osobn: visi s Dnnajs 5os Arai'etten, Honafr <w JMonakovo-Trst Cbrek.. vos I.,   II. raz)   Inomoet. Pranzensfeate SossOOjrad   Lino, 3tey.' It Anssee, Ljabno, Celovec Mali  Olodnitz, Beljak. Ob T. \n iv. m ujutrsj »sobni *\ik is 1rbis\ Ob 11. ari W) m dopoianc csoiira   visi s Dossjs   čez   Am^terten. Lipsko, i'ri\jcc (is Pr&fl d:rcktni   vos   1.   in   II.   nizreda;, Praiioove  vsre,  Karlove vare, Heb,   Marnne vare. \ Budejevice.   Dne,   Stejr,  Pariz   2eosva, Cona,  Bregons,    inoiuo&t,   Zeli  ob Jezeru, B&4 «>sste.ii3.   Solno^rad, E^abno,   Celovet,   Šnaobcr   Poctabel. — Ob 4. ut   2\f m   popoldne v .j vlak  s Dunaja  Ljubna, beiathala, Bei]»fcb  Ceiovca, Malega Glddaitaa, Muaalovega. 00 ^jj«, ?raii»en8f«ita. Pootabla. — Ob s on Oti n zvečer oaofcat vujk < L>uaa;ti, Ljubna. Be!;aks Mt-uaI Malega   Glodmca,  Celovca,   Ponr-ibla,  oso  Sc^zihai  od  Inoososta   tn  8olaograda,  6es Kisu-Reifln g is Steyra Linca, Bcdejevic, Plzna, Marijinih v^rov, Heba, Franoo?yib  v^ruv, PrsgA Liphkega. — PBOOA   2i  ^OViiOA iJSSTA J> KOČEVJA. \}ruLr> viaKi: Ob ». ur j 44 ai z u'ajl osobni vlak l?. Nov&^a tne^ta u   «.:LcC39jn. ob  i  eri 89 m sos Idas is Straže, TopLicg      -*«s 1 mesta, Kočevja in ob 8. ur. oh      evoSot Estotako, — 0ĐB0O IZ UDdUANls 71 SiAMI^iK.   Mešanj vlaka; Ob J4 iu  28 a B^atraj, 00  2. uri   j c popoidud, ob      ar« K * I eveosr. — Ob 10. tiri 46 m pOaoi' sssoo  oto uedei^ah w pracnikih ia ls v oktobra, — \&\ BCD ? LJUBLJANO ati.  kol. E3    KASUrUKA rlak : Ob 6, ari 4* m sjatrc;, <*|
!»>. ari &9 ni dopoldne, ob S. uri li> & tt.-.vva. Ob '3. ar* ta oonoai s^m o o ;edeijah r ore^Kjkib   in  le v oktobra.   —   Sr^lvi'eff^^o.Jilr;   Bss   "        i asbj krsiovoini *
L 1
l
i lip a JJeusteina
odvajalne kroglice
8
LOS^SB«
»ve
I
ojMoiisil
preizkušene žo več let in od različnih zdravnikov priporočeoo ki>t lahko odvajajoče, razkrajajoče sredstvo, ne metijo prebavo m 00 popolnoma neškodljive, ker so OHlajeue, zauživajo te kroglico radi tudi otroci. Škatljica h io kroglicami stare 3n h. zvitek s 8 škatlicami, torej 120 kroglicami »tane v K av. volj. Oo se posije denar K 245 naprej, se poSje franko 1 zvitek kroglic. Zahtevajte
„Filipa Neustelna
odvujsine knuhee 4   Samo pristne, če ima vsaka skatlja ns
zailn,i strani našo obl. zav  varstveno znamko   Sv   Leopold'' v rdiče-črnem tisku    Na&e registrirane fikatlje. naročila in emoalaie morajo nesiti podpis s?III|> Hlrustrlin, irksrai*.
Filipa Neusteina lekarna „Pri sv. Leopoldu" na Dunaju, U Piankengasa ttev. B.
3301 13
llohlvft «#• v va«h IrUariiHh.
8321
54765
D-8B
M%H
1 ^ol^oi'i jfi
dobro Idoča in nanovo urejena, ki Be nahaja v lastni hiši v jako prometnem kraju, pol ure od Celja, v bližini večjih tovarn
USIT" es*© cls'% v najem
ker je posestnik umri, eventualuo se tudi proda celo posestvo, obsegajoče lepo enooadstropoo gosposko hišo, gospodarsko poslopje in 16 oralov zemljišča.
f-    Vprašati je pri Josipu Sirci v Žalcu« 179-1
9tt Pristne ruske ^silose
»zvezdna znamka*
I ICOUOIIMH    v Kis;!       37 8-8
so najboljše. =
Pristni samo 2 zvezdno znamko. Tvornica
"Jamči za trpežnost. &
Glavno zalogo imaVaso Fetričič v Ljubljani.
Naicenejšafpot za zdaj!!
ed ^ it ar ime deča sffesda *
SnviitAfMAM L Hitra i fi varna vožnja ntiuerpcn \z moderno opravii.
f
družbe pri j <Meiu 9crk
:<na2ri po- ' strežbi. Natančen zanesljiv ponfc >n veiiavne listke
opravlji nimi novimi brzoparniki te solidne
f^iladelpljia
dobite v
51—1
Kolodvorskih ulicah št. 41
■ od južnega kolodvora ns desno._t
*_a zastopstvo   Rdeče zvezde4'
Franc Dolenc.
V dušo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno Da barko v soboto  zjutraj. Naši  parniki — Finland, Kronland, VaderiaDd, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vhudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
je sedaj patentnouradno zavarovano ime za sirom sveta znaxo pri zdravnikih in občinstvu enako priljubljeno
Lahusena oaovo zeleznato \\\ \ ol e
t
Najboljše, najpopolnejše in najuspešnejše ribje olje.
Pred vsemi drog mi nadomestnimi konkurenčnimi izdelki ribjega olja mu je zaradi okusa slasrnosti, uspešnosti in dobrote dajati pred-•Mifit. Neprenosljivega uč nka za žleze, škroflje, angl. bolezen, izpuščaje, protln, revmatizem, vratne In pljučne bolezni, prehla-jenje, kašelj, dušljlvi kašelj, za ojačenje In okrepitev slabokrvnih, slabotnih, bledičrih otrok. Za okrepitev po prestalih boleznih, Influenci, mrzlici, otroških boleznih itd. itd. kot *|»loarao -j tiontsef in hoi'Ztii ««!%rujalno zdramilo* Deluje energično, tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje tek, čisti kri. V kratkem času povzd gne telesne moči. Letna poraba raste od leta do leta. Kaot tse jo z mi »r> poleti, kt-r jf> naprcidaj vedno sveže.   Ona kron 3*50 m
E uni izdelovalec lekarnar fiL.£r£» v K£i*emna. V izogib p<
redbam kupujte odslej Kumo pod imenem „Jodrlla4<, ki mora biti vidno na vsaki posodi zunaj. lf«»i*t v -%i>«ti Ultnrnah. — 4«la\11 e založe % IjjiihlJ» I v lekarnah : ,tPrl Mariji Pomagaj" na Resljevi cesti, , Pri orlu*1 na Jurčičevem :'gu, „Pri angelu* na Dunajski cesti, ,.Prl jelenu'* na Marijinem trgu, ,,Prl eno-rogu'» na Mostnem trgu. S98711
— >« .'1
St» «** -.i* •»•*  mta *>j
EB& >£l KX v£< yht v?
• * **^*        *'*  -:M *t*        m**       -<* *•'* *t*
z/
m
Naznanilo otvoritve.
Dovoljujeva si p. n. gospodom zdravnikom, slavnim oskrb-ništvom bolmščuic, kakor tudi ča^titemu občinstvu vljudno naznanjati, da sva otvorila dne I. januarja 1906 v Ljubljani v Sefenburgovih ulicah številka i
podružnico svoje tovarne kirur-gično msdtcin. priprav, obvez, orlopedičnih predmetov in dr.
Najino doJgoletDo poslovanje v prvih zavodih Avstrije, Nemčije in Francoske, neštevilue izkušnje, katere sva si nabrala in ureditev najinih strojev, kakor tudi izborno izvežbano delavstvo nama omogoča zadoščati tndi najdaltkosežnejšim zahtevam ter tekmovati z vsako konkurenco. Ordinacijske in operacijske sobe opremiva najvestuejše.
Usoiava si Vas prositi, da naju blagovolite počastiti s svojimi ceijenimi naročili ter Vas zagotovljava najboljše izvršitve.
Beleživa se z odličnim spoštovanjem
Brata Hlavka
tovarna kirurrgiSnih priprav« obvez9 ortopedičnih ---predmetov itd. ========
Ljubljana        Zagreb Brno
Šelenburgove ulice 1.     Ilica 29.    L'chtenstelnova ul. I.
n*
(iHa^Halk
Najvrtja zaioga naiadalb do naiilnajill
otroških vozičkov
In navadne do najfinejša
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Iizsuls lanftrtkfia u
toillia 1 oo¥?»tiBiii.
J. KEBER
= v Ljubi ja.nl =
na Starem trgu št. 9 1 ii
na Sv. Petra cesti št. 31 i I
priporoča
svojo tovarniško zalogo suknenoga, platnenega in perilnega blaga I po izredno nizkih cenah.
I Potrebščine za krojače p in šivilje.
XXX XXX XXX XXX XXX
XXXXX
xxxxx
v*XXX
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturna trgovina
priporoča
klobuke
čepice, razno moško perilo, tate, ovratnike iti
1 Blago imam solidno, cene zmerne.
Postrežem točno.
XXX XXX
XXX
[XXX XXX X
urar
trgovec z zlatnino in srebrnino
na Mestnem trp št. 13
filijalka:
na JVteslusm trgu št. 17
priporoča stojo veliko zalogo preetztj-Mfelti uiz prvih tovarn, tindlllt, HtfiiHlilh, NiiloiiHkih in tif na i iln.io, hrlljaiilnv. zlutnln«* in sr«*brnlnr. Namizna oprsvs Bz U SiitjNit rs« prrbrs.
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
i
g
m
3§
4»
1
rgovee z usnjem na drobno In debelo
ari trg št. 7
prah
dosečiaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po s&amf smldEfUa cenah: 1 lig. HO  h, več 4 tO h, pri
nakopa večjo množino So ceneje.
Kavo! Patentirano Jfovo!
nepremodpo mazilo
za po£rnenje rujnvih čevljev, usnja itd.
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni česar. — Oddaljenost ne škodi uič in blago prodamo mi.
Družba pletllnih strojev za domače delavoe 3477 «
THOS.  XX. WH1TTICK Ac Oo.
Praga, Petrske namesti 7 156.  Trst, Vlaa Campanile 13 156.
Societa anonima par la utilizza Jone delle farre d auliche dalla Dalnazia-TJeste.
Delniška glavnica K 8,000.000. Sedež v Trstu. Tvornice v Šibeniku.
Pri odjemu najmanj 10) kilogramov po 26 MdL aesa lOO kilogramov 4066-8 netto-teže (ne brntto zs netto) v zavojih po 50 ali  1< 0 kilogramov, embalaža brezplačno, z vseh postaj avstro-ogrske monarhije, po povzetja ali če se naprej pošlje znesek. Gramaliran Carbid v zrnih po »/„      */,» in lVn *%» 4 K        t. j. po K 30*—. =====   Specialni rabat za cele vagone od 10.000 kilogramov dalje. =*■
kupuje sledeče vrste smrekovega, jelovega, borovega, bukovega in hrastovega ekroglega lesa (blode), potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde, pripravljene za poseka nje. — Ponudbe je nasloviti na 4156-3
Parno žnjo Deshenshl u Ljubljani
Cesta na Rudoifovo železnico 47. ^isarna: Šelenburgove ulice 6.
Prva ljubljanska mlekarna. £1
—       —--------fe.
Naznanilo. s
Slavnemn p. n. občinstva si uaojam vljudno naznaniti, da sem
prodajalno mleka
in d uzih mleč ih izdelkov
v Prešernovih ulicah štev. 5 v Ljubljani
na dvorišča na levo z današnjim dnem
^ofjet odprl.
Vsem prejšnjim in novim cenjenim odjemalcem se lopet najtopleje ^ priporočam in bilježim z odličnim spoštovanjem
Drag, Selisk»r.
i
E
I
E
i-
26-4
<y?£      *v* »y* *y* *y* •y'  j*       t *V* *y*  j* vt*j *Y* "♦J *"*" "*J ktJ *y* *v* *y* *y* *y* ^J' J
Vsemu za umetnost se zanimajučemu občinstva vljudno naznaujam, da sem
v hotelu pri Slonu v Ljubljani
otvori I
===== razstavo ^^^^
briljantnega slikarstva.
Razstava zastopa iz Berlina izhajajočo
pozornost zbujajočo iznajdbo
na polja slikanja na blago, žamet, svilo, eukno, platno, les, steklo, iloviro, nsnje itd. itd. in je tako Čudovitega učinka in lepih efektov, kakor jih more proizvesti samo briljantno slikanje.
Ta iznajdba, ki obenem tudi popolnoma nadomešča veziljno slikanje, aplikacijo in otvarja damam docela novo torišče ročnih del najodliČ-nejše baze, ki se lahko nauči brez vsakega prejšnjega znanja, da more vsaka dama že v najkrajšim Času si najlepše stvari brez nabave strojev napravljati sama.
Razstava bo samo kratek čas odprta od 9. dop. do 5. pop.
Vstopnina 20 kr.
Obilnega obiska prosi vljudno
z odličnim spoštovanjem
157-2 Edvard Ubach.
HOTEL „UEGA".
Otvoritev tega novoure-jenega hotela
v Spodnji Šiški
se vrši 14. januarja 1906 ob 3. popoldne
s sodelovanjem Ijublj. društvene sodbe.
l.) Koncert od 3.—S. ure.   2.) Prosta zabava s plesom.
"Vstopnina, presta.
Točila se bodo bizeljska, ljutorr erska in vipavska vina ter dolenjski cviček in izborno meng-ško dvojno marčno pivo. K obilni udeležbi vabi najvljudneje z velespoštovaujen ■r HIILU1I HUVKIi hotelir.
Anton Maver,
Y6
COGNAC
3938— U
CZUBA-DUROZIER & Ci
iraaooska tvarni ca konjaka Promontor.
Dohlv« «*» pa%«atl.
OttM«TlltM 1«»4
+suhost
Edina »vratno sredstvo za okrepitev in ojaČenje, ki g« mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabijo v svoji lastni rodovini i izvrstnim uspehom je Demotogen krepilna in živllna moki za izpolnitev telesnih oblik vrlo uspešna. V 6 tednih 30 funtov konstatiranih. 11 najvišjih odlik, tudi Grand Pri*. Dokazano, da presega vsa druga živila. Originalni zavitek okoli 250 gr K 2a50. Dobiva se v lekarnah in drugerijah. Pazite na ime Demotogen, drugo zavrnite.
Razpošilja centrala: SS69-9
BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50.^
Ca kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten st-"»M^t)B.»v»«E m eeaaoati v vodno
jednakomenii, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene prod-dpiae glede* tiakovne in odporne trdot« «t*le*i oactB&rtgjuJoel dobroti, kakor
t adi svoje priznano izvrstno a*s»aa«»«
Priperočila in spričevala
rasnih aridov in najaiovitejfiih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 3236-15
I
.1
Tovarna pohištia J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg it. 7.
1>
1 oo
> O
-v
'Ju v
•.   • ■ t
Največja zaloga
pohištva
xa spalne In jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrooi na vzmeti, žlmnatl modrooi, otroški vozički Itd.
m ----- -_■ - i4%rt&mđ
K ci 13 i —
bamo z varstveno znamko  -pišoč angel
"    3616 18
&l m of on
ki so priznano najboljši in tudi vrlo primerni
zs£ 1»oži6]i& darila.
Aparate od K 45'— naorej tadi na obroke, prodaja
RUDOLF WEBER
nrar w Ljubljani
na Dunajski cesti 20
nasproti kavarni „Evropa"
Jf ove slov. ploSCe za gramofon
moški kI»«o*I:
„Naproj zastava Slave", — „U boj-, — „Slovenske pesmi", -„XV me boš kaj rada imela", — „Zagorski zvonovi" — 8Kje 80 moje rožice".
Tambur »nje i
„Sokolska koračnica", — „Liepa na&a domovina".
FR. SEVCIK
v Ljubljani
Jdovske ulice št 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
62—2
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih oenah.
Cenovniki na zahtevan je zastonj in poštnina prosto.
AVGUST REPIC
sodar 2
Ljubljana, Koleiljake ulica 16
•■v  Traovtm & izdeluje,   prodaja in popravlja j vsakovrstna
sode
pa staj aUaJ lit
KAREL JANUŠ
juvelir in zlatar priporoča  svojo  Toliko zalogo brlljantov In diamantov, zlatnine, arebrnlne, zlatih In srebrnih ur, verižic itd. itd.
popravila In nova dela
izvršuje točno in ceno v lautni delavnici
v Rožnih ulicah štav. 21.
mt^ttttttttttttfttttttttt>
----- — ^
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnoga
blaga
se opozarja na tvrdko Mi—tti^d
UGO IHL
POVCtViS«5StV«19SftV89V
v Ljubljani v Špitalskih ulioah št. 4.
Velika zaloga
a
M
3
suknenih ostankov. 1
L.__=J
m Jesen
Ljubljana, Stazi trg 11
10
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
===== najnovejša faeona =====
po najnižji ceni.
Optični zavod
oi-|e!
Ali me ta hudi kašelj ia zaduši?
Za kašelj, hrlpavoet In zasle-zenje delujejo hitro in zanesljivo
Eggerja prsne pastilje
izvrstnega okusa in brez skods za tak. 3124-0
Karton 1 K ali 2 K.
Polzkuanl  karton  50 h.
M«prodaj po vneto avatrlj. lekarnah.
Eggerjeve prana pas-tlijs so me hitro resile.
C
Najkoristnejša božična darila so
SINGERJEVI šivalni stroji.
Naprodaj so v <seh
prodajalnicah s tem polegstoiecim kazalom.
I
53-2
SINGER Co., delniška družba šivalnih strojev
LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. I
Ali se moremo ubraniti
pljučnih bolezni?
i
Za provzročitelje pljučnih bolezni bo spoznali tnberkelske bacile, ki jih nahajamo povsod, kjer je kaj jetičnih bolnikov, t zraka in v cestnem praha, in ki jim ne moremo zapreti vrat. Vkljub temu, da skoro vsak človek vdihava s cestnim prahom te bacile ne obole vsi ljudje, ker na srečo človeški organizem ob normalnih razmerah bolezenske kali, ki se vrinejo v truplo, uniči z uspešnimi snovmi, obseženimi ▼ bronhijalnih (pljučnih) žlezah. Samo kjer te ileze oslabe, se zasnuje bolezen in čim so znameniti strokovnjaki to spoznali, so vedeli takoj, da je treba z jačenjem bronhijalnih žlez zajeziti bolezenskim kalem pot. Zato zapisujejo v novejšem času bolnim na pljučih 449 13
dr. Hoffmanna Glandulen,
ki obsega uspešno iz bronhijalnih žlez zdravih živali napravljeno snov in tako z umetnim dovajanjem bolezenske kali uničujočih snovi podpira prirodno zdravilno moč telesa. Zdravniki, ki svojim bolnikom zapisujejo Glandulen, so opazili na njih, da se jim množi slast do jedi, loteva se jih boljša volja, telesne moči se večajo, naraste pa tudi teža, kašelj pojenjuje, izmečki se razpusčajo, ponočno potenje izginja, izkratka: zdravje se obrača na boljše. Priporočamo torej, da no pozabite poizkusiti Glandulenovih tablet. Tako pišejo:
Gospod dr. Bratiti iz Herb*teina. „ — — Vase Glaudulenove tablete sem rabil z zelo ugodnim uspehom proti trdovratni hripavosti in kašlja Neugodni postranski znaki se niso pokazali nikdar. Rabil jih bom zopet v podobnih slučajih ia jih gg. kolegom lahko priporočam najtopleje*
Gospod dr Ferd. Kohn iz Grahovega. „Dspehi, ki sem iih dosegel z Vanim preparatom so izvrstni in lahko te pre »arate na podlagi večletnih izkušeDJ z njim naj-topleje priporočam vsem, ki bolehajo na pljučih".
Gospod dr. Fracnkel z Dunsja, .Zapisujem v svoji zelo obsežni praki Že izza 6 let Vas Glandulea, zlasti pogosto pri kroničnih boleznih sopil in sem dosegel pri veliki večini slučajev izvrstne uspehe4*.
Glandulen izdeluje kem. tvornica dr. Hofmanna nas!, v Kasvans na Saškem in se dobiva po zdravniškem nakazilu po lekarnah in v zhi B. Fra^ueria leknriiik c. in kr. dvorni dobavitelj v Pra#i, 203-111, v steklenicah za 100 tablet po K 5 50; 60 tablet po K 3- . Natančne bro*nre o zdravilni metodi s psiasfli zdravnikov in ozdravelih bolnikov razpošiha tovarna na zahtevo jrvatis in franko.
Pserhoferj
rope
edino pristne z rdečim nadplsom ,,J. Pssrhofer".
Od časov cesarja Jožefa dalje, torej  vee nego 120 let
znane kot najstarejše brez bolečin odvajajoče domače sredstvo in nujno priporočene od mnogih zdravnikov pri vseh posledicah slćbega prebavljanja in zaprtja.
1 Škatljica s 15 kroglicami...... 42 h
1 ovoj s 6 fekatljicami....... 2 R 10 h
Če se zoesek pošlje naprej, velja s poStome prosto pošiljatvijo vred :
1 ovoj      .   .   2 K 60 h 4 ovoji     .   .    8 K 90 h
2 ovoja    .   .   4 „ 70 „ 5 ovojev   .   .   10  „ 50 „
3 ovoji     .   .   6  „ 80 „ 10 ovojev  .   .   18   „ 50 h
Edina lzdolovmli&iotts
£:4T»-10
J. Pserhoferjeva lekarna
na Dunaju, L, Singerstrasse št. 15.
m «m
w Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severoneniškega Llovila"
iz Brin i .
s cesarskimi b^zoparnlkl „KAISER VVILHELIV1 \\vt MKRONPRiMZ
VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. GROS5E".
Preltomopsltsi vožnja traja samo 5 — 6 rini.
NatanCen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navede- **e£ nega parobrodnega dra&tva kakor tudi liHtke za vse progo ameriških žele> nic dobite w MjgsslsAf smaafl edino Is pri
EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorske ulice št. 351
nasproti občezaani gostilni „pri Starem Tislerju",
Odhod is IJ ubij asi e je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poStena, reelua in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne drla ve kakor: Col orado, Mextkot C ali tor-nijo, Arizona, Utah, Wioming. Nerada, Oregon in Washington nadi nase drofitvo posebno ugodno in izredno ce*no črez Galvsston. Odhod na tei
progi iz Bremna enkrat mesećno. 3626—22 Tu se dobivajo pa tudi listki preko B a; t i mora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, BuenosAires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
Od
07
Hod 100.000 Konjskih sil imamo v napravah
sesalnega plina
o veduo v ^clu In m«* doti 1 vaj o 2»ttvS   21    v i»rlBii«-r«irm roku.
našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva.
Langen & Wolf
touorna za motorje
na Dunaju, X., "M
Laxenburgerstrasse 53.
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski nasip it 8 *
k(Reichova hiša.)
5.
Naznanilo in priporočilo.
96— 3
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril
nožarsko delavnico in tr jo vino is&sSK
z dragimi v notarsko obrt spadajoči mi stvarmi. Poprave, vsakovrstne brnsitve in poliranje se izvršujejo točuo. Na zahtevo se ponikljajo 3^*1:   kakršnekoli reči. Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
AntOn   L.©b6rif   nožar, na Starem trgu fctev. 15.
Xv£^jci Jorgo
urar
<► Ur. KOdnu zapriseženi c^.ili«*r. tr«ovee m dracot nami, zlatnino In *r«*r;r«»!•»•*
—- nDunaju, III 4, Rennwag št. 75. :
samo 2 gld.
Htane pri  meni pristna švicarska Roskopi remon-toarka na sidro   ki teče na kainoih. S sekuuduim kazalcem 25 fer. več.   Zdržim  se  vsake kričeče reklame, ker je to poštenega trgovca nedostojno.
Delavnica za nove ure in cena popravila Nova vzmet se vstavi v vsake vrste ž* pno uro za 4 < kr.  Velik ilu-«trr*v*ni f-pn "ni grat'8 m franko_
I JULIJA STOE v Ljubljani
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lavvn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 1109-41 Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah. j®
i
Izvrstna prilika za potovanja v
Ameriko Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima jo s'gurnost vožnje najpopolnejša in SEibanje parobroda skoraj popolnoma prcpreCeno. Še več povedo Številke glede obsežnosti novih par-nikov, katera se jmenajeta:
„AMERIKA" 690 Črevljev dolg, 74 širok, 53 globok, nosi 22250 ton,
dru*?: „KA1SERIN AUGUSTA VICT0RIA" ki nosi 25.000 ton.
torej vsak se enkrat večji kot danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8—12.000 ton Vožnja preko oceana sama cc . 7 d<t»i-Potniki odhajajo v ponedeljek,   torok  in  četrtek vsakega tedna iz LJubljane
prvi:
Na željo pošilja natančni podak brezp ačno
[67 1
zastopnik Hamburg-Amerika Line
FJEt. SETJBIIG- v Ljubljani
na Dun??s^ cesti 31.
Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje!
♦
f t
o
♦
i
Pozor I Čitaj! Slabemu moč!
Paitra«U»» kaplji«*«- In v«»nMi4iit ««-1, to sta danes dve naj-priljubljeaei&i ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odpr]a pot na vne strani sveta.
Paltj-agSte ItapIJte« delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in Črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti i<5 želodca, vetrove in čistijo kri, jjosoesujejo prebavo, zganjajo ma*e in velike gliste, odstraojujejo mrzJioo in vsa droge bole/rni, ki vsled mrzlice nastajaj j. Zlravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v Naj vsakdo naroČi in "naslovi: Peter Juršić, lekarnar v Pakracu St. 109, Slavonija. — Denar se pošilja naprej au s \ <.8tmm p j vzet jem.
Cena je sledeča (Iranko na vsako pošto): 12 steklenlčic (l ducat) 3 kf
24 steklenlčic (2 ducata) 8  K 60 v., 36 stekleničic (3 ducati  12 K 40 v.t 48 steklenićio (4 ducati! 16 K, 60 steklenlčic (6 ducatov- 18 K. |ggg Manj od 12 steklenic se ue razpošilja.
Slit%4»ntii*u as*-l se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kaliju bolečinam v prs;h, zanu ltclosti, hripavosti v grlu, težkemu d.harju, astmi, proti boder ju, in odetranjuie goste sline ter deiuje izvrstno pri vi?eh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (suSici). ,^75
Cena je sledeča »franko ia vsako pošto): 2 originalni steklenici 3/k % £ s:'a;nal.ie steklenice 5 K 80 v.t 6 originalnih steklenic 8-gk 20 v.     fcuuij od dveh stealeiiic se ue na*5po5)!ja. ,'3
Prosim, da se uaročuje naravnost od m/jne pod naslovom:]       3 92 13
P. Jurišić, lekarnar v Pakracu št. 109, Slavonija.
a"
o
nobeni meščanski in kmetski hi5i. —
»O ■
o pi 251
i
Lpredpustj
05 '
dobil
tei lilap
za
plesne obleke
r> Modna trsoulna ^ , Henrik Kenda i
Ljuh j^iia. M'Stii sr^ l ^*^
Odlikovan z zlato kolajno v Parizu 1904 in z zlato kolajno in križcem v Londonu 1095.
ANTON PRESKER, krojač
Ljubljana, Sy Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic In plaščev za gospe, nepremočlji-vih havelokov itd. itd. Obleke po man so >o uajnovdiših f.izorciii m najnižjih conah ^vršužejo
i
i
za moške obleke
po najugodnejši ceni
pnporoCa
Ri
Ljubljana 2 Špitalske ulice štev. 5.
^  C. >X) yO
P r e o b I e k e^^<Po p ra \/1 Ia:
natronski vrelec
Po zdravnikih prizoaujih odlične zdravilne iu«>či pri:
obolelostih otentevatija saovi, diabel«s9 preoblli scalni£ni kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil9 prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kestnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 7—2
VITA
<XXXXXV-<XXvvVX XX
XX
xX
x>
s
o
o
B o
«^
C
rt 2
<x XX
XV
XXXxXXX
nagrobne uence
in
trakove z napisi
priporoča v največji izbiri
FR IGLIC, Ljubljana
trg  štev. 11.
Zunanja naročila se takoj Izvrše. V__^
<xxxa s -
>vVx>r«x
"S
^X
<x <x <x <x »X KX
<
"S
g-
£13
0 >
J:
a A.
w >r, X
Bf78- ^0
Varat, znamka : Sidro.
***
0 m
JOK
Var»t. znamka: Sidro.
M
3
LIniment. Copsid comp.
_ nadomestilo ž.a ?399—15
Expel;e.r s sidrom
priznano isborno , bolečine tolažeča in odvajalno mazilo  ob pre-hlajenju Itd.;  po 80 h. K 1*40 it K 2 — se dobiva v v»eh lekarnah Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se - jemljejo !e originalne steklenice v &katljicah s na&o varstven 3 znamko Msldro" ciotem je vsakdo prepričan ia te iobii orig. bdelek Dr. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi Ei Sčina c. r> nova
In
a
C I »
m m m o • m •»
K-EiKiniljHrijj vaa.it 'l-*n.
a d •
EI
Cenjenemu občinstvu vljudno iavljam7 da pričnem z današnjim dnem jS
na l¥iarijistiem trgu
peei ntaront
kjer bom postrezal z vedno sveže peČeoimi žlahtnimi maroni, ki jih v svojem patentovanera aparatu brez dima pečem preeej bolj okusno in Čisto in jih oddajam v gorkih zavitkih. Najhitrejša postrežba.
Opozarjam tudi na to, da je več vrst maroni, med njimi nekaj jako dobrih in stanovitnih za zimsko sezijo, ki trajajo do marca in jih rabijo po vsej Evropi. Ker poznam tukajšnje in zunanje blago, imam veduo najboljšo kakovost kostanja, tndi češkega.
Obilnega obiska prosi z odličnim spoštovanjem
Ivan IMLtiicliitt.
133-2
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti Štev. 1
===== zraven Figovca ==========
trgovina % železuioo. poljedelskimi stroji in špwerijskiin blagom
priporoča
Mul is Isbu cement, železniške sine is ue u steze,
Storjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkaste pločevino, mreže za sej arij O pes ca, mrežo iu bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne kriie, tehtnice iu uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Flugel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
BiOČke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga SlamoreznlO, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov iu bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovuoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopiče v. 92^—44
Dedno špecerijsko blago in rcone rudninske vode /
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti fTišlerja\
3981
9458
Vila
na PJlzeli u Savinski dolini
takoj pod selo u oilnimi pogoji in nizki v oni IZI proda« "ZZZZZZ
Vila je na kolodvoru, cidanu na visok] Kilami (Hochpartern-), ima S sobe in park^fna tla (Parquettbod n>, i kabiuet, dvorano, kuhinjo, ixbo za jedilne reči verando, pod verando U pa drvarnica in stranišče. V prvem nadstropju nte dve veliki izbi s dvema balkonoma, l kabinet, 1 i>redizba, kuhinja, izba za jedilne reči. Nahaja se Se kuhinja za perilo, dve kleti, drvarnica na prostem, velik >it za sadno drevje in zelenjavo, keplišče, hlev in dvtrišče za perutnino, kopališče tik potoka. Davka prosta 8 let. Polzela Je raj Saviuske doline, ima štiri graščine v okolici in tri velike tovarne za lesne pri«l«*.lk«\ V doglednom času bode od Polzele na Kamnik železni blapon Žvižgal. Polzela iiua srečno veselo bodočnost. 110 L*
Dopisi na naslov Ferdo rdlholer na Polzeli.
Lovske puške
i
vseh sistemov, priznauo isdelki prve I I vrate z oa j večjim strelnim učinkom *" priporoča fc«? 47
Peter Wermg
o. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
ii i imun ni—wm—
4 4 4 4 4 4 M
4 «3
A. KUNST
L|ubl|d*t«a -a>
Žide veke uličen
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, goapoda in otroke je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zsznamenujaje. — Pri zunanjih naročilih i,rtj se blagovoli vzorec vpo-slati.
Wf?tVffVftVtftVVVVVVVVTVVVVV
I
9
i
w
u
d
A
m*
9
o
r-l
ti
co
k. n
"5
o
-C o
«0 CL
O
o co
>
o
>0
r-f
M
o
P
H
S
C
S
>N
A
*.
z
N
<
S iS *
s
i
Vi
Knjižna novost!
jtfučeniki«
SliKe iz naše protireformacije.
Cena: broš. s izvirno risbo na naslovni strani 3 K,  eleg. vez. 4 K bo h, po posti 20 h več.
Ta najnovejša Aškerčeva pesniška kqjiga obsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila začela že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž Uren, so se začeli hudi Časi za slovemske protestante To reakego nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranja podlegli kot pravi mučeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec 64- 4
Knjiga je jz.šla v založbi
Lav. Sehwentnerja
v Id b bljani.
1	1 1		
	Stanje	hranilnih vlog:	
	22	milijonov K.	
1	1 1		
Rezervni zaklad: nad 760.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
i
'   •      - -S Sv - .  . "
v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovia,
sprejema hranilne vloge vaak delavnik od 8. do 12 ure do poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davak od vložmh obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 161-1
Denarna vloge se sprejemajo tudi po pošli In potom c, kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4s;46/# na leto. Z obrestmi vred pa plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°l0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne
papirje.
uiiiuiiiniuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiu minimum...
Ustanovljeno leta 1845.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna na. par, ■
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelent)urgo<e ulice štev. 3.
Postrežba ločna. Solidne cene.
- luninimi......minimum« i!l . jniniiniimii mm.......itnifi
Predpust 1906!
Predpust 1906!
Vsak dan sveže
pustne krofe
pripore 'i
J. Zalaznik
Stari frg št. 21.
Važne!  mm Važno!
gospodinje, trpe is nrejee.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drcgve, kemikalije, zelišče, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, uatne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poelpalne moke ze otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoaraOenr aparnte in potrabHf Ine, klrurglčne obve-zlla vsake vrste, sredatva za dealn-fekcljc, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in honjaka« — Zaloga, svežih nil-neralnili %4»«1 In sollj za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebna  priporočljivo:   grenka aol, dvo|na sol, so liter, enojen, kolmoi, krmilno epno Itd. — Vnanja naročila se izv-Bujejo točno in solidno.
-hi Drogerija 2
Anton Kane
Ljubljana, Zidnvske ulice šli.
Hupujr |»«> najvišji rnil razna
zeliBča (rože),  cvetje, korenine, semena, skorje itd, rtd.
Izdelovatelj vozov
FRANC VTSJAN
Ljubljana, Rimska cesta it II
priporoča svojo bogato zalogo novih <>j že rabljenih 44-2
Trgovsli pomečm
veAć KlnveuSČinc,  brva^cine, oemfr in uekoliko  l:tšO<ne, ki  se je \i^r \i-(:\x   trgovini   nit fe«M||   blaga, ? du   1. februarja t. J. premeniti sla?
Nailov   por«   u^ravn^tvo ^\ Naroda". e*
Pelinkovac
POKOBM
flW~   Begrtr. rarstv znamka.
Tek vzbujajoči In slastni
fieii&OTćsvbke:
t
8666-11
Zrsvniško pogosto pripor. Dobiva se v zadevnih trgovinah kavarnah itd.
PoizkuHtfi poštni zavojček po 2/07 ali 4/035 litra pu K 5'80 franko.
Tvornica za liker*.***,
del. dr. POKORNY
Zagreb. Ustanovi j. 1862.
Predpust«
gledališke in poulične sulje (baroke), kite, br Leichnerjeve šminke in p der, kakor tudi vsake vratu BaT   o v.rfurcierijo priporoča tvrdka
Senica $c Zupan
LJubljana, Šelenburgov« nI i
Lasulje za društvene igre sojujejo
tudi
61
• O a O a O m
co -5 co O © ■gj
co
CD
"5 "S .a I*: ^ ~ 9
© a> co a>     © .
CO JJ TZZ  L- —   rr%        mm  %s t»
^    ^ ° O o.    o. o
5^
Idealno noh- v- za
Vsaki sobi v kras in v veselje gospodinji.
PF Prihranitev prostora kakor tudi denarja!
7 VelesoIIdno delo!
Zmerne cene!
a^aa)aajaa|ai
iVIo^er^a oprema.
Najboljše bl.«gc I
> •■• —---T*--■ 4fcaJ*v y
		r
		
		
		
Ponoči: poiitejja.
Fodi.ev : divan.
Izumitelj in lastnik patenta: „Postelja, preminjajoča se v divan-*.
A vr-f nj*,k i i)aient   tev  SS 13©. O^r^ki patent rit«v\ N iXM
DRAGOTIN PUC
založaik pohištva, tapetniški in preproga: mojster
Dunajska ceste št. 18.      LjUbl|«T1&      Dunajska cesta st 18
Odlikovan z /lato medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
11 ■ G1 I »
Jedilni list.
In makaroni
in makaroni In makaroni in makaroni
in makaroni In makaroni In makaroni In makaroni
Srna o omaki Zajec o omaki Goveja pečenka o omaki
Pljučna pečenka u omaki _
Telečji zrezek papriciran     In makaroni Telečji solaž Gooeji solaž Jetrca u omaki
Ledice u omaki _
Perutnina domača papriclrana in makaroni Perutnina divja papriclrana in makaroni Jetrne, krvave klobase In makaroni Makaroni s paradajzooo In drug. polivkami Makaroni zabeljenl ter s sirom (Parmezan) Makaroni   „   ter s sladkor, potreseni
priporoča posebno za zimski čas velecenj. gospodinjaaa in oštirjem ter slavnim zavodom v blagohotno vporabo
Tovarna testenin
ED. ZELENKA v Ljubljani.
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
l>a^tnina in tisk .Narodne tiskane*.
*Y-