Poštnina plačana v gotovini 8 S J H S T E V I L K A 5 LETNIK XXXVII K NARODNI GOSPODAR K GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. MAJA 1936 11 C* KO ISJ A , Mednarodna zadružna zveza o pomeuu zadružnega gospodarstva. — Vladi-W Ee 8 I v » mirju Pušenjaku v spomin. — Izpremembe zakona o neposrednih davkih. ------ = — Izpremembe taksnega' zakona. — Plačevanje in izterjavanje davkov. Zvezine objave. — Vprašanja in odgovori. — Iz našega zadružništva. — Gospodarstvo. — Pravo. — Literatura. Priloga „Narodnega Gospodarja" šlev. 5, 1.1936. Za vsa objavljena vabila,, pri katerih, ni. izrecno drugačdt dolbčeno, velja določba: A ko bi ta občni zbor ob navedenem čbšu, nC bil sklepčen, sc vršil pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. I9.vb .ob .3 popoldne v prostorih v župnišču. Dnevni red:t I. Čitanje znpišntku zadnjega obč-negii'zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3.' Potrditdv računskega zakl jučka za leto 1935. •!. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Volitev novega tajnika, b. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Kcdni občni zbor Ljudske hranilnice in a Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice posojilnice v Črnomlju, r. z. z n. z., se bo vršil v Beli cerkvi, r. z. z a. z., se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja 1936, ob 15 v pisarni. Dnevni red: L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključku za leto 1935. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Redni občni ,zbor ..Kmetijskega strojnega društva v Blatni Brezovici, r., z. z o. z., se 'bo vršil dne 24. maja mb ob 14 v;-Zadružnem domu. Dnevni red: I, Poročilo načelstva in nadzorstvo.: 2. Čitanje? revizijskega poročilo. 3. Potrditev računskega* zaključka ztt leto 1935: 4. Dopolnilne .volitve, načelstva in nadzorstva., 5. \> ašaiijr benciiih in 'dTja ' ter o strojniku, b. Slučajnosti. ■ VU. redni občni zbor Strojne zadruge v BoStaiij«, r. z. z ti:. se bo vršil 31. Mitja 1936 olr-H pri Drmelju. Dnevni red:: 1. Čitanje zapisnika., 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Eb-rtičit'6 hfačelstVtt in AadzorstVu? 4. Potrditev'računskega zaključka za 1. 1935. 5. Volitev nadzorstva. h. Slučajnosti. Redni občili zbor Hranilnice in posojilnice na Bučki, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja 1936, ob 15 v župnišču. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cankovi, r. z. z n. z„ se bo vršil 21. maja 1936 ol) 14,11. v ^šoli na Cankovi, pucvni red: J. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboru. 2>. Poročilo' načelstva'tn liadždfstva". 3. Odobritev ra- v nedeljo, dne 31. maja 1936. ob 9 v uradnih prostoriji. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Mlekarske zadruge v Črnomlju ; v likvidaciji, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo, • dne 31. maja 1936, suifira 10 v uradnih prostorih« Dnevni red: L Čitanje: zapisniku zgilnjega občnega zbor'OpL Peiročito likvidacijskega odboru. 3. Odonritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Stavbne zadruge v Goričanah v Preski, r. z. z n. z.., se 1k> vršil v nedeljo, dne 31. maja 1936" oh II dopoldni: v Prosvetnem domu, Dnevpi red:;1. Poročilo načelstvu in nadzorstvu. 2. Potrditev računskega zaključka za 1. 1935. 3. Poročili) o iz.VišeiiiVrc-viziji. 4. Razdru/li'a zadruge. Občili zbor Kmetijskega društvo za Hrastje in okolico, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 24. maja 1936 ob ‘A 10 dopoldne v lastnih prostorih. Dnevni red: I. Poročilo načelstvu in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti. Občni zbor Ljudske kuhinje no Jesenicah, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 23. maja 1936 ob 8 zvečer v zadružnih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Odobritev letnega zaključka za 1935. 4. Pomočilo revizorjev. 5. Čitanje- revizij sitega ■ poročila. 6. . Votitdv , nadzorstvo. 7. ‘Slučajnosti. čunskega zaključka*-za • letir-m*: - 4. hitenje Redni občni zbor Imnčarske produktivne revizijsdtega poročila. 5. Slučajnosti 29. redni občni'zbor Hranilni«; in posojilnice v Cirkovcah, r. z. z n. z., se bo vršil v ponedeljek, dne 25. maja 1936, ob 9 dopoldne v hiši načelnika g. Stefana Beraniča, posestnika v Starošinceh št. 27. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboru. 2. Čitanje M 1. 1935. 5. Volitev načelstva in nadzorstva, revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in 6. Sprememba pravil šš 19 in 27. 7. SlučajnostL nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka, 5. Sprememba pravil $ 16. prvega stavku. 6. Volitev načelstva in nadzorstvu. 7. Slučajnosti, Redni občni zbor Posojilnice na črni gori pri Ptuju, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 21. maja zadruge, v Komendi, r, z. z. o. z., se bo vršil dne 31. 'nuijli t93b; pli 6 *7jj(itraj v zadružnem prostoru v Komendi. Dnevni red: i. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročilu. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka Občili zbor Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidanem mostu, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 24. maja 1936 ob 3 popoldne v poslovni sobi. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 2. Potrditev rač. zaključka za leto 1935. NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZ L V LJUBLJANI Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12"50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. Mednarodna zadružna zveza o pomenu zadružnega gospodarstva. V sredini gospodarske, ves svet obsegajoče krize in z ozirom na obilna znamenja političnega vrenja in državnih pretresijajev, o katerih nihče ne ve, kam vedejo, v sredi teh razburkanih razmer smatra Mednarodna zadružna zveza za potrebno in koristno, da znova poudari načela in vodilne misli, na katerih je zgrajeno in osnovano zadružno gibanje ter da ta načela ponovno razglasi v javni objavi vsem narodom in vladam. Mednarodna zadružna zveza je zveza nacionalnih zadružnih pokretov v 40 državah in obsega združbe konzumnih, kmetijskili in produktivnih zadrug, kmetijskili kreditnih zadrug in zadružnih bank. Po nji zastopani del prebivalstva je tako velik, da je sedaj največja konzumentska organizacija na svetu in edina velika organizacija, ki hrani interese potrošnikov proti izko-riščanju kapitalističnega profitarskega gospodarstva. V njenih vrstah je organiziranih 100 milijonov posameznih članov, ki imajo večinoma svoje družine. V Aziji. Afriki, Južni Ameriki in Avstraliji je zaznamovati velik napre- dek pri izgradili sličnih pokretov, kakor je ta, ki ga sestavlja članstvo Mednarodne zadružne zveze. Ti še ne razviti pokreti v drugih delih sveta imajo še silne človeške rezerve, ki bi se mogle lahko organizirati v naši mednarodni zadružni družini, čim bi se v svet povrnili vsaj nekoliko stabilni pogoji in se vzpostavila kolektivna varnost. Z ozirom na velike možnosti za vse človeštvo, ki jih obsega mobiliziranje te velike mirovne armade po načelu »eden za vse, vsi za enega«, proglaša mednarodna zadružna zveza vsemu svetu in zlasti tistim, ki stojijo še proč od nje, principe zadružnega gibanja. Zveza poudarja možnosti, ki tičijo v njeni posebni gospodarski strukturi, in poudarja tudi, da ima zadružno gibanje pravico, da se sme v okviru ustave vsake posamezne države najmanj tako svobodno razvijati, kakor vsaka druga gospodarska podjetniška oblika, Osnovna načela zadružnega gibanja so naslednja: 1. Odprto (n c o m e j e n o) in prostovoljno članstvo: Članstvo v zadrugi bodi odprto vsem brez 5 razlike, barve, rase ali vere, in vsakdo naj zamore svobodno presodili, ali se hoče pridružiti zadrugi ali ne. 2. De m o k r a t i e n a uprava: To pomenja neomejeno pravico do gospodarskega samoodločcvanja in do svobode v razvoju, ki je podvržena le omejitvam po državnih ali zakonskih določbah, ki veljajo skupno za vse in imajo pred očmi korist splošnosti. Osnovna misel demokratične samouprave — en glas vsakemu članu brez razlike spola — je podlaga zadružne ustave. 3. P o vrači I o z a n a k u p c. S tem se izloča profitarski nagib v trgovini in industriji in sploh profit sam. A ko se to načelo posploši in formulira kot »razdelitev presežka, ki izhaja iz delovanja zadruge z njenimi člani , potem imamo v tem ne samo osnovo zadružnega gospodarstva, ampak tudi praktično metodo, po kateri se le ta razlikuje od obstoječega konkurenčnega sistema kapitalističnega gospodarstva. V teh treh načelih leži ves svetovni nazor zadružnega gibanja. Zadružno gibanje se je iz pionirske delavnosti delavcev in delavskih žen v kakih šestih državah razvilo na osnovi načrtov ročdelskih tkalcev leta IS4-1. Nadaljnje načelo, ki predpisuje tesno omejitev kapitalovih obresti, ustreza izločitvi profitarske misli s tem, da se presežek deli v razmerju, kakor doprinaša jo člani k tvorbi presežka. S tem se tudi poskuša doseči »pravična cena« ob razdeljevanju potrebščin in omejitev kapi ta lo vega profita. Prvi cilj ročdelskih pionirjev, vzpostavitev gospodarske svobode in socialne neodvisnosti, je nujno vedel do tega, da se je postavilo načelo politične in verske- nevtralnosti nasproti vsem, ki so prosili za sprejem v zadrugo, in da je isto načelo veljalo v posvetih in odredbah zadruge. Ta določba je daleč odi tega, da bi hotela zadruga onemogočiti stališče in delovanje v dotičnih važnih področjih, toda na drugi strani varuje nezavisnost posameznika in skupnosti in razširja delavno področje ob zastopanju upravičenih gospodarskih interesov. Nacionalni zadružni pokreti, ki so priključeni mednarodni zadružni zvezi, katerim se pridružujejo v načelnem soglasju še močne, zvezi še ne priključene zadružne organizacije in doslej še ne razviti pokreti v nekaterih državah, so na zgoraj opisani podlagi zgradili države v državi in tako zvezo narodov, ki praktično dokazuje delavno sposobnost novega gospodarskega reda. Tu novi gospodarski red je v stanu nadomestili obstoječi kapitalistični, mi profitu zgrajeni sistem, spraviti v ravnovesje gospodarski položaj sveta in gii s svojimi principi tudi vzdržati in s tem dati najbolj, varno jamstvo zn svetovni mir. Ob pregledu zgoraj opisanih načel in njih praktične provedbe se pokažejo sledeče razlike med zadružnim in kapital isličn i m gospoda rstvom: 1. Zadruga predstavlja službo v korist skupnosti namesto profita posameznika. Ona vzpostavlja resničen stik mcd njega predpisno takso s pripombo, da se njegova vloga ne vzame v delo, dokler ne položi predpisne takse zanjo. Oblastvo, kateremu se pošlje vloga Zaradi plačila takse, pozove prosilca najkasneje v 5 dneh, naj položi v 30 dneh od dne vročitve poziva potrebno takso. Drugače se smatra, ne da bi imel kakršnokoli pravico do pritožbe, kakor da vloga vobče ni vložena. Če je vezana vložitev takega spisa na določen zakonski rok, pa je bil vložen netaksirani spis pravočasno, se smatra, da je pravočasen, če se položi taksa v tem predpisnem naknadnem roku. Izpremeni se tudi drugi o d s t a -Vek čl. 32 zakona o taksah tako, da se kot obresti za državne redne takse. ki se ne plačajo v zakonskem roku, pobira 6% na leto (mesto dosedanjih 8%). V čl. 32 se izpremeni besedilo v tretjem odstavku pod točkama a) in b) in se glasi: a) za vročeni pismeni opomin: 1. I (en) dinar, če ne znaša dolg več ko • 2()0.— Din; 2. 0.5% (pol odstotka) vsega dolga, ki presega 200.— Din in ne znaša več ko 10.000 Din; 3. 1% (en odstotek) vsegii dolga, ki presega 10.000.— Din; b) za izvršeni popis (rubež) stvari: I. 5 (pet) Din, če dolg ne znaša več ko 500.— Din; 2. 1% (en odstotek) vsega dolga, ki presega 500.— Din in ne znaša več ko 10.000. —Din; 3. 2% (dva odstotka) vsega dolga, ki presega 10.000.— dinarjev. Oproščene so vse kazni, ki so bile izrečene zadrugam, njih zvezam in njih poslovalcem z a ra di t ak s nih kaznivih d e -jan j iz tarif, postavk 12, pripomba 12 (t. j. zaradi dopolnilne prenosne takse), 62 (zaradi točilne pravice), 91 (zaradi pooblastitve zn opravljanje obrta), storjenih do dne 31. januarja 1936. Postopek, ki teče glede teh kaznivih dejanj, se ustavi, če pa so ta kazniva dejanja že sojena, se kazni ne izterjajo; že izterjane kazni se pa ne vrnejo. Plačevanje in izterjevanje davkov. V ljubljanskem dnevniku »Slovencu« z dne 30. aprila t. I. je priobčil g. S. š. naslednji pouk, ki obsega o plačevanju in Izter javan ju davkov tako važna navodila, da jih ponatisnemo tudi v našem listu. Za naše davkoplačevalce je zelo Važno, da znajo in da imajo vedno pred očmi, kdaj jim zapade kakšna davščina v plačilo, da se izognejo novim nepotrebnim stroškom. Zapadlost, to je dospelost davka se mora razločevati od obstoja davka. Davek lahko obstoja in se dolguje, ne da bi dospel (zapadel). Dospelost davka je odvisna od nastopa vplačilnega termina, to je onega časovnega termina, do katerega se mora vplačati, ako davkoplačevalec noče, da pride v zaostanek, ki je zavezan z zakonskimi posledicami. Vplačilni termini so v zakonu o neposrednih davkih določeni. Ti davki do-spevajo praviloma v plačilo v štirih enakih letnih obrokih dne 1. januarja, I. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta. Davek, ki je dospel v plačilo, se mora plačati najkasneje 15. dne prihodnjega meseca, to je 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra, ker sicer nastopijo v zakonu določene posledice — novi stroški. Od teh plačilnih terminov tvori izjemo zemljiški davek. Ta dospcva v plačilo ter se mora tudi plačati v dveh enakih letnih obrokih, in sicer dne 15. avgusta in dne I. novembra vsakega leta. Pred nastopom teh terminov se davek sicer za dotično leto dolguje, ni pa še dospel v plačilo. Z državnimi davki zapadejo v plačilo tudi samoupravne (banovinske, občinske in druge) doklade. Če se davki ne plačujejo pravočasno, se morajo davčnim zavezancem pri-računati z a m u d n e obresti in davčne uprave zadobe pravico in dolžnost davke prisilno izterjati. Zamudne obresti znašajo 6%. Izvršilno postopanje morajo davčne uprave uvesti takoj po poteku skrajnega roka s tem, da izstavijo pismeni »opomin«. Davčni »opomin« je poziv, da mora naslovljeni davkoplačevalec dolžni davčni znesek poravnati v teku 8 dni. Za ta »opomin« se davčnemu zavezancu pri računajo opominski (to so že eksekutivni) stroški, ki znašajo: 1 Din, če dolg ne znaša več ko 200 dinarjev; V2% vsega dolga, ako se giblje med 200 Din in 10.000 Din in 1 % vsega dolga, ako presega 10.000 dinarjev. Ta opomin se navadno dostavlja z o p o minsko položnico. Od opo-minske položnice se mora razločevati »opozoritvena« položnica, s katero davčne uprave ob zapadlosti davčnega obroka sporočajo davčnemu zavezancu znesek v plačilo zapadlega davka. Z opozoritveno položnico niso zvezani nobeni posebni stroški, ako izvzamemo nabavne stroške za položnico (25 para). Z opozoritveno položnico se v zadnjem času združi tudi opomin, ki opozarja davkoplačevalca na to, da nastopijo v primeru, ako sc do najskraj nega termina zapadlosti (to je do 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra) davčni dolg ne poravna, zakonske posledice. Te posledice obstojajo, kakor zgoraj navedeno, v tem, da se davkoplačevalcu priračunajo novi, tako imenovani eksekutivni stroški, vsled katerih davkoplačevalcem davek dnevno rast e. Ako preteče osem dni po skrajnem plačilnem roku, ne da bi se zapadli znesek vplačal, s m e davčna uprava takoj uvesti drugo izvršilno stopnjo, to je rube žen. Na sedežih davčnih uprav se mora po danih navodilih rubežen glede zapadlih četrtletnih obrokov izvesti vsakega četrtletja, po drugih krajih pa po dopustnosti časa. Rubežen izvršuje ob prisotnosti cenilca, ki ga odredi občinsko oblastvo, izvršilni organ na osnovi izpiska davčne uprave na licu mesta s tem, da popisuje premične telesne predmete ali denarne terjatve, ki niso zabeležene v zemljiških knjigah. Rubežui stroški — razen taksnih — znašajo: 5 Din, če dolg ne znaša več ko 300 dinarjev; 1 % vsega dolga, a ko presega 500 Din in ne znaša več ko 10.000 Din in 2% vsega dolga, a ko presega 10.000 dinarjev. Če davčni zavezanec ne poravna davčnega dolga z zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški vred tekom 8 dni po izvršeni rubežni, se smejo zarubljeni predmeti prodati na javni dražbi. Jz doseženega izkupička se krijejo najprej izvršilni stroški in potem šele davek z obrestmi vred. Eksekutivni stroški tvorijo v finančni upravi neko čudno — mistično poglavje, o akterem bi sc pač temeljito izplačalo v interesu slovenske stvari, a ko bi obrnili naši merodajni faktorji nekaj več paznosti na uporabo teh izven vsakega proračuna stoječih dohodkov. Zakon o neposrednih davkih daje sicer v členu 151. polnomočje za prosto razpolago teh dohodkov finančni upravi, oziroma finančnemu ministru brez vsakih omejitev v okviru zakona, toda iz tega še nikakor ne sledi, da bi merodajni državni faktorji ne imeli pravice regulirati ali vsaj so regulirati uporabo teh milijonskih dohodkov v finančni upravi. Bodi tukaj samo omenjeno, da se iz teh dohodkov nabavljajo davčne in eksekucijske tiskovine in strokovne knjige v srbohrvatskem jeziku ter se z njimi zalagajo davčne in finančne uprave v slovenski banovini. Ali nimamo pravice, da se iz dohodkov, nabranih na slovenski zemlji, nabavijo slovenske tiskovine in knjige! Bodi nadalje še omenjeno, da so dohodki iz eksekucijskih stroškov baš v naši banovini naj večji! To je okolnost, ki dokazuje, da je tudi intenzivnost davčnega izterjevanja v Sloveniji največja. Eksekutivnih korakov se državna uprava mora posluževati, da pride do svojih pravic, ki ji pristojajo napram državljanom, ki puščajo v nemar eno izmed svojih glavnih državljanskih dolžnosti. Potrebno je, da sc vsak državljan zaveda te svoje dolžnosti in da vestno skrbi za pravočasno plačilo, ker s tem le sebi koristi in si prihrani zamudne obresti in cksekntivne stroške. Čim bolj pa zaostajajo ljudje v plačevanju davkov, tem več separatnih dohodkov ustvarjajo finanči upravi, ki z njimi nastavlja nove eksekucijske moči, da se intenzivneje izterjujejo davki. Zvezine objave. Uredba o zaščiti kmetov. Na temelju § 98 finančnega zakona za leto 1936/37 na predlog ministra za kmetijstvo, ministra pravde in ministra za trgovino in industrijo predpisuje ministrski svet uredbo o odložitvi izvršb za kmetijske dolgove: Čl. I. Vsi zaščiteni dolžniki po uredbi 0 zaščiti kmetov od 30. 9. 1935 L, ki so izgubili zaščito za svoje dolgove zbog neobnovljenja menic, dobijo ponovno to zaščito. Dolžni so v roku 90 dni od dne veljavnosti te uredbe izvršiti zamenjavo menic na način, predviden v čl. 3, odst. 7 omenjene uredbe. Drugače bodo ponovno izgubili zaščito. Čl. 2. Do 1. 10. 1956 1. se odlagajo vse prisilne prodaje (izvršne dražbe) nepremičnega premoženja za kmetijske dolgove, zaščitene z u red ho o zaščiti kmetov od K), septembra 1935 1. in čl. I. te uredbe, kakor tudi za neplačane obresti teh dolgov. Istotako se ustavljajo vse prisilne uprave, vse prisilne prodaje nepremičnega premoženja, kakor tudi odvzemanje premičnih stvari, ki so bile provedene v svrho izvršbe ali zavarovanja. Do 1. 10. 1936 1. se ne morejo dovoliti nove izvršbe za dolgove in obresti, omenjene v prednjem odstavku. Čl. 3. Ta uredba dobiva obvezno moč, kadar se objavi v Službenih novinah«. (Službene novine od 22. aprila 1936.) Ali z a d ene t a u r e d b a z a -druge? Številne zadruge sc obračajo na Zvezo z vprašanjem, ali zadene ta uredba tudi kmečke dolžnike pri zadrugah, za katere velja odplačilni načrt. Gornja uredba izrecno pravi, da velja samo za one dolžnike, ki so zaščiteni z uredbo od 30. 9. 1935. Kmečki dolžniki pri posojilnicah so v čl. 4 uredbe od 30. 9. 1935 od zaščite izrecno izvzeti. Zato se tudi nova uredba od 22. 4. na kmečke dolžnike pri zadrugah ne nanaša. Slej ko prej velja za kmečke dolžnike pri zadrugah zadružni odplačilni načrt, ki s predpisi gornje uredbe ni prav nič prizadet. Ravno tako niso s predpisi gornje uredbe prav nič prizadete dražbe ali zavarovanja, ki so jih posojilnice napram kmečkim dolžnikom pod vzele na podlagi predpisov zadružnega odplačilnega načrta. Nove vloge. Na vprašanja nekaterih posojilnic glede novih vlog pojasnjujemo, da je v duhu uredbe o zaščiti denarnih zavodov, da denarni zavodi pod zaščito stop ujema pridejo do obnovitve poslovanja z novimi vlogami in s počasno mobilizacijo starih vlog. Zato mora biti težnja vsake posojilnice, da v čim večji meri pritegne nove vloge. Zadružna zveza je v Narodnem gospodarju in v okrožnicah dala tozadevna pojasnila in navodila. (Nar. Gosp. leta 1932, str. 98 in 113, Nar. Gosp. 1. 1933, str. 128, okrožnica posojilnicam od 2. II. 1933). Nekatere posojilnice so začele z depotnimi vlogami istočasno, ko je s tem začela tudi Zveza in so že prav lepo uspele; saj imajo pri Zvezi na novem računu Din 2,036.000.—, kateri denar jim je vsak čas na razpolago. Zveza obrestuje nove vloge po 2!/•>%, le izjemoma po 5%, če gre za večje vsote in daljši rok. Razume se pa samo po sebi, da je pot do zaupanja ne le v novih vlogah in obnovitvi poslovanja, temveč zlasti tudi v tem, da v čim večji meri in čim prej postanejo likvidne stare vloge, ki so vsled denarne krize zamrznile. Trgovanje s hranilnimi knjižicami. Svoje stališče k vprašuj u trgovine s hranilnimi knjižicami je Zveza pojasnila v Narodnem Gospodarju od 15. 3. 1936, str. 40 in je ravno tam dala tudi navodila posojilnicam, kaj naj svetujejo vlagateljem. Posojilnice same naj si prizadevajo, da spravijo v stik vlagatelje, ki bi hoteli hranilne knjižice prodati, in one dolžnike, ki se za nakup hranilnih knjižic zanimajo zaradi odplačila dolga. Za take objave smo stavili na razpolago »Narodni Gospodar . Posojilnice, pri katerih se javljajo kupci za hranilne knjižice, naj se obrnejo na Zvezo, enako tudi one posojilnice, pri katerih sc javljajo vlagatelji z željo prodaje, da bi Zveza mogla take posojilnice spraviti v poslovni stik. Uredba daje dolžnikom zavodov pod zaščito možnost kompenzacije in pose- jilnice naj v tem oziru gredo na roko, ker ustrežejo dolžnikom in vlagale!jem. Vzorec zn razpored izplačil. Zaščitene posojilnice nas večkrat vprašujejo, kako naj bi se sestavil razpored o izplačilih denarja, izterjanega v določenem razdobju. Razpored ne more biti pri vsaki posojilnici enak, ker se pač izterjane vsote izplačujejo po različnih vidikih. Za vzgled bo dobro služil naslednji razpored, ki nam ga je poslala neka naša članica. »Narodni Gospodar« redno berite, hranite in ga ob koncu leta dajte v vezavo. Koliko dopisovanja bi si prihranile zadruge in koliko odgovorov bi prihranile Zvezi, če bi odborniki vselej vsaj na hitro prebrali novo številko »Narodnega Gospodarja«! To bi vzelo zelo malo časa in ne bi nič stalo. Korespondenca z Zvezo pa je zamudna in še stanc. Vprašanja in odgovori. Posojilnica jo v času od........... do.........prejela gotovine in sicer: a) od dolžnikov, na glavnico . . Din 35.099 b) od dolžnikov, na obresti ... „ 78.407 c) od naloženega denarja.............. 6.482 č) najemnina za 6 mesecev ... „ 450 d) gotovina dne................. „ 9.158 Skupaj gotovine . . . Din 129.596 Od gotovine so odbiti režijski stroški in sicer: a) rentni, uslužbenski, zemljiški indr.davki Din 1.295 b) nagrade tajniku, bla- gajniku, pom. uradniku ................... „ 5.436 c) dobrodelni nameni . „ 445 č) pokojninski zavod . „ 275 d) račun hiš........... „ 970 e) časopisi............ „ 424 f) tiskovine in premični inventar .... „ 3.045 g) upravni stroški, pi- sarniške potrebščine, znamke, kolki, opo-minske tožbe, vknjižbe i. t. d.................6.051 Režijski stroški skupaj Din 17.941 Odplačilo na hranilne vloge i. s.: 1. Vloge do 10.000 Din, skupni znesek Din 425.247 so dobili 3%, t. j. „ 2. Vloge od lO.O(M) Din do 20.000 v skupnem znesku Din 951.022 so dobili 2%, to je.................. „ 3. Vloge nad 20.000 v skupni vsoti Din 3,638.890 so dobili I %, to je „ 4. Izredna izplačila v skupni vsoti „ Gotovina dne............................. 42.757 19.020 36.388 7.985 5.505 Skupna vsota razdeljenega denarja, stroškov in gotovina . . . Din 129.596 Vprašanje 6: Obrnili smo se do davčne uprave s prošnjo, da nam pošlje podatke glede davčnih osnov nekega našega dolžnika, ki trdi, da je zaščiten kmet. Davčna uprava nam je odgovorila, da nam ne more dati teh podal kov. Ali je to postopanje pravilno? Odgovor: Po čl. 9, odst. 2 uredbe o zaščiti kmetov z dne 50. 9. 1955 je predpisano, da izdajo občinske oblasti potrdila o tem, ali je kdo kmet. Občina seveda ne more takega potrdila izdati kar brez nadaljnjega, ampak mora imeti na razpolago zanesljive podatke, iz katerih se razvidi, če pripada dolžniku značaj kmeta. V ta namen si občina preskrbi od davčne uprave podatke o višini posameznih davkov, ki so predpisani dolžniku. Priziv zoper odločbo občine, če ne izda potrdila ali če izda nepravilno potrdilo, gre v prvi stopnji na okrajno sodišče, v drugi na okrožno sodišče. Iz besedila uredbe se ne more sklepati, da bi bila davčna uprava dolžna dajati taka pojasnila upnikom, pač pa jih mora dajati občini, oziroma sodišču. Vprašanje 7: Posestvo dolžnika, pri katerem smo bili na prvem mestu vknji-ženi za terjatev Din 25.000.— na pod- lugi zadolžnice, je prišlo im dražbo ter smo prijavili dolžno glavnico s ka-pitaliziranimi obrestmi do 2i. I I. 1933 glasom uredbe o zaščiti kmetov, obresti od tega dne dalje, zamudne obresti itd., tako da je znašala prijavljena terjatev 34.500.— Din. Sodišče nam je v razdelilnem sklepu priznalo le vk n j i ženo glavnico Din 25.000.— in 7% obresti za tri leta skupno z zamudnimi obrestmi. Ali naj se proti razdelilnemu sklepu sodišča pritožimo? Odgovor. Sodišče Vam je priznalo to, do česar imate pravico kot vkuji-ženi upnik po obč. drž. zakonu in zakonu o zemlj. knjigi; ni Vam pa priznalo onega, do česar bi imeli tudi še pravico po ur e d b i o z a š č i t i kmetov od 22. nove m b r a 1. 1933, ki je določila, da se imajo vse do tedaj neplačane obresti kmečkih dolgov z dnem 23. II. 1933 kapitalizirati. V Vaših knjigah ste izvedli slednjo uredbo in ste na podlagi kapitalizacije obresti imeli višjo terjatev. V zemljiški knjigi pa je ostala terjatev, kolikor je bila prvotna dolžna glavnica na podlagi zadolžnice, kdo ima prav? Gre tu za važno pravno vprašanje, kjer bi pa po našem mnenju obveljalo stališče sodišča. Zakonske določbe o zemljiški knjigi namreč niso mogle biti tako enostavno spremenjene z uredbo o zaščiti kmetov. Publiciteta zemljiške knjige je pravno in praktično toliko važna, da bi bilo mogoče odstopiti od tega načela le, ako bi bila uredba o zaščito kmetov od 22. 1 I. 1933 izrecno določila, da se z ozirom na odrejeno kapitalizacijo obresti v soglasju s tem spremenijo tudi določila zakona o zemljiški knjigi. Priziv proti razdelilnemu sklepu Vam torej odsvetujemo. Iz našega zadružništva. Zadružna šola v Ljubljani je v letošnjem tečaju, ki je bil 22., trajala od 15. oktobra 1935 do 8. aprila 1936. V tečaj je bilo sprejetih 39 učencev, med tečajem ni izstopil nobeden. Vsi so bili sinovi kmečkih staršev. Vedenje učencev je bilo v šoli in izven šole ves čas vzorno. K pouku so prihajali zelo marljivo, mu pazljivo sledili in skrbno sodelovali ter natančno izdelovali domače naloge. To je imelo za posledico, da so bili uspehi ob koncu tečaja zelo zadovoljivi. Šolo je vodil v pedagoškem, metodičnem in administrativnem oziru direktor dvorazredne trgovske šole, razred niške posle je opravljal tajnik Zadružne zveze Anton Kralj. Poleg obligatnih predmetov se je neobvezno poučevalo tudi strojepisje, ki so ga ob-iskavali skoro vsi udcležniki p rosi o-volj no. V sredo, dne 8. aprila, je bil slovesen zaključek šole, kateremu so prisostvovali zastopnik banske uprave g. inž. Jelačin, referent za zadružništvo, zastopnik Zadružne zveze, njen podpredsednik g. dr. Karel Capuder in za Zvezo slovenskih zadrug njen predsednik gospod Ivan Pipan in član nadzorstva g. Hinko Šumer. Ob koncu zaključka je bil, kakor običajno, pregledni izpit, pri katerem so predavatelji na kratko izpraševali iz predelane tvarine. Po izpitu se je gojenec Anton Cvetek zahvalil učiteljskemu zboru in vsem, ki so pomagali šolo vzdrževati. Učni uspeh je bil naslednji: z odličnim uspehom je izdelalo 8 učencev, s prav dobrim 14, z dobrim 13, z zadostnim 2, z nezadostnim 2. Upajmo, da bodo udcležniki pridob- 7? Ijeno znanje s pridom porabljali pri delu v zadružnih organizacijah. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani izkazuje ob koncu 1. 1935 577 zadrug, za K) več kakor ob koncu 1. 1934. V okolišu okrožnega sodišča v Ljubljani ima svoj sedež 182 zadrug, v Novem mestu 40, v Celju 70 in v Mariboru 81, iz drugih banovin so včlanjene štiri zadruge. Po delokrogu je od teh zadrug 150 kreditnih, 29 nabavi jalnih in prodajnih, 31 mlekarskih, 32 živinorejskih in pašnih, 19 kmetijskih strojnih, 24 elektrarniških, 17 obrtnih, 24 stavbinskih, 16 vodovodnih, 8 tiskovnih in založniških, 5 vinarskih, 6 zavarovalnih, 2 osrednji kmetijski in 14 raznovrstnih drugih. Bilanca za I. 1935 izkazuje med pasivi: deleži članic 318.000 Din, splošni rezervni zaklad 673.311.70 Din, kurzni rezervni zaklad 204.021.— Din, skupaj oba rezervna fonda 877.552.70 Din, vloge v tekočem računu 23,913.565.— Din, kredit pri Narodni banki 2,930.000.— Din, zadružni pomožni sklad 712.451.50 Din, dr. Marušičev podporni sklad 105.000.— Din, prehodne postavke 4.490 Din; čisti dobiček 39.736.45 Din. Aktiva obsegajo: gotovina v blagajni 51.241.—, gotovina v Poštni hranilnici 35.984.— Din, naložen denar 478.735.40 Din, vrednostni papirji 650.651 Din, krediti v tekočem računu 26.637.277 Din 45 par, zaloga tiskovin 10.131.50 Din, inventar 96.215.— Din, Zadružni dom 941.286.— Din, prehodne postavke 21.036 Din; skupna vsota aktiv 28,900.575.38 dinarjev. Letnemu poročilu je dodan statistični pregled o poslovanju članic v letu 1934, iz katerega povzamemo: Število članov pri vseh 367 včlanjenih zadrugah je ob koncu I. 1954 znašalo 93.125 in se je pomnožilo za 1.845. Hranilnih vlog je bilo v letu 1954 vloženih (v tisočih) 122.494 Din, dvignjenih pa 172.842 Din. Posojil je bilo vrnjenih 155.237 Din, izplačanih 116.736 Din. Blagovne zadruge so kupile blaga za 65.574 Din, prodale za 62.827 Din. Nazadovanje v stanju hranilnih vlog se je nekoliko zmanjšalo. Konec 1. 1951 so znašale hranilne vloge pri vseh kreditnih zadrugah 678 milijonov Din, 1. 1932 639, I. 1933 599, I. 1934 567 in ob koncu 1. 1935 približno 550. Nazadovala so tudi posojila, ki so konec 1. 1951 znašala 615 milijonov Din, I. 1932 581, 1. 1933 573, I. 1934 559 in konec 1. 1935 približno 545 Din. Aktiva vseh članic so znašala 731 milijonov 876.000.— Din. Izgube so vse članice napravile skupno 5,650.705.— Din (največ nabavne in prodajne, namreč 1,960.791.— Din), dobička 3,098.145.— Din (največ kreditne, namreč 2,209.464 Din). Rezerve vseh članic so znašale 63,754.287.— Din. Zadružni pomožni sklad (sanacijski fond) se je napram prejšnjemu letu znižal skoraj za polovico. Razliko je Zveza porabila za sanacijo nekaterih zadrug. Toda kaže se potreba, še dalje zbirati prispevke v ta fond. Zato je občni zbor dne 20. aprila sklenil, da se bo tudi letos pobiral 5% prispevek od čistega dobička včlanjenih zadrug za pomožni sklad po uredbi o zaščiti kreditnih zadrug. Lepi uspehi tihega dela. Med drugimi stavbenimi zadrugami, izmed katerih so mnoge delale veliko reklamo, a stvarno dosegale malo uspehov, je pa nasprotno brez reklame, liho, a zato tudi zelo uspešno delovala Stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev »Bajtar«, r. z. z o. z., v Ljubljani. V teku enajstletnega dela je izdala svojim članom za 2,648.()()().— Din posojil, nabavila zanje gradbenega materijala za 26,429.000 Din in jim posredovala nakup zemljišč oziroma stavbišč 230.425 m2. Naslednja tabela lepo kaže, kako je zadruga širila svoje delo in dosezala vedno večje uspehe, dokler ni z nastopom denarne krize začelo pojemati kreditno poslovanje in s tem tudi gradbena delavnost. Nazadovanje v poslovanju te zadruge pod vplivom denarne in gospodarske krize je jasen primer, kako je denarna kriza zadušila tudi tako važno socialno delo kakor je preskrba železničarjev z lastnimi hišicami in vrtovi. Pregled poslovanja: | );|p Vrednost na- Nabav- Leto Število '/■"‘‘T l,rist°I,ov v .linarjih posojilu članom Din bavljenega grudi), materijala Din Ijene ne-premič. 1925 119 1,134.567 333.180 2,560.788 35.688 1926 32 1,688.544 410.617 2,288.544 24.067 1927 44 2,220.650 320.110 2,745.689 26.240 1928 45 3,320.660 220.660 3,246.555 28.500 >929 88 4,222.140 260.540 4,556.800 41.440 1950 99 4,678.900 328.542 4,765.800 48.800 1951 58 3,326.870 221.560 2,654.500 19.220 1951 46 2,047.120 127.567 1,896.440 14.220 1955 30 1,174.178 76.580 1,124.660 7.250 1954 9 636.520 116.900 522.870 4.280 1955 6 188.540 32.400 66.440 720 576 24,638.689 2,448.546 26,429.086 250.425 Donesek k zgodovini zadružništva. V seji načelstva Zadružne zveze 20'. 11. 191 I je bila med naznanili ravnateljstva ta-lc točka: »Glavni savez srbskih zemljoradničkih zadruga v Bel g radu sporoča, da pride 20 zadrugar jev si ogledat kranjske zadruge. Ti so danes došli pod vodstvom revizorja Todoroviča. Tajnik Kralj se je odpeljal z njimi v Mengeš.« Zadrugar ji so torej mnogo let pred na- šim ujedinjenjem vzdrževali prijateljske zveze in pripravljali pot ujedinjenju. Tedanji voditelj slovenskega zadružništva dr. Krek je bil v prijateljskih stikih s pionirjem srbskega zadružništva Mihajlom Avramoviecm. Gospodarstvo. Kmetijske zbornice. V § 72 finančnega zakona za I. 1936/1937 je dano mi-nistru za kmetijstvo pooblastilo, da sme predpisati po odobritvi ministrskega sveta uredbo o ustanovitvi, ustroju, področju, pravicah in dolžnostih kmetijski h zbornic kol uradnih zastopnikov kmetskih koristi. Od ujedinjenja ves čas se pojavljajo predlogi in se poslavlja zahteva za zakon o kmetijskih zbornicah, ki pa bodo — kot vse kaže — uvedene z uredbo. Tudi v tej obliki pozdravljamo rešitev tega perečega vprašanja, ker edino kmet, najštevilnejši in najvažnejši stan v državi, še nima svojega poklicnega zastopstva, dočim ga imajo že vsi drugi stanovi in poklici. Ob priliki tega pooblastila (v finančnem zakonu so listi, zlasti bel-grajski, prinesli tudi neki osnutek zakona o kmetijskih zbornicah, ki pa, mislimo vsaj, za sedanje razmere ni oficijelni osnutek, ker izzveni zopet v popolno centralizacijo vsega dela in zastopstva kmečkih interesov v centralni kmetijski zbornici v Bel gradu. V zbornicah morajo ravno priti do izraza in veljave tako različne težnje in zahteve vseh pokrajin in gospodarskih razmer naše države. Zato bi centralizacija zastopstva kmečkih interesov in ustanovitev centralne kmečke zbornice pravičnim koristim kmetijstva bila bolj v škodo koi v korist. Vsekakor pa pričakujemo od kmetijskih zbornic to, da bodo zahtevale pravice tudi za kmečki stan. Saj smo občutili in še danes občutimo v ogromni razliki med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov, kako je industrija, obrt in trgovina uspela, da brani svoje koristi v carinah, v zakonodajstvu, v tarifah. In končno je v pretežnem delu to zaščito moral plačati kmet kot najštevilnejši konzument domačih izdelkov. Potreba silosov. V § 72 finančnega zakona za I. 1936/1937 je ministru za kmetijstvo dano tudi poblastilo, da sme postavljati sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo v izvoznih središčih silose in elcvatorje, katerih ustroj in poslovanje se predpiše s posebno uredbo. Zakon sam tudi že navaja razloge. zakaj naj se gradijo •silosi: a) izboljša naj se kakovost deželnih pridelkov; h) olajša naj sc njih izvoz; c) omogoči naj se kreditiranje proizvod nikom na podlagi lom barda kmečkih pridelkov. Je res skrajni čas, da se tudi v tem oziru nekaj napravi za kmeta, ki je bil doslej le preveč prepuščen kapitalno močni posredniški trgovini, ki je zlasti ob času žetve izkoriščala kmetovo stisko in cene potisnila do skrajnosti navzdol. Z uvedbo silosov bo možno na zastavo žita dati kmetu kredit, tako da ne bo prisiljen vnovčiti pridelek za vsako ceno, temveč bo mogel v miru počakati in sc odločiti za prodajo tedaj, ko se mu bo zdela cena ugodna.. Velike množine žita ne bodo istočasno pritisnile na tržišče in zbile cen, temveč se bo ponudba enakomerno razdeljevala na vse leto. Zato bodo cene stalnejše. Zelena-šlvo bo zlasti pri najmanjših proizvod-nikih še trajalo, vendar pa v veliko manjši meri. Velike važnosti so pa silosi zlasti za izvoz, ker se bo žito v silosih pripravilo, zlasti očistilo in se bo tipiziralo, tako da bodo inozeskim kupcem na razpolago velike množine popolnoma enotnega pridelka. Naknadna zamenjava bankovcev. Počenši z 20. t. m. bodo glavna državna blagajna in vse davčne uprave zamenjavale bankovce, ki jim je rok za zamenjavo v Narodni banki potekel 4. maja. To so bankovci po 1000 Din »z dotiskano rozeto« izdaje 30. novembra 1920. dalje 10 dinarski bankovci »rdeč-kaste« izdaje z dne 26. maja 1926 in 10-dinarski rdečkasti bankovci z dne 1. decembra 1929. Pravica do zamenjave teh bankovcev ne zastari. Za zamenjavo je potrebno, da lastnik bankovcev sc-stavi seznam bankovcev po vrsti, seriji in številki, da pa seznam podpiše s svojim polnim imenom in priimkom in napiše svoj točni naslov. Zamenjava teh bankovcev ni podvržena taksi. P ravo. Težave kmečke zaščite. 30. septembra 1. 1933 je ministrski svet sklenil uredbo o zaščiti kmetov, ki naj bi vprašanje kmetske zaščite končnoveljavno rešila. Minister za kmetijstvo je tedaj v svojem poročilu za časopisje izjavil, da uredba predstavlja dosledno izvedbo dveh načel: d e f i n i t i v n e ureditve kmetskih dolgov in individualne zaščite dolžnika. In kako je v praksi? Definitivnost uredbe od 30. 9. je padla s tem, ko je bila 22. 4. objavljena nova uredhti o zaščiti kmetov, ki podaljšuje plačilne roke in odlaga izvršbe za 11 i mesece. Individualna zaščita po uredili od 30. 9. 1935 se doslej ni začela in ni mogla začeti izvajati, ker niso pripra\ -Ijeni in objavljeni v uredbi predvideni pravilniki. Literatu ra. Izenačenje sadjarske terminologije. /a našo sadno proizvodstvo in za našo sadno trgovino doma kakor tudi z inozemstvom je važno, da imamo za posamezne vrste, sorte, skupine itd. enotna imena ali nazive. Od 28. do 31. oktobra 1935 se je vršila državna sadjarska konferenca v Iloku, ki je predložila kmetijskemu ministrstvu enotno sadjarsko terminologijo, kmetijsko ministrstvo je osvojilo ta predlog in terminologijo izdalo v posebni brošuri, kmetijski minister pa je z odlokom od I. 2, 1936 br. 6064/11 odredil, da imajo izenačeno terminologijo odslej uporabljati vse kmetijske ustanove in vsi kmetijski strokovnjaki ob vsaki priliki. Ker je Zveza nekaj izvodov brošure s sadjarsko terminologijo prejela od banske uprave, jo je razposlala onim kmetijskim zadrugam, pri katerih pride v poštev vnovčevanje sadja zadružnikov. Ne vemo, koliko so sodelovali na konferenci v Iloku slovenski sadjarji. Vsekakor je naše sadjarstvo v tem oziru imelo že tudi lepo izdelano terminologijo, ki se je s tiskom in predavanji med sadjarji že tudi udomačila. Izjava. V letošnji 4. številki smo v članku »Slovensko zadružno gibanje v 1. 1935« omenili, da ustanavljanje kreditnih zadrug v zadnjih letih pojema; kar se jih še osnuje, jih je večinoma šteti med neresne ali celo sumljive ustanovitve. Izjavljamo, da s tem ni bila mišljena zadruga »Mali kredit v Ljubljani«, ki so jo I. 1935 osnovali ruski emigranti. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 134.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg : a Din 98.—; kalijeva sol po 100 kg Din 156.—; kostni superfosfat Din 118; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200.— ; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 145.—; j k la j no apno Din 275.—; lanene tropine j Din 2.—; modra galica Din 4.95; žveplo Din 3.20. Pri vagonskem odjemu se cene 1 za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100.—; slamoreznice | Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din; plugi Lesce Din 880—995; repo-reznica M. R. Din 550; tri j er ji Din 2.000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzoparilniki Din 1.050 do 2.800; kosilni stroji Din 2.000; trav- i niške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rapp« j Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja” Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno: Maks Blejec v Ljubljani. XXXVIII. redni Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Leskovici, r. z. z n. z . se"bo vršil dno 31. mlaja-1936 ob 15- v uradnem prosiorn. Ddevni Ved; l. 'Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1935. 5. Volitev •načelstva-. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. 1 1 Občni zbor Nabavne iii prodajne zadruge v Laškem, V. z. z o. z.. Se bo vršit v npdeljo, dno 31. maja 1936, ob ‘Ali zjutraj v posojilniški hiši 5,1. (>0. Dnevni red: P, Poročilo nacčlš'tva' in nadzorstva. 2. Odcfltritev Vač. zaključka /.n 1. 1935. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. SHičajnosti. — Če bi tu občni' zbor .ol>' določeni uri nc bil sklepčen, sc I uro pozneje vrši dnigi občni r.lwr’ v istih prostorih, z -istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Loškem potoku, r, z. z n. ž... še bo vršil' dne..31. majti 1^36 ob '..popoldne v uradnih prostorih, na I abru. Diicvni red: 1, čitanje zapisnika lanskega'občnega zbora. 2. , Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računov za leto 1935. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. čitanje revižtjšKćgfa poročilu. Ti Shičajiidsti. Občni zbor Zadružne tiskarne v Ljubljani, v. z. z o., se bo vršil' v, potek,..dne 29. maja , 1936, ob M dopoldne v tajniški sobi KTI). Dnevni rod: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročilu, k Odobritev računskega zaključka za leto 1935. V Slučajnosti. Občni zbor Gospodarske zveze v Ljubljani, IV z. / o. z... se bo vršil dne 29. maja 1916 ob O v prostorih zadruge. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo- nadzorstva. 4. Odobritev r i'uč,nnskcgu zaključka za leto 1935. 5. Volitev . načelstva. 6. Volitev razsodišča. 7. Slučajnosti. — Občni zbor je sklepčen, uko je zastopana vsaj ena d^ctina vplačanih delcž.e.v, sjf.cr se yrši na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drugi občni zbor, ki je potem sklepčen brej? oziru na udeležbo. Redni občni zbor. Hranilnice in posojilnice v Majšpergu, r. z. z n. z., sq bo vršil dne 3t. [naju 1936 ob 9 dopoldne1 v uradnem prostoru. Dnevni rod: I. čitanje revizijskega porodila in zapisnika, .zadnjega občnega zbora. 2. Poročilp načelstva in nadzorstva. 3. Izvolitev 'člana načelstva.. 4- Odobritev računskega zaključka. 5. P'uča j in i-1 i. Redni objii zbor živinorejske selekcijske Zadruge v Medvodah, -r,- zi-z o, z... se ho tv r šil 'hie 34, maja 1936 ob J48. y . šolskem pnslopju v TŠCFki. Dnevni red: I. Pogočjlo nafjplstva 'in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za 1. .1935. 3. Poročilp o izvršeni reviziji. 4. Do-'očitov pristopnine za leto 't‘>36, 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Okrajne posojilnice v Mokronogu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, n ne ji, juniju 1936, ob 3 popoldne v posojil-•učni pisarni. Dnevni-red: 1. Poročilo načelstva. Poročilo-nadzorstva.- 3. Odobritev računskega zuključka za leto 1935. 4. Slučajnosti. 1. izredni občni žb6i’ Električne strojne dražbe v Mozirju; r/ z. z pt z., se'bo vršil v nedeljo, dne 24. maja 1936. ob 2 popoldne v osnovni šoli: Dnevni red: Izboljšanje luči. Redni občni zbor Splošne kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Novem mestu, r. /.. z d. z., se bo vršil dne 24. maja 1936 ob 10' dopoldne v prostorih g. Zabreta v Kandiji. Dnevni red: I. čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. J. Poročili) načelsiva iii nad- zorstvii. 3. Odobritev' računskejtit' zdkljiiekn. 4: Volitve načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Glavnu skupština Društva za štednju i zajmove u Omišlju, r. z: s n. j;, obdržnvati če so 25. maja 1936 godine u 21) sati u svojoj pisarni. Dnevni red: 1. Pozdrav predsjedniku. 2. Izvještaj' upravnog odbora: 3. Izvještaj nadzornog odbora. 4. Čitanje zapisnika zadnje glavne-skupštini-. 5. čitanje "i o'dobrčiije račtinskog za-1 ključka "za "1935. 6. Sanacijski fond: 7. čitanje revizijsko izvještaja. 8. Izbor upravnog i nadzornim- odbora. 9. liVčn tnali ja. Občni zbtir Kthečke hranilnice in posojilnice v Pišecnh, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo,' dne 24. maja 1936, ob 'iA'8' ‘dopoldne v' pdsojil-nični pisarni. Dnevni red: I. čitanje 'zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila ‘d izvršeni reviziji dne 5. in 6. oktobra 1935. 5. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1935. 5. Slučajnosti. ' . Občili zbor Elektro strojne zadruge v Pod-blici, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. maja 1936 ob 5 popoldne na Jamniku št. L' Dnevni red: 1. Čitanje zapisniku zadnje seje. -2. Poročilo načelstvu in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev iiačćl- smr."'~*. Slnčapiosti. ’ Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice za župnijo Rajcnhburg v Rajhenburgu, r. z. -z'n. z:, sc bo vršil dne 21. maja 1936 oh 8 v uradnih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisuikii Zadnjega občnega zbora. 2. PdrČK-iliV načelstva in nadzorstva: -3. Čitanje' in odobritev ra*-iinskA$ga zaključka za lat« 1935. 4. Volitev osmih .novih članov načelstvu. .5.’ Določitev mesečne preskrbnine bivši • zadružni tajnici. 6. Slučaj nost.i. 37. .redili občni zbor Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji, r. •/. z o. r/.., so bo vršil dne 24. maja 1936 ob 'A5 popoldne v društvenem skladnim mi Rečici. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nn-ecl&tva in nadzorstva. 3. Odobritev - računskega zaključku zu leto 1935. 4. Volitev načelstvu. 5. Volitev nadzorstva. 6. iSlučajnosti. Redni občni zbor Ljudske hranilnice iu posojilnice pri Sv. Martinu pod Vurbergom, r. z. z n.'z... se liti Vršil dud 24. ninja 1936 nlv 8. v posojilniških prostorih. -Dnevni red: h Poročilo načelstva in nadždi-stva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občilegd zbora. 3. Pregled in Odobritev računskega zaključku z« 1. 19115.-4. Slučajnosti. — Akn bi tu občni ‘zbor žartidi pta-.niale udeležbe članov ne bil sklepčen, s-č eno uro pozneje vrši* drugi občni zbor na istem mestu ob vsaki udeležbi članov pulnov eljuvudš' Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji, c. z. z n. z., sc bo vršil dne I. junija 19>b ob popoldne v prostorih skladišču Kmetijskega društva v Rečici ol> Savinji. Dnevni red: L pitanje zapisniku p zadnjem rednem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 19>5. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Rudniku, r. z. z n. z„ se bo vršil dnu ?. juniju 1930 ob M4 popoldne v svojih poslpv-nih prostorih. Dnevni reti: 1. Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka zp leto 1935. 4. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri št. Jnrjn pod Kumom. r. z. z,n, z., se bo vršil dne -'4. maja 1936 ob J43 popoldne v uradnih prostorih. Dnevna red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zlmra. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 4. Odobrite v računskega zaključku za leto 1935. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Potrti ne Med. selu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja 1936, ob 3 popoldne,v, župnišči). Dnevni red: L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Volitev enega člana načelstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Pesniške in bikorejske zadruge v Solčavi, r. z. z o, ir., se bo vršil dne 24. maja 1956 ob 10 dopoldne v Kmetijski zadrugi v Solčavi. Dnevni red: t. Poročilo načelstva. 2. Potrditev rač. zaključka zq leto 1955 . 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v.Svečini, n z. z. ji. z., se bo vršil dne 24. maja 1936 pb 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: L Čjtanje zapisniku zadnjega občnega zboru. 2. Pbnpčilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v šiški, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 24. maju 1936 ob II dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1935: 3. Volitev, načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Posojilnice v 8t Iljn pri Velenju, r: z. z n. z., se lx) vršil dne 24. maja 1936 ob 15-v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Pitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redovita godišnje glavna skupština Hrvatske seljačke štedionice u štrigovi, s. n. j., obdrž.aveti će *p dpe 24. maju 1936 u 9 sati prije podne u društvenim prostorijama. Dnevni red: 1. Izvještaj predsjednika. 2. Izvještaj tajnika. 3. Izvještaj blagajnika. 4. Izvještaj nadzornog odbora. 5. Kvcntualije. Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v škalah, r. z, z H' z., se bo vršil v četrtek, dne 21. 'maja 1936, ob 8 dopoldne v j poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje za-; j pisniku zadnjega občnega zboru. 2. čitanje re--vizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva bč nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključku • za leto 1935. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 4 6. Slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v št. Juriju ob Taboru, r. z. z n. z., se bo | vršil dne 21. maja 1936 'ob 7 v uradnem pro- 1 stom. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega 4 občnega zbora 2. Poročilo načelstva in nadzor- j stva. 3, Potrditev računskega zaključka za leto : 1 1935. 4. Dopolnilna volitev: aj načelstva, b) nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice • v št. Vidu nad bjubljano, r. z. z n. z., se bo vršil v torek, dne 26. maju 1936, oh 8 zvečer v posojilničnili pvostmili. Dnevni red: I. 'Čitunic zapisnika zadnjega občnega zboru. 2. Poročilo'1 načelstvu in nadzorstva. 3. Odobritev račun- I skega zukl jiičku za leto 1935. 4. Volitev članov' 9 načelstvu in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni letni občni zbor Kmečko delavske 1 hranilnice in posojilnice v Trbovljah, r. z. / * n. z., se bo vršil dne 31. maja 1956 ob 3 po- 5 poldne v pdsdjiiničitih prostorih. Dnevni red: 1 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega let- 1 nega občnega zbora. 2. Poročilo načelstvu in nadzorstvu. 3. Odobritev rtičunskegu zakl jučku ' za levi 1935. 4. Volitev načelstvu. 5. Volitev 'Jj nadzorstvu. 6. Slučajnosti. Občili zbor Hranilnice in posojilnice v ; Vavti vasi, r. z. z n. z., se bo vršil dne 51. maju 1 1936 ob‘7 dopoldne v društveni pisarni - stara J šola. Dnevni red: I. Čitimje zapisnika zadnjega občnega zboru. 2. čitanje zapisniku o reviziji. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobri- ' j tev računskega zaključka zn leto 1935. 5. Vo- j litve v načelstvo in nadzorstvo. 6. Slučajnosti. '• Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Veliki Nedelji, r. z. z n. z., se bo vršil dne 3f. ntuja 1936 ob 2 popoldne V lirudnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstvu in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 4. Dopolnilna volitev enega člana nadzorstva. 3. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice nn Vinici, r. z. z n. z... se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja 1936, oh 1 popoldne v župnišču na ! Vinici. Dnevni red: I. čitanje zapisnika zadnjega občnega zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka zn leto I9'35. 4. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge zu soditi okraj Višnju gora v Višnji gori, r. z. z o. /., se bo vršil dne 24. maju 1956 ob J48 zjutraj v dvorani pri fari Višnja gora. Dnevni red: 1. Poročilo načelstvu in nadzorstvu. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1935 do 13. 14, 3. Volitev enega člana načelstvu. 4. 'j Volitev enega Člana nadzorstva. 5. Revizijsko poročilo z dne 18. aprila 1936. 6. Sklep o poravnavi priniankljaja blaga pri reviziji dne 15. % novembra 1936.