Štev. 39. V Ljubljani, dne 24. septembra 1914. Leto XXVII. ■ ftja vsak retrtek. Cena mu jo K na loto. rZa Nom»'ijo a K. za. Amorlko in druire tuie 6 K.) Posamezno Atovilk* h« rnmolinba*, — Ljubljana. Kopitarjeva ulica «— Nekaj prošenj. 1. Mod naše ljudstvo je prišlo več D a 1 m a t i n c e v, — pravoslavnih Hrvatov južno od Kotora, in 11 u s i n o v. Priporoi it te reveže usmiljenim srcem pišemo te vrstice. Niso vsiljivci, niso postopači, ali beračenja vajeni potepuhi, nego pošteni ljudje, ki so se s svojim pridnim delom živeli na svojih posestvih, ki jim jc pa vojska za nekaj časa vzela dom in jih pognala po svetu. Kaj i«' vedela dalmatinska žena ob črnogorski meii prav na koncu Dalmacije o svetu. Črnogorske trdnjave in našo, pa 'inšo vojne ladje so se imele pričeti napadali; ni kazalo drugega, nogo v naglici odstraniti ljudstvo, ki je prebivalo v vmesnih vaseh, kar ponoči, brez najpotrebnejše obleke, kar se je dalo urno so morali bežati in zdaj so pri nas. I'a Rusinil V njihov dom je prihru-mel Hus, jim požigal vasi, jemal živino. Kaj jim je bilo mogoče drugega, nego bežati, da si rešijo vsaj golo življenje. Tako so časih naši ljudje bežali tru-monia pred Turki, dokler niso dobili varnega kraja in dobrih src. Vrnimo zdaj tem revežem, kar so dobri ljudje svoj čas izkazovali našim prednikom. Bog bo povrnil. , Oba jezika hrvaški ubeglih Dalma-Jineev, ki je pač nekoliko namešan z lasčino, in rusinski sta nam sorodna, slovanska; z majhnim trudom se Slovenec lahko v prav kratkem Času •oliko navadi, da se vse potrebno razgovori. Naj ne bodo ti revni uskoki tuj-ri Pri nas! Delajo naj, obenem naj si P« tudi ogledajo naše kmečko gospodarstvo. Naprednejši smo od njih, "•nogo se lahko nauče pri nas: snage, umnega gospodarstva, živinoreje, za-aružništva, izobraževalnega dela. Na vsak način se bo to po naših društvih moralo zopet začeli. Bilo bi lepo, ko bi društva, v krajih, kjer so nesrečni naši bratje, naročila kak dalmatinski hrvaški in kak rusinski list. Obema pravoslavnemu Dalmatincu in Rusinu bo prav, če se zbližala našemu življenju, in če poneseta nazaj v svojo domovino vtis, da sta živela med nebogatim, toda globoko vernim in izobraženim, gospodarsko naprednim bratskim slovanskim narodom. To bo zlasti dobro za pravoslavne Dalmatince, ki so po svoji vzgoji splošno nezaupni in silno sami zase. 2. Svarili smo žc pred groze in strahupolnimi čenčami, ki se zdaj kote na vseh koncih in kraiih in razširjajo mod ljudstvom. Dozdaj so se vse povesti o strašnih naših porazili, o uničenju naših polkov itd. izkazale kot neresnične. Koliko žen in mater je že jokalo za ubitimi možmi in sinovi, na je prišlo nenadoma pismo, da je zdrav, ali samo nenevarno ranjen. To nas mora zmodriti. Korenine tem čenčam so raznovrstne: Strah ima sploh velike oči in vidi mnogo, česar ni. Obenem so pa prinovedanja nekaterih ranjencev zbosrala ljudi. Tak junak nosi v svojih živcih, v svoji glavi, v vsem telesu vojsko, krvavo, peklensko šumno, strašno. Živci so mu vsi skrajno napeti in zato je tudi njeeovo pripovedovanje temu primerno. Poslušaš ga, pa se ne zavedaš, da more on vedeti samo čisto majhen košček velike vojne povesti; kar je pa morda slišal, ie prenapeto. pridejano. Pa še nekaj! Tupatam se zdi, da je kdo, ki komaj čaka, da bi prišla kaka neugodna novica; če je le količkaj, kar se da na slabo obrniti, obrne in to raznaša med ljudmi. Po naši sodbi so razne lažnjive čenče delo takih škodljivcev. Naši ljudje jih poznajo; naj ne prezro, kar smo tu zapi- sali in naj se jim na daleč ognejo; če pa morajo ž njimi skupaj, naj jim zrni-jejo glavo, da se bodo tudi na ta način varovali kazati svoje nevarno mišljenje. 3. V a r č n o s t! Gleda naj se na vsak vinar, in kar se le more, naj se prihrani, ter nese v domačo posojilnico; tudi manjše vsote. Lepo prosimo vse voditelje Čebelic, naj zlasti zdaj pridno delajo. Nobene nepotrebno reči ne v obleki, ne sicer! Naši možje in fantje često nimajo strehe; obleka se jim umaže. raztrga; pridejo dnevi, ko nimajo tople hrane. Mislimo nanjo in se zdržimo tudi doma vsega, kar ni nujno potrebno. Moli, delaj, varčuj velja danes bolj, nego kdaj. Prilegaj si sam, da moreš podpreti reveža. Pri Bogu naložiti, v njegovo hranilnico, v požrtvovalni krščanski ljubezni nese največ! i. Kmečke gospodinje, ki same nositi vse gospodarsko breme, kmetijske poučno knjige in spise na mizo! Kadar utegnete, pa berite in se učite. Gospodinjski tečaji in gospodinjske šole naj se zdaj izkažejo. Dekleta, ki so jih obiskala, naj s pridnim, veščim delom doma in s svetom in dejansko pomočjo drugod pokažejo svoje znanje in svojo ljubezen do kmeta in njegovega delal Skrbimo vsi, da neukih ne bo presle-paril lump, ki hoče izrabljati za svoj žep sedanji čas. Lump je, kdor izkuša izvabiti papirnat denar za manjšo vrednost, češ da bo ob veljavo; lump je, kdor trosi, da bo cena živini padla, in da je treba hitro prodati, kar se misli, lump vsak oderuh. Gospodinje držite skupaj in se ustavljajte takim sleparjem. —■ Po naši sodbi se bodo lahko po končanem večjem delu pričeli zopet gospodinjski tečaji, — morda z novembrom. Kjer je prilično, naj sc. oglasijo pri deželnem odboru. 5. Podpore! Zdaj hodijo večinoma žene same po denar. Dvakrat na mesec, — ob delavnikih, — se izgubi silno mnogo dragocenega časa.; marsikatera domala cel dan. Če se pa vozi, pa zapravi. Po nekaterih krajih so naši župani sami začeli tako-le: Listine jim prineso ženske in župan gre v davkarijo za celo občino; ljudje pa pri njem dobe denar prihodnjo nedeljo. Kjer županstva nočejo, se da morda narediti to po pomožnih odborih. Naši duhovniki so gotovo pripravljeni za tatco delo. Pomagajmo vsi, drug drugemu, in Bog bo blagoslovil naša dobra dela! Sv. Oče Benedikt XV. Papež in Avstrija. Avstro - ogrski poslanik v Vatikanu, knez Schonburg-Hartenstein, je izročil dne 13. t. m. kot prvi izmed zastopnikov velevlasti papežu poverilno pismo svoje vlade in je imel ta-le nagovor na papeža: »Sv. Oče! Ker me je Njihovo Veličanstvo, cesar in kralj, moj prevzviše-ni vladar, blagovolil milostno imenovati za izrednega poslanika in pooblaščenca, si štejem v visoko čast, da iz- { ročim cesarsko lastnoročno pismo, v katerem se me imenuje za poslanika. Izpolnjujoč posebni ukaz Njih Veličanstva, porabim to priliko, da izrazim Vaši Svetosti spoštovanja polno udanost mojega prevzvišenega gospoda ter veliko veselje, ki mu je napravila srečna izvolitev Vaše Svetosti za stolico sv. Petra. Otroška udanost do svete stolicc in neomajna zvestoba do I naše svele matere katoliške Cerkve, ki ! so znak dolgoletnega, slavcpolnega vladanja Njih apostolskega Veličanstva, sla Vaši Svetosti že itak znani. Nc vedel bi na boljši način si zaslužiti visokega zaupanja, s katerim me jc počastil moj vzvišeni vladar, nego da združim vse svoje delovanje v smoter, da ohranim in utrdim izvrstne odno-šaje, ki tako srečno vladajo med sveto stolico in avstro - ogrsko vlado. Ponosen in srečen na izročen mi nalog si upam prositi Vašo Svetost, da mi pomagale pri izpolnjevanju moje naloge in mi milostno podelite zaupanje kakor je to storil umrli papež slavnega spomina. Vse moie prizadevanje bo, da se bom tega vrednega izkazal.« Papež se jc v svojem govoru prisrčno zahvalil za izražene čestitke in j za vnovič doprinešene dokaze udano- | sti in zvestobe cesarja do svete stolico. Nato je zaprosil papež poslanika, da izroči svojemu vzvišenemu vladarju zagotovilo hvaležnosti. Nič no more bolj odgovarjati želji papeža kot to, kar jc označil poslanik kot za svojo najvaž- I nejšo nalogo: Vedno ohraniti najbolj- ' še odnošaje med Vatikanom in Avstrijo. Veliko ljubezen in spoštovanje Pi- ' ja X. za Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo smatra on kot dragoceno i« dedščino, katero hoče skrbno varovati in ohraniti. Nekaj črtic iz živjlenja sv. Očeta. Kako odločnega značaja je sveti Oče, priča naslednje: Ko je bil sedanji papež star 12 let, jc stopil nekega dne pred svojega očeta in mu poln resnosti dejal: »Oče, poslušaj, jaz hočem postati duhovnik«. Oče mu je odgovoril: »Poslušaj, o tem govoriti je še čas, pridno se uči in ko dobiš doktorski naslov, bova naprej o tem govorila«. Mladi Jakob je povesil glavo in ni z nobenim več o tem govoril. Čez osem let je dobil na univerzi v Genovi naslov doktorja. Ta dan jc stopil zopet pred svojega očeta in mu ponovil ravno tiste besede, katere mu je rekel kot dvanajstletni mladenič pred osmimi leti. Oče je ugodil želji svojega sina in mladi doktor je šel v Rim pripravljat se za du-hovski stan. V Rimu so ga že kot mladeniča zelo spoštovali in ljubili. Živel je zelo preprosto in skoraj samotarsko. Njegova mati, katero je zelo ljubil, je bila pri njem. Prijatelji so ga radi obiskovali, ker je bil njegov pogovor duhovit. Zelo pa se jc izogibal v družbi govoriti o politiki ali o vsakdanjih rečeh. Nekdaj je rekel nekemu znancu, ki je napeljal pogovor na vsakdanjost: »Prijatelj, ne pokvari mi teka in sebi ne prebave«. Kar se tiče življenjskih razmer jc novi papež zelo strog proti sobi. Zjutraj vstane že ob petih in nikdar ne gre pred polnočjo spat. V spolnjevanju svojih dolžnosti ne pozna nič ozirov do sebe. Nekega dne je bil bolan in jc imel 38 stopinj vročine, pa sc ni dal pregovoriti, da ne bi šel opravit v neko vas blizu Bologne obljubljene službe Božje. Grobovi se odpirajo. Sedaj, ko se bije boj do zadnje kaplje krvi za najlepše mesto Francije, za srcc cele države, Pariz, nam uhajajo spomini nazaj v krvavo zgodovino mesta, katerega tla je močilo že toliko krvi kot morda ne nobeno drugo mesto na svetu. Mesto, bogato učenosti, umetnosti, lepote, pa tudi najostudnejše pregrehe. Spomini nam uhajajo nazaj v čas, ko je francosko ljudstvo pokopalo svoje kraljestvo, teptalo ustavo, morilo lastne brate: Za svobodo in pravico, kakor jc vpila krviželjna, pijana druhal. Pri teh spominih se nam zdi, da se odpirajo davno pozabljeni francoski grobovi, in da vstajajo iz njih možje in ženo, katerih nedolžno prelita kri jc vpila do neba po maščevanju. Francozje, ali jih vidite? Ali vam je šc v spominu 4. avgust leta 1792.? Ta dan so sc morali izprazniti po Franciji vsi samostani. Samo Uršulink je bilo nad 50.000 postavljenih na cesto, brez vseh sredstev, brez vsake pomoči, izpostavljenih zasramovanju in zasmehovanju pobesnele množice. In 10. avgust istega leta? Dan smrti francoskega kraljestva. Zgodovinar Mathon de la Varenno nam opisuje grozovitosti tega dne tako-le: Kralj Ljudcvik XVI. jc bil v narodni zbornici z vso svojo družino. Med tem jc množica napadla kraljevi grad, pomorila straže, dvorjane in vse moške, kar jih je našla. Grad je postal last podivjane množice, ki je drvela najprvo v kuhinje in kleti. Mlad kuhar, ki ni mogel ubežati, jc bil najprvo vržen v vreli krop, potem pa v razbeljeno peč. Vse je grabila, kar je našlu. V kleteh so razbili sodovc, izpili nad 10.000 steklenic vina, kar pa niso mogli izpiti, so razlili po tleh. Kradlo sc je neverjetno. Kraljici je bila na potu v narodno zborovanje ukradena ura in denarnica. V gradu so vlomili v pisalne mize in omare kralja in kraljice. Vrednostne papirje, denar, drage kamenje in vse dragocenosti so odnesli. Dragoceno pohištvo, umetniške posode, ogledala in drugo so razbili. Kar je bilo prej zgoraj, je bilo sedaj spodaj. Po marmornatih stopnicah, kjer je hodilo prej plemstvo in kraljeva družina, so se vlačili morilci, talo-vi in vlačuge. Sedali so na prestol in zasmehovali kralja. Vlačuge so sc valjale po kraljičini postelji. Nekdo je igral poleg umorjenih trupel rta gosli. Pohištvo so naložili v peči, zažgali in vrgli v peč 70 vjetili Švicarjev od kraljeve telesne straže. Njih pečeno meso so potem vživali. Igralec Grainont in neki Blanc sta jedla človeška srca; neki trgovec jc skuhal človeško srcc v špiritu. Poznejši francoski ccsar Napoleon je bil v tem času lajtnant v francoski armadi in priča dogodkov tega dne. Ko jc bil odstavljen in je živel na otoku sv. Helene v pregnanstvu, je opisal grozovitosti tega dne tako-le: »Prišel sem na vrt kraljevega gradu. V nobeni svojih poznejših bitk nisem videl na enem kupu toliko mrtvih trupel kot tukaj. Bili so umorjeni kraljevi telesni stražniki. Videl sem, kar sc nc da opisati, kar so počele na mrtvih truplih vojakov, vlačuge. Kamor sem stopil, povsod opustošenje, povsod grozovitosti. Na vseh obrazih ljudi, kar sem jih srečal, samo strast, samo sovraštvo. Vso vojake, ki so obležali ranjeni, je množica razsekala na drobne kosce. Kraljevi zdravnik, ki je zavezoval ranjence, je bil razmesarjen na kosce . . .« Ampak, Francozi, ta dan je bil samo uvod v šc bolj krvave dni meseca septembra istega leta. Samo en dan, in že tako poln grozovitosti, je bil v krvavi zgodovini vašega bratomorstva, povzročenega pod krinko svobode! Ali se vam ne zdi, Francozi, tla vstaja te dni pred vami podoba lepe, nedolžne, pa tako nesrečne hčerke zadnjega vašega kralja Ljudevita XVI. Očeta, mater, brata ste ji umorili, njo pa sle imeli zaprto v ječi, kjer je toliko pretrpela, da jo z nohti prstov v zid „fc udolbla tele besede: Marija Terorja i'1 najbolj nesrečno bitje na svetu. Kolieiiega poročila nc more dobiti o a ni druzega kot hinavski slavospev na carico Katarino, ki po končani pridigi v zahvalo nadškofu roko poljubi. Kazven 52 nedelj je obhajati Rusom še 63 praznikov, med katerimi jih je bilo posvečenih carici Katarini in njeui rodbini. Pet teh praznikov je bilo posvečeno izključno carici Katarini. 21. aprilu je obhajala vsa Rusija praznik caričinega rojstva, 21. junija praznik ^.icnega nastopa na vlado, 22. septembra praznik njenega kronanja, 21. novembra praznik v spomin dne, ko 80 ji bile stavljene koze, 24. novembra praznik njenega godu. Na te Praznike se je pel na caričinem dvoru 'edeum, potem pa so se vršili plesi in zabave. V mestih se je prebivalstvo va-"Jalo v grehih nečistosti in pijančevanja. Na deželi pa je ljudstvo stokalo ^jarmom veleposestnikov in graš- O tedanji ruski duhovščini pravi gori omenjeni pisatelj: Nič ni na Ruskem bolj zaničevanega in zaničevanja vrednega kot duhovščina. Večjidel ista ne zna ne pisati in ne čitati. Toda to ni najhuje. Njeno življenje je nolno greha. Sicer se nahajajo na Ruskem vzgo-jališča za duhovščino, toda ni ravno po-Ireba, da bi moral vsak, ki hoče biti duhovnik, vzgojen biti v teh zavodih. Oče duhovnik pusti sinu faro in ta mora dobiti dovoljenje potom grajšfaka pri škofu, kar navadno ni težko. Ako zna sin tako kot oče nekoliko čilati, moliti mašo in peti litanije, potem je mojster v svo.ii obrti. Navadno se drži v krčmi, kjer se napije in pretepava s kmeti, ki ga potem ko ga nabiiejo. nrosijo za blagoslov in mu poljubijo roko. Take razmero je pustila v ruski cerkvi carica Katarina, ki se je hvalila pred vsem svetom, koliko je storila za izobrazbo ljudstva. Katarina je umrla 17. novembra 1. 1756 sledil ji je njen sin Pavel I. Ta ruski car in obenem ruski papež je imel velik strah pred tujci. Tujci-katoličani so morali hoditi v cerkev v vrsti med ruskimi vojaki. Pred snoved-nicami so bile postavljene puščice, v katere je moral vsakdo, kdor je šel k spovedi, vreči lislek, na katerega je napisal svoje ime in stanovanje. Od spovednika je dobil potem listek, brez katerega ni smel k mizi Gosnodovi. Tak spoved n i listek mu je služil tudi kot izkaz liri ruski policiji, da ni državi nevaren. Car Pavel je sicer pokazal s tem neko spoštovanje do katoliške cerkve, katero je pa lioiel usužnjiti s takimi naredbami. Ta ruski car-panež je imel krog sebe ljudi, ki so mu bili brezpogojno uda-ni in se mu laskali. Odnodil pa je od sebe vse, ki niso brezpogojno njega uho-irali, četudi so bili za domovino zaslužni. Med onimi, ki so padli v nemilost pri njemu, je bil tudi zaslužni, znameniti vojskovodja Suvorov. Nasprotno pa je napravil car Pavel svojega slugo, čer-keskega sužnja, Kutajsova za grofa in. svojega zaupnika. Ko je Pavel potreboval feldmaršala Sovorova za vojsko, ga je prosil, da je prišel zopet nazaj v Peterim rg. Da ga v carjevem imenu pozdravi, je bil k Suvorovu poslan prej omenjeni Kutajsov. Suvorov, ki je bil plemenitega rodu in je zaničeval ljudi, ki so prišli pri carju v milost vsled svoje hinav-ščine, se je norčeval iz grofa takole: »Oprostite mi starcu, gospod grof, da sem pozabil iz katere plemenite rodbine ste. Najbrže ste si priborili grofov-ski naslov s kakšno slavno zmago.« — »Jaz nisem bil nikdar vojak, moj knez«, odgovori grof. — »Potem ste pa bili gotovo poslanik« — »Ne, knez« — »Morda minister?« — »Tudi ne.« — »Kaj pa, gospod grof?« — »Imel sem čast biti sluga Njega Veličanstva carja.« — »A, tako.« In Suvorov je poklical svojega slugo, kateremu je dejal: »Poglej, vsak dan ti ponavljam, ne pij in ne kradi, ti me pa nočeš ubogati. Poglej tegale go- spoda. On je bil tudi sluga, ker pa ni bil pijanec in ni kradel, je postal grof in je okrašen z vsemi ruskimi redovL Posnemaj ga!« Take razmere so vladale na rusko-carskem-papeškem dvoru pred 100 leti, ko je divjala na Francoskem revolucija s svojo grozovitostjo. Jeli sedaj boljše? Morda? Mnogo pa kaže, da je še precej gnilega. Vsekakor Pa nimajo ti ljudje pravice govoriti, da se bijejo za svobodo slovanskih ljudstev in prostost njih cerkve. Pod rimsko katoliško cerkvijo, pred katero zatenini rusko papeštvo, smo Slovani napredovali v kulturi in se čutii.io tako srečne v okviru avstrijske monarhije, da samo ljudje, prepojeni francoskega brezverstva, morejo sanjati o sreči in prostosti pod ruskim papežem. Pove"Jnik našega tretjega vojnega zbora, general Emil Colerus pl. Geldern, je vojaškemu poveljniku v Gradcu, generalnemu majorju pl. Mattanichu službeno naznanil, da je stal 3. armadnl zbor med 26. in 31. avgustom v hudem boju. Tudi v drngi bitki pri Lvovu je prestal armadnl zbor med napadalnim postopanjem hude boje, a je nezlomljen in z najboljšo srčnostjo svojo nalogo izvajal. Kar so čete stori'e, se mora občudovati in je vredno pohvale v najvišji meri. — To uradno poročilo poveljujočega generala je pač najmerodajnejše, da se lažnjive govorice o stanju tega izvrstnega zbora ovržejo. Vojaške oblasti so časopisju naznanile, da bodo v bodoče proti povzročiteljem in razširje-valcem neresničnih, zavitih govoric nastopile s tisto brezobzirno ostrostjo, ki jo zahtevajo sedanji časi vojne. Svetovna vojska. Orožje naših armad na severu proti Rusom za nekaj časa počiva. Nemške armade so pognale Ruše iz Prusije in jih sedaj zasledujejo v Rusko Poljski. Srbi so se izpametovali in uvideli, da ni dobro se šaliti in poizkušati napade v naše ozemlje. Neše čete prodirajo za Srbi v srbsko ozemlje. Na Francoskem se bijejo strašni boji za Pariz. Nad tri milijone nemških, francoskih in angleških vojakov si stoji že štirinajst dni nasproti v hudih bojih. Gre se za Pariz in z njim za 3» Francijo. Ti boji bodo odločilni za na-daljno vojsko. Francozom slaba prede. Na Balkanu se nekaj jasni. Ne bo dolgo, ko bo tudi tam v plamenu. V Indiji vstajajo Mohamedanci proti Angležem. Angležem dela to velike skrbi. Na morju ni bilo bitk, pač pa je mnogo angleških ladij sedlo na mine in so se potopile. AVSTRIJI PRIJAZNE DRŽAVE. Nemčija. Državni zbor nameravajo sklicati sredi novembra. Rešiti mu bo vojne predloge in predloge o ojačenju nemške vojne mornarice. Italija. Trdijo, da je želja laškega ljudstva, da ostane Italija ves čas izven vojnih zapletljajev in da se vojske nc udelži. — Ugleden laški list piše: Laško ministrstvo obstoji iz mož, ki vedo kaj je čast. Ti možje ne bodo prelomili zvestobe in napadli v kritičnem času, po 311etni zvezi z Avstrijo. Tisti, ki to žele, so hujskači in nezreli deča-ki. Italijanska vlada in ljudstvo ve, kaj mu nalaga čast. — Graški listi poročajo: Italijanski vladi se mora priznati, da hoče resno ostati nevtralna in da se ne da preplašiti po kričanju republikancev, frama-sonov in socialnih demokratov, ki so popolnoma pod vplivom francoskega časopisja. Ker so ostala vsa sredstva, brezuspešna, da bi vlada zavzela drugačno stališče, so poizkusili Avstriji sovražni ljudje s pouličnimi demonstracijami. Policija mora zdaj z vso silo delati, da sc teh demonstracij na javnih trgih in ulicah v Rimu ubrani. Na korzu so 15. t. m. zvečer več časa demonstrirali. Oba avstrijska poslaništva jc oblegala tolpa, ki je kričala: »Proč z Avstrijo!«, »Živela Francija in Rusija!« Ko je policija demonstrante raz-gnala, so šli k palači Farnese, kjer biva francoski poslanik. Republikanci so kričali: »Živela Francija!« in so prepevali rcvolucijonarnc pesmi. Poslali so celo h kralju, kakor poroča neki list, poslanja Bissolattija, ki mu je svetoval, da naj nc zamudi zdaj ugodne prilike. Socialisti so poslali v Bordo k franc. predsedniku sodruga Chieso, ki mu je izjavil zvestobo italijanske rdečkarije. NEVTRALNE DRŽAVE. Švedska. Državni zbor je sprejel brambno prelogo. Švedska hoče mjr, a sposobna mora tudi biti, da brani svojo neodvisnost, tako se je povdar-jalo. Švica. Pripovedujejo, da je zahtevala Francija, predno je izbruhnila vojska, naj dovoli francoski armadi prehod čez švicarsko ozemlje blizu Ba-zela. Švica je to zahtevo brezpogojno odklonila in mobilizirala 31. julija, torej 24 ur prej, kakor Nemčija. Vodstvo švicarske armade je ukazalo zasesti vse prelaze v Jurah, ki meje na Francijo. Baterija je stala pri bateriji. Pod orožje je bilo pozvanih 350.000 mož, da odbijejo vsek napad Francije. Motna 4' švicarska armada in nje orožje je preprečilo vsak poizkus Francije, da bi marširala skozi Švico. Španija. Na Španskem so duhovi razdeljeni. Katoliški časopisi so z Avstrijo in Nemčijo, konservativni, ki drže z vlado in iz juridičnega stališča nevtralnost povdarjajo, liberalni listi so pa navdušeni zagovorniki trojnega sporazuma. Radikalci pa vpijejo, da mora Španija kar udariti in sicer proti Nemčiji. Vlada se pa drži popolnoma nevtralno in ne gane ne nikamor, ne na desno, ne na levo. Vladni list je pa dne 2(5. avgusta razložil stališče Španije. Španija je z Angleško, Francosko in Italijo domenjena, da ostane ob Sredozemskem morju vse tako, kakor je. Če bi sc smelo kaj spremeniti, sc morajo vse države skupaj domeniti. Ker se pa sedanja vojska tega vprašanja ne dotika, nima Španija v tej vojski ničesar iskati in je nevtralna. BALKANSKE DRŽAVE. Turčija. Turki zbirajo med Mohamedanci denar za svoje vojno brodovje. — Vojaškim oblastem je ukazano, da morajo streljati na vsak zrokoplov, ki bi letel čez turško ozemlje. — Med turškim prestolonaslednikom in vojnim ministrom je prišlo do prepira. Drug na drugega sta streljala in bila oba lahko ranjena. — Vsi vladni mu.-Ki tisti pišejo proti Angliji, Rusiji in Franciji. — V Turčiji sc splošno sodi, da bodo diplomatične zveze z Rusijo v najkrajšem času prekinjene. Ruski po- ; slanik se baje že pripravlja na odhod. — Turčija skuša porabiti ugodno priliko za se in se tudi otresti jerobstva evropskih velesil. Dosedaj jc imela vsaka velesila v Turčiji svoje pred pravice, tako da je bila država v državi. Podložniki tujih držav v Turčiji niso bili podložniki Turčijo, ne podvrženi turškim zakonom, niti davkov jim ni bilo treba plačevati. Te pred pravice velesil so se imenovale »kapitulacija«. Turčija se skuša sedaj tega otresti. Bolgarija bi dobila po Ruski obljubi, ako bi podpirala Srbijo mesto Šetip in 300 kvadratnih melrov okolice. Bolgarski listi pišejo, da se o tem Rusija in Srbija norčujeta iz Bolgarije. — Bolgarija je za vojsko pripravljena. So pa vBolgariji dve stranki, ena je za Avstrijo, druga proti. Se ho kmalu pokazalo, katera struja bo zmagala. Grška. Grškemu brodovju je bilo ukazano, da prekine svoje vaje v Egej-skem morju in se zbere v Solunu. — : Grški zunanji minister jc odstopil, njegovo posle je prevzel ministrski predsednik. Albanija. Avstro-Ogrska in Italija sta iz Drača oclpoklicali svojega konzula. Sedaj ni v Draču več nobenega inozemskega uradnega zastopnika. | Ostali so dragomani dotičnih konzulatov, da opravljao posle, ki so potrebni za maloštevilne tuje državljane. Iz tega sledi, da nove albanske vlade ni pri- ! znala nobena velesila. Pravijo, da carigrajski krogi niso za to, da bi albanski prestol zasedel sin bivšega sultana Abdul Hamida. Kaže, da dela Essad paša na to, da bi sani | zasedel albanski prestol. — V Draču sc kažejo spori med pristaši Essad pa-šc in njegovimi nasprotniki. Mnogo ljudi so aretirali. Rumunija se jc po zadnjih poroči, lih vendarle odločila, da bo stala na 1 strani Avstrije in Nemčije. To ho mno-' go pripomoglo do jasnosti na Balkanu, AVSTRIJI SOVRAŽNE DRŽAVE. Rusija. Ruska vojna poveljstva plačujejo ponekodi s pobotnicami, ki nosijo napis: Plačljivo iz vojne od-škodnine, ki jo plačajo Nemci. To se pravi, da Rusi pijejo že na medvedovo kožo. — Ruski sinod t. j. vrhovna oblast ruske cerkve, jc proglasil sveto vojsko proti Nemčiji in Avstriji. Francija. Sedaj se gre za Pariz. Francozi so iz pomorskih mest spravili v Pariz več tisoč mornarjev, ki so vzeli seboj tudi veliko topov. Pariško okolico rušijo. Prebivalci iz okolice so morali vsi v Pariz in vzeti seboj vse svoje imetje, samo da Nemci ničesar ne dobe. Daleč na okrog pri Parizu so požgali vse gozdove, tako, da sovražnik nima prostora, kamor bi se skril pred francoskimi topovi. — Dosedanje izgube Francozov, odkar se bijejo z Nemci, so znašale nad 80.000 ljudi. — Francoske banke so poslale vse svoje zaloge zlata v London. — Pariški listi poročajo, da je dosedaj 200.000 Afrikan-cev na -francoskem bojišču. Srbija. Srbi priznavajo, da znašajo doslej njih izgube 25.000 mož mrtvih in ranjenih. Sedaj je prišel v deželo še drug nov sovražnik: lakota. Srbska vlada je stopila v dogovor z nekaterimi grškimi trgovci v Bolgariji, da bi si zagotovila dobave. Bolgarija jc pa zahranila izvoz, četudi jc ruska vlada v prilog Srbiji posredovala. Splošna stiska je tem večja, ker so vsi večji krtiji prenapolnjeni. Po deželi se razširjata kolera in griža. DRŽAVE V DRUGIH DELIH SVETA. Japonska. Dva japonska zrakoplova sta bombardirala brezžično postajo in vojašnico v Činglavu. En zrakoplov so Nemci zadeli. — Japonska je zagotovila Angliji pomoč pod sledečimi pogoji: 1. Japonci se smejo prosto naseljevali v angleških kolonijah ob Tihem oceanu. 2. Anglija d& Japonski 200 milijonov dolarjev posojila. 3. Japonska ima prosto roko na Kitajskem. Anglija je ta grenka zdravila požrla. — V Kiaučavu se horč proti Nemcem Japonci, Angleži in Francozi. — Japonska je že mescca julija naročila 400 zrakoplovov v Nemčiji, ki jih pa še ni dobila. To kaže, da je Japonska vojsko že davno duhala. Amerika. Predsednik VVilson namerava posredovati za mir med vojskujočimi se državami. — Prvi poskus mirovnega posredovanja se jo ponesrečil. Predsednik bo poskusil " kratkem še enkrat. Med predsednikom Wilfionom in med generalom Kozan-zom, ki stoji na čelu mehikanske repu- bilke, jc prišlo do zelo napetega razmerja. Zadnje dni so Amcrikanci podali veliko vojakov na mehikansko mejo. Vojska sc tudi v Ameriki zelo pozna. Zveze so deloma zaprte, izvoz Vnierike v tuje kraje vedno bolj peša in brezposelnost je vedno hujša. — Kanada drži z Angleži in avslro-ogrski konzul poroča, da odpuščajo Kanadčani od dela avstrijske delavce samo za-(0i ker so Avstrijci. Afrika. V Maroku je izbruhnila proti Francozom revolucija. V vzhodni in južni Afriki se vrše boji med \>irici in Angleži. Južna Afrika je na strani Angležev. Indija preti Angležem. V Indiji je vstaja. Dejstvo je, da jc turški sultan kot glavar vseh Mohamedancev (kalif) iz nasprotstva cio Angležev posegel vmes in da je turški vojni minister En-ver paša organiziral vstajo v Indiji in poslal tja doli več turških podpihoval-ccv. Mohamedanci v Indiji so silno bojevit rod, ki more prevreči celo angleško svetovno gospodstvo, ki ima izvor samo v bogastvu, katero vleče Anglija iz Indije. Indija je bila vedno ona ranljiva točka in slabost, ki je delala in še dela Angležem sivo glavo. Anglija si pomaga v tej nevarnosti kakor si pač more. Prepovedala je strogo vsak uvoz orožja v Indijo in vsled tega jc mogoče, da je domače ljudstvo nasproti angleškim četam popolnoma brez moči. Milijoni in milijoni ljudi imajo nasproti angleškim vojakom vezane roke. Vsta-. ia bi sc posrečila torej samo v tem slučaju, če bi se angleško - indijske čete samo spuntalc. /,ato pa pošiljajo Angleži indijske čete na Francosko. Ne zato, da bi Franciji pomagale, pač pa zato, da sc Angleži znebe nevarnosti, da bi se te čete pridružile upornikom. Sit 'er pa bodo pomagale to čete v Franciji polnili samo lazarcle, ker niso navajene niti na vojne šlrapace, niti ne morejo prenesti mrzle francoske zime. Angležem dela vsa ta stvar velike skrbi. 0 dogodkih na bojiščih. PROTI SRBOM! Avstrija—Srbija. Ponedeljek, 14. sept. 1914. . Srbske čete, ki so prekoračile Savo 'i bile vržene nazaj, kakor smo poro-rali prejšnji teden, sta vodila srbski Prestolonaslednik Aleksander in znani vojvoda Putnik. Torek, 15. sept. 1914. Vpadi Srbov so se pričeli v Slavo-jiijo v ponedeljek prejšnjega tedna, jvljub uničujočemu porazu Srbov pri Mitrovici so upade nadaljevali v torek. teh bojih so iz Pctrovaradina na po-"oe došle čete izvojevale sijajno zma- v teku dveh dni je bilo več kot jj Srbov prepeljanih na Ogrsko. — elKrad se neprestano bombardira, ker so Srbi proti ljudskemu pravu bombardirali otvorena mesta Mitrovi-co in Zemun. Naše topništvo bombardira z velikim uspehom Bolgrad, ki se deloma nahaja v plamenu. Srbske čete, močne eno divizijo, so prekoračile Savo pri Grabovcu in udrle v naše ozemlje. Naše čuječe čete so bile takoj na svojem prostoru in so pričele boj s sovražnikom. Boji, ki so sc vršili med Grabovcern in Hrtkovci, vršili so se 10. t. m. celo popoldne do noči. V teku po-pold. so dobili naši pomoč. Drugi dan so se vršili boji naših čet s Srbi, ki so prodirali od Kupinovcga, Hrtkovca, Stare Pazove in Rume. Naše čete so dosegle nad sovražnikom lepe uspehe, in brez dvoma je, da bo sovražnik poražen. — Iz Zagreba prinašajo listi dopise očividca o bojih pri Belgradu, ki poroča sledeče: Naše bombardiranje iz Zemuna je bilo silno. Težki obrežni topovi, ki se nahajajo na betoniranih tleli in so tako skriti, da jih sovražnik ne more opaziti, so neprestano streljali na Belgrad, kjer se je vnelo skladišče bencina in pokrivalo s svojim dimom mesto. Monitorji so se izborno obnesli. V mestu Zemun so od časa do časa padali šrapneli, ki pa niso pro-vzročili veliko škode. Ljudje so prvotno govorili, da imamo 1300 ranjencev, a pokazalo se je pa, da jih imamo samo 300, in to zaradi tega, ker smo zasedli otok Ciganija, ki leži ob izlivu Save v Donavo. Ta otok, ki je gosto zaraščen, so že ponoči zasedli četaši in obesili na vrbe toliko bomb, da je neki ranjeni častnik rekel, da ni nobeno božično drevo tako bogato obloženo z da-j-ovi. Prepričali smo sc, da otok ni pod-miniran, zato smo odposlali takoj prednje straže na rekognosciranje. Skoro nam je bilo naznanjeno, da se je sovražnik utaboril na zunanji, proti Belgradu utrjeni strani otoka. Sovražnik je streljal na nas s topovi iz Bel-grada, med tem ko so četaši streljali med vejevje. Nastalo je peklensko prasketanje, ker so pričele, zadete od krogci j, eksplodirati bombe. To nam je napravilo nekaj škode. Končno smo olok popolnoma zasedli in posadko deloma pobili, deloma zajeli. Ker so Srbi neprestano streljali na Zemun, zato je vojaško poveljstvo svetovalo, naj gremo iz mesta. Civilno prebivalstvo sc je odpeljalo z železnico proti Slankame-nu ali pa Vukovarju. Iz železnice smo opazili v mraku iz Dobanovcev dva boja; enega na desni v Surčinu, drugega na levi pri Pančovi. Sreda, 16. sept. 1914. Uradno se naznanja: Srbske moči, ki so odšle čez Savo, so bile povsod i vržene nazaj. V Sremu in Banatu ni nobenega sovražnika več. Četrtek, 17. sept. 1914. Naše čete, ki so pred nekaj dnevi, prekoračile Drino in šle v Srbijo, gredo proti Valjevu. Pri našem prehodu čez Drino so imeli Srbi grozne izgube. Drina je bila polna pobitih Srbov, Petek, 18. sept. 1914. Naše čete zasledujejo bežečega sovražnika. Naše čete zaplenjujejo vedno mnogo srbskega vojnega materiala. Napadi naših čet v Srbiji napredujejo. Drugo poročilo se glasi; Naše čete, ki so udrle iz Zemuna, so osvojile Valjevo in prodirajo proti Kragujcv-cu. Srbi so imeli velike izgube. PROTI RUSOM! Avstrija—Rusija. Torek, 15. sept. 1914. Prihod naših čet na nove pozicije se je izvršil v polnem redu, ker je sovražnik izmučen. Naše čete imajo zavest, da so dosegle uspclic, ker vodijc« seboj 10.000 vjetih Rusov in 80 ruskih topov. Volitev novili pozicij se je izvršila iz vojaških ozirov. Naše čete se že nahajajo v teh pozicijah. Kljub slabemu vremenu prešinja našo armado izboren duh. Armadi generalov Dan-kla in Auffenberga sta v polnem redu. — Vojni poročevalec poroča, da vlada v naši, nikjer poraženi armadi nezlomljiv pogum. Ureditev čet se je izvršila popolnoma po načrtu. Vsled velikanske ruske premoči ni bilo mogoče izkoristiti velikega uspeha pri Lvovu in Grodeku, ker je naše obsežno severno krilo, ki je imelo izpočetka velike izgube, pri Ravaruski vsled vpada moč-< nih ruskih sil prišlo na mrtvo točko in ker jo sovražnik pošiljal proti Danklo- vi armadi vedno več čet. Tudi je bila ogrožena zveza Auffenbergove armade z ozadjem. Ker so tako ruske, kakor naše čete potrebne počitka, bo nastopil najbrže odmor. Položaj nikakor ni vznemirljiv, ker je naša moč večja kot ruska. — Boji so se prekinili. Mi smo imeli proti sebi vso rusko glavno moč. Naše čete so se na celi bojni črti umaknile in se zbrale na ozemlju, ki nudi za obrambo najugodnejše pogoje. V zadniih tritedenskih boiih so naši vjeli veliko število Rusov in zaplenili pov. Rusi so v stanu postaviti na bojišče na mesto vsake poražene divizije novo divizijo, kljub temu ni povoda, da bi zgubili pogum, posebno ker so ruske zgube velikanske in ker se nahajajo naše čete sedaj v poziciji, ob kateri se mora zlomiti ruska premoč. — Vojni poročevalec dunajskega časopise poroča iz glavnega stana: Zbiranje naših čet se je izvršilo v zelo utrjenem ozemlju Galicije. Skrajno izmučen sovražnik jih pri tem ni nadlegoval. Naše čete prešinja izboren duh, ker vedo, zakaj se je to izvršilo. — Vojni dopisnik graškega časopisa poroča, da znaša ruska premoč veliko divizij. Nadaljnjega razvoja bojev lahko pričakujemo mirno. — Vojni poročevalec delavskega časopisa na Dunaju poroča, da je treba sedanji položaj presojati s stališča, da so se naše čete pravočasno zbrale na izredno močnih od-bijalnih pozicijah. Mi smo bili že na tem, da prederemo levo krilo armade ruskega generala Ivanova. Splošen položaj nikakor ni vznemirljiv. Gi Sreda, 16. sep;. 1914. Orožje počiva. Tri tedne so se naše čete skoro neprestano borile proti veliki ruski premoči. Sedaj so sc zbrale na ugodnih mestih, da se pripravijo za nadaljnje boje. Tudi armadi generala Dankla in Auffenberga sta se sedaj združili z glavno armado. — Uradno poročilo pravi: Iz izkazov vodilne oblasti izhaja, da je bilo dosedaj v notranjost monarhije prepeljanih 41.000 Rusov in 8000 Srhov. V bojih smo doslej osvojili nad 300 poljskih topov. Nedelja, 20. sept. 1914. Vrši se novo zbiranje naših čet. Neka ruska divizija je 17. t. m. poizkusila napad. Bila je odbita.. Nemčija—Rusija. Ponedeljek, 14. sept. 1914. V vzhodni Pruski je položaj izbo-ren. Ruska armada se umika. Dosedaj so Nemci zajeli najmanj 15 topov in 20.000 do 30.000 vjetnikov. Torek, 15. sept. 1914. Veliki generalni štab poroča: General pl. Ilindcnburg brzojavlja cesarju Viljemu: Ruske vilnske armade, 2., 3., 4. in 20. armadni zbori, tretja in četrta rezervna divizija in pel, kavalerij-skih divizij je bilo v bitki ob mazur-skih jezerih in v nadaljnjem zasledovanju popolnoma poraženih. Grodcn-ska rezervna armada, 12. armadni zbor in deli tretjega sibirskega armad-nepa zbora so v posebni bitki pri L.vcku zelo trpeli. Sovražnik ima velike zgube mrtvih in ranjenih. Število vietnikov je vedno večje, vojni plen izreden. Bojna črta armade je dolga nad 100 km, naše čete so napravile velikanske marše, deloma 150 km v štirih dneh. O bojih, ki so se odigrali na celi črti, še ne morem v polnem obsegu poročati. Nekateri naši oddelki so bili v hudih bojih, kliub temu so naše zgube majhne. Nemška armada je bila na ccli črti zmagovita proti trdovratno se boreče-mu sovražniku, ki ie moral končno bežati. Armada je ponosna na to, da se je v njenih vrstah boril in krvavel cesarski princ. — Veliki generalni štab poroča dalje: Na vzhodnem bojišču napreduje uničevanje ruske prve armade. Nemške zgube so razmeroma majhne. Hindenburgova armada je z močni mi silami že prekoračila mejo. Gubernija Smvalki je postavljena pod nemško upravo. Sreda, 16. sept. 1914. Na bojišču se Hindenburgova armada, po zaključenem zasledovanju sovražnika, urejuje. Sobota, 19. sept. 1914. Nemška armada nadaljuje prodiranje v guberniji Suvvalki. Nekateri oddelki gredo proti trdnjavi Osoviec, ki je ruska ob reki Bobe in leži 30 km od vzhodne pruske meje, 6> PROTI FRANCOZOM! Nemčija, Avstrija — Francija, Anglija, Belgija. Sreda, 16. sept. 1914. Bitka med Parizom in Vogezi poteka v korist Nemčije. — Glavni armadni stan jo včeraj poročal: Boj. ki se je zadnja dva dneva vršil na desnem krilu zapadne armade, sc je danes razširil tudi na vzhod, na armade do Verduna, ki imajo stik z zapadnimi četami. Na nekaterih mestih razsežne-ga bojnega polja je bilo doslej zaznamovati delne uspehe nemških čet, v ostalem pa je bitka še neodločena. Ponedeljek, 14. sept. 1914. Boji vzhodno od Pariza so neprenehoma, nadaljujejo na 250 km dolgi črti. Na obeh straneh ic okoli poldrugi milijon vojakov. Boj je strašno resen in Francozi branijo vsako ped zemlje do zadnje kapljice krvi. V Releiii so včerai nemške čete vrgle tri belgijske divizije, ki so udrlc iz Antvverpna, nazaj. Torek, 15. sept. 1914. Francoski napadi pred Parizom na nemške čete so se ponesrečili z mnogimi krvavimi žrtvami. Petek, 15. sept. 1914. Odločitev v velikanski bitki med Parizom inVcrdunom. ki traja že enajsti dan, še vedno ni padla, pač pa zavzema vedno ožji obseg. Boji med nemškimi in združenimi francosko-an-glcškimi četami postaiajo vedno liu-tejši in trdovratnejši. Posebno hudi bo-ii se bijejo pri utrdbah iužno od Verduna in pri Nanciju. Francozi napenjajo vse sile, da bi tu zadržali Nemce. Splošno sc sodi, da je dosedaj položaj za nemško armado upoden. Generalni štab poroča: V bitki med rekama Oise in Maas šc vedno ni padla končna odločitev, vendar pa kažejo gotovi znaki na to, da ic odporna sila sovražnika pričela ponebavati. Francozi so poizkusili nredreti skraino nemško desno krilo, pa se ie la poizkus brez posebnega napora naših čet ponesrečil. Središče nemške armade pridobiva počasi pa polovo tla. Izpadi iz Verduna na desnem bregu reke Maas so bili z lahkoto odbiti. Sobota, 19. sept. 1914. 13. in 4. francoski armadni zbor ter deli neke nadalinie divizije so bili včeraj južno od Nojona odločno poraženi in so izgubili več baterij. Sovražni napadi na razne postojanke v bojni črti so se krvavo izjalovili. Enako je bil odbit napad francoskih alninskih lovcev v Vopezili. Pri zavzetju Chateau Brimonta (Šato Brimonta) pri Rlieim-sun je bilo vjetih 2500 Francozov. Na celi bojni črti je bilo vjetih veliko sovražnikov in topov. Sodi so, da je snlošni položaj z» nemško armado zelo ugoden. Nedelja, 20. sept. 1914. Uradna poročila francoskega ge. neralnega štaba kažejo vedno manj upanja na zmapo. V Parizu so razširje-ne grozne vesti o zadnjih bojih. Pravi, jo, da pokrivajo cele vrste mrtvih jn težko ranjenih vojakov bojno polje, v dokaz fepa vozijo vlaki nepres a no ne-številne ranjence v mesto. Ranjenci pripovedujejo grozne podrobnosti jz bojev. Nemške čete so baje stale ponekod za šest čevljev visokimi barikadami, ki so jih napravile iz mrtvih trupel in so to kritje uporabile za nanad. Francozi so se trdovratno branili. 7000 mrtvih pokriva bojno polje. NA MORJU. Nemčija—Anglija. Križarka »Karlsrulic« je potonila angleški parnik »Hovescastlc«. - i ne 13. t. m. dopo'dnc je bila. mala mu 'h križarica »Ilela« vsled torpodnega strela iz sovražnikovega podnior: i • ■ ;i čolna potopljena. Skoro cc'a ne--' • ie bila rešena. — Neka nemška kri/urica je potopila angleško križavko »Glasgov«. — Angleška šo'ska I: • < i j a »Fiegard II.« se ie ob viharju rotoi i a. — Angleški parnik »Imnerialis'« >e zadel ob mino in sc potopil. Enaka usoda je zadela tudi parnik »Revigo«. A vstr/ja—Francija—črnaporr. Avstrijske bojne ladje so blokirale črnogorsko obrež:e. V Baru jo vladala tišina. Nobena ladia ni mogla iz prisla-nišfa, nobena notri. Ko pa se jc prikazala mnogoštevilna francoska morn; -rica, so se umaknile avstrijske vojne ladje v severni smeri. Parnik paro-plovne družbe »Adrla«, »I3athovy«, ki jc plul iz Havra proti Reki, se je v bližini pristanišča I.igo potopil. Najnovejše vesti trdijo, da so parnik potopiij Angleži in da jo moštvo v angleškem vjetništvu. Jaronska. Pri blokadi Čingtava je presenetil japonsko torpedno brodovje velik morski vihar. Brodovje se ie potopilo. Dva torpedna lovca so topovi iz nemških utrdb razstrelili. Dom in svet. Cesar pri ranjencih. Cesar sc je peljal dne 19. t. m. dopoldne iz grada v Schonbrunnu v palačo v Augarten, v kateri je prirejena rezervna bolnišnica Rdečega križa, da obišče ranjence. Ob glavnem vhodu so cesarja pozdravili: nadvojvodinji Marija Jožefa in C.jta, nadvojvoda Maks in zdravniki-vodite-l.li lazaret a. Na dolgi vožnji so cesarja kljub dežju navdušeno pozdravljale neštete množice, ki so se bile zbrale p° ulicah. Cesar je ostal nad celo uro v bolnišnici ter je skoro vsakega ranjenca vprašal, kje ie dobil rano in kako je ranjen. Na vožnji nazaj so cesarja nc- .(c(L, množice zopet navdušeno pozdravljale. Med ranjenci, katere je ce-«ar obiskal jc tudi več Slovencev. *' Nnši naročniki so gotovo z zanimanjem prebirali različne povesti, ki jih ;e tekom let prinašal naš list. lllle so to vesel in žalostne povesti. Tako n. pr. povest o voiski. ki jo je bojeval cesar Napoleon z Rusi, dalje o »Črni ženi«, o »Salomonovih rudnikih« itd. Marsikdo se jc opravičeno vprašal: ali ja pa bilo to vse, kar beremo, res, ali ni samo izmišljotina? Prijatelji, vzemite danes en sani časopis v roke. Ali no kaže en sam dan sedanje vojsko več junaštev, več bolest i in več grozot, kot jih je popisanih v sto povestih. Ali ni sedaj ves svet en sam velik oder, na katerem se odigrava žaloigra kot se ni šo na nobenem. Kje bi se našlo pero, ki bi moglo Dopisati vse to! Kakšna povest bi bila to, ako bi se mogli v nji nanisati vsi dogodki enega samega dneva iz to samo par mesecev trajajoče voiske? In kako bi se imenovala lahko ta povest? O, jc mnoKO naslovov, ki bi jih lahko dali. N. pr. »Maščevanje za umor«. »Pohlepnost«. >Hoj med vero in nevero«, »Krvavi ples«. Hekli bi ji tudi lahko: »Prvi sadovi framasonstva«. V kri namaka zgodovina te dni svoje pero, ko se pripravlja, da začne pisati povest, kakor-šnc pisati ii šc ni bilo dano. Zgodovina pa jc učiteljica narodov! Tudi no dež©'i imamo priliko občudovati vsak dan junaštva premaganj. požrtvovalnosti, prenašanja težav itd. Tudi o tem bo pisala zgodovina. Slovenskih fantov vojakov, slovenskih žen in deklet in slovenskih domov ne sme prezreti. Lepe noči smo imeli sedaj. Zvezda pri zvezdi se jc bliščala na nočnem nebu. Take noči so tudi na našem severu, kjer se bijejo naši vojaki. Koliko večerov nosijo te zvezdo pozdrave od nas tja frori in od tam k nam. Koliko vročih molitev se pošilja večer za večerom proti nebu, da bi bilo malo zvezd naših fantov utrjenih! Dan pa prinese zopet novo skrbi in nove boje doma in v voiski. Poštni seli in pismonoši niso bili še nikdar tako željno pričakovani kot sedaj. Pa pride pismo. Oh, pa je že tako staro. Tri tedne ali štirinajst dni je navadno od tedaj ko je vojak pisal. Bog ve. kaj sc je med tem časom žc z njim zgodilo? Če Pa ni pisma, so pa novo skrbi, zakaj nc Piše. Dnevno delo na nolju prežene za nekaj časa tc skrbi. Sedaj sc spravlja krompir, ki je dobro narodil. Hvala OORU! Sarajevski morilci, kolikokrat nam fidejo sedaj na misel. Vemo pa, da bi, četudi bi ne bilo umora v Sarajevu, kmalu počilo. Saj vidimo sedaj in jc dokazov dovolj, koliko časa so se sovražni pripravljali, da nas napadejo. Strel * karajevem je bil samo signal. Alarm p bik ki je vzbudil stotisoč drugič strelov. Kri, ki je tekla v Sarajcvem, jc ro-rt"? Potoke krvi, ki se preliva sedaj. Se-"*] vidite tisti, ki vam je bil umor v sarajcvem samo majhen dogodek, kaj je rodilo to zločinstvo. Ali spoznate sedaj, da bi bila Avstrija, čc tudi ne bi zahtevala od Srbov zadoščenja za umor, napadena prej ali slej, ker jc bilo tako sklenjeno in pripravljeno. Ferdinandova vojska jc to po vsej pravici. Tako naj jo imenuje zgodovina. Tisoči naših mučenikov obdajajo sedaj Ferdinanda in Zofijo. Tisti, ki so ju ljubil i in spoštovali. »Za Ferdinanda in Zofijo,« tako kličejo naši fantje, ko hite v boj. Za resnico in pravico proti temi in laži. Sejali so tudi pri nas nekateri ljudje zmote laži. Krivico so širili in za svobodo so se borili z lažmi in obrekovanji. So ko je žc padla prva žrtev framasonstva, so nosili na papirju svoja lažnji-va in obrekljiva semena. Toda Orali niso domače paše zemlje. Poznali niso naših ljudi, zato nc bodo Želi. Sedaj žanje smrt, kar je nji zapisanega. Vrnilo pa se bo mnogo naših, ki zro sedaj smrti neustrašeno v oči. Prinesli bodo seboj mnogo poguma in doma sc bo nadaljevala. Sveta vojska proti vsemu, kar je lažnjivega, kar jc brezverskega, tujega in živečega samo za razdirAnje. Za Boga in domovino, pa cesarja našega! To bo sedaj odmevalo še bolj navdušeno iz slovenskih src. To seme sejmo žo sedaj v srca tistih malih, ki pričenja šolo v tem času, v letu velike, svetovne vojske. Lepši časi bodo prišli brez dvoma. Pot do njih gre sedaj skozi trpljenje sedanjih dni. V tem trpljenju pa sc rodova novi, veliki čas. Lepši čas za naš narod, lepši za njega ljudstvo. V to zaupajmo! Premeščeni so bili na. kanlani: Anton Komljanec iz Škocijana pri Mokronogu za prefekta v zavod sv. Stanislava; J. Fatur iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Radovljico; Jožef Klopčič iz Trc-lielnega pri Mokronogu v Kamnik; Fr. Nastran iz Borovnice na Trcbclno; Matija Noč iz Horjula v Borovnico; Jernej Kovič iz Šmartnoga pri Litiji za župnega upravitelja na Polšnik; Franc Golob iz Moravč v Skocijan pri Mokronogu; Matej Vilfan iz Cerknice v Sodraži-co; Jožef Muren iz Sostra v Košano. — Nameščen je bil semeniški duhovnik Janez Burnik za kaplana pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Sin načelnika našega generalnega štaba padel na bojišču. V bojih pri Ra-varuski je padel poročnik draeonskega polka št. 15 Hcrbert baron Konrad pl. Ilotzendorf, sin načelnika našega generalnega štaba. Don Bosko. V Vatikanu se je prvič obravnavalo vprašanje za proglasitev blaženim ustanovitelja salezijanske družbe častitljivega Don Boska. Dvanajst ran je dobil v boju z Rusi slovenski vojak Ivan Jankovič, doma iz Črnevasi pri Ljubljani. Prepeljali so ga v Ljubljano. Pravi, da ko ozdravi, poj-de spet nad Ruse. 17krat je bil ranien neki vojak, ki sc nahaja sedaj v neki graški bolnišnici. Ko jc bil 15 krat zadet se je šc bo- jeval, pri zadnjih dvcli kroglah je po stal šele nesposoben za boj. Prosi se srajc. Za ranjcncc v bolni cali se rabi veliko število srajc. Kdoi more, naj pošlje na naslov Alojzije-višče, Ljubljana, Poljanska cesta št. 4 Rane naših ranjencev sc zelo hitre zdravijo. V neki bolnišnici je ležal ra njeni stotnik, ki mu je krogla prodrle cel život. Stotnik je bil v bolnišnici ot. nedelje do naslednje sobote in je že odšel zopet na bojišče. Celo streli v možgane niso vedno smrtni. Naši krajnski fantje so se v bojih z Rusi postavili tako, kot se je od njih pričakovalo. Pešpolk št. 17. je bil žc trikrat v ognju in sicer pri Krasnem ir dvakrat pri Grodeku. Pri Grodeku jc k zmagi avstrijskega orožja pripomogla v prvi vrsti nepopisna hrabrost sloven škili vojakov. Neusmiljenost. Kako neusmiljeno postopajo nekateri hišni gospodarji s strankami, ki stanujejo v njih hišah, kaže sledči dogodek iz Budimpešte. Poročevalec nekega dunajskega časopisa je našel v gozdu blizu mesta celo družino na prostem z vso hišno opravo. Na zemlji je sedela bolna žena s svojimi lačnimi otroci. Na drevesu pa je bil pritrjen napis: Oče sc bojuje že šest tednov za domovino, žena in otroci pa so bili izgnani iz stanovanja in morajo stradati. — Dobro bi bilo, da bi država naložila takim gospodarjem posebni vojni davek. Saj se vendar naši vojaki bijejo za ohranitev premoženja vseh državljanov. Tudi iz drugih mest se po roča o neusmiljenosti nekaterih hišnih gospodarjev. Da, kapitalizem je povsod jednak. Krut v miru in v vojski! Zadnji košček kruba. Naši slovenski vojaki so polili hvale o prijaznosti in postrežljivosti ljudstva v severnih krajih, kjer so sc bojevali. Neki vojak nam jc pravil: Po dvadnevnem boju smo prišli vsi utrujeni in lačni v neko vas. Stopil sem s tovarišem v hišo in prosil jesti. Gospodinja nama je prinesla pol hleba kruha, ga položila pred naju na mizo in dejala: »Zadnji je, nimamo več, vse smo razdali. Ampak za vojaka damo tudi zadnje kar imamo.« S tovarišem sva pomišljala, ali bi ga vzela ali ne. Na opetovano prigovarjanje od strani domačih sva sc ga lotila in dobro nama je teknil, ker je bil dan z dobrim srcem. Prej in sedaj. Kako natančno so v mirnem času popisovali časopisi vsak najmanjši dogodek, ki sc je pripetil kje. Vsak pretep fantov, vsaka najmanjša nesreča, ogenj, stvari izpred sodišč, če se je zrakoplovec ponesrečil; vse, vse se jc do pičicc popisalo. Veliki dunajski časopisi so prinašali o balih in veselicah cele strani dolga poročila. Vsaka obleka gospe in gospodične je bila natančno do zadnjega knofa popisana. Sedaj pa ni več časa za take stvari. Če primemo sedaj časopis v roko, jc kakor bi bile vse strani popisane s krvjo. Samo vojska, vojska! Boji, pripovedovanje ranjencev, načrti o na-claljnih bojih, to je sedaj vsakdanja hranti časopisov. Ostudni napadi so izostali. Prav bilo, da bi jih nikdar ne bilo. Želimo, da se omeje tudi po vojski. Vojska je najboljši pridigar! Mnoge bo učila moliti, mnogim bo odprla oči, da svobodomiselstvo in gonja proti cerkvi in duhovnikom, ki se jc gojila od nekaterih strani tudi pri nas zelo skrbno, v velikih in resnih časih prav nič ne pomaga. Mnogi bodo molili sedaj starega Boga svojih nedolžnih otroških let. Bog daj! Francozi molijo. V nedeljo dne 12. sept. so v cerkvi Notre-Dame v Parizu molili za srečen izid vojske. Pobo-inosti se je do 30.000 oseb udeležilo. Trgi in ceste okolu cerkve so bili polni ljudi. V cerkev so prišli vsi poslanci, generalni svetniki, častniki in uradniki, ki bivajo v Parizu. Med procesijo so nosili relikvije Turkosi. Po procesiji je podelil kardinal Amette apostolski blagoslov. Parižani so klicali: Sveta Geno-vefa, varuj nas! Podeli nam zmago. Cerkve so sploh prenapolnjene. Tempelj prej vsemogočne framasonske ložo je zastražen, ker se boje napadov nanj. —- Neki laški list opisuje službo božjo v pariški katedrali Notre-Dame za zmago francoskega orožja. Že na vse rano je drvela nepregledna množica proti stolnici, gospe v mnogib slučajih v žalni obleki. Ko jc v katedrali zaoril resni spev: Bog zmag, Bog dobrot I j i— vosti, čuvaj Francijo! — jc vse ljudstvo v cerkvi in okrog nje spremljalo to veličastno himno. Ko sc je na vratih prikazal beli kip Device Orleanske, ovit z zgodovinsko zastavo, jc začela množica navdušeno klicati in ponavljati pro-šnj o: »Osvoboditeljica domovine, reši nas!'< Potem je petje utihnilo in na glavnem vhodu se je prikazal s svojim spremstvom kardinal Amette, ki je imel cerkven govor. Izvajal je, kako so človeške vrline nerazdružljivc od vere. Poveličeval jc hrabrost, disciplino in požrtvovalnost živili, prosljavljal jc umrle ter jih priporočal božji milosti. Prosil je poguma in moči, da bo mogoče prenašati vse skušnje in vse trpljenje. Končno je povabil ljudstvo, da hvali Gospoda, ki naklanja vojskam zmago. V večen snomin padlih voiakov »Slovenec« piše: Ali ni naša dolžnost, imena tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za cesaria in državo, zapustiti tudi potomcem? V mestih bodo postavljali bronaste spomenike vojskovodjem, pesniki in slikarji bodo jim poklanjali svojo umetnost, samo po preteku par desetletij sc pozabijo imena vojakov, ki so dali svoje življenje. Da se to prepreči naj vsaka župnija imena svojcev padlih v boju ali onih ki so podlegli ranam, ovekoveči v cerkvi ali na kakem drugem prostoru v kamnu ali kovinski plošči. Po mnogih, mnogih letih, ko bo svetovna vojska žc davno pripadala zgodovini, bodo tako enostavne priče velikega časa nemo pričale našim potomcem o junaštvu naših vojakov. Tudi nniubožnej.ša župnija more donrinesti tako majhno žrtev. 8i Za padle vojake. V Ljubljani sc sestavlja poseben odbor, ki bo skrbel za to, da se postavi na ljubljanskem pokopališču pokopanim junakom primeren spomenik. Ranjenih in bolnih vojakov jc bilo do sobote 19. t. m. v Ljubljani 2474. Nabori za mladeniče, rojene 1. 1894., 1893. in 1892. se bedo vršili med 1. in 15. oktobrom. Natančneje sc bo naznanilo. Zastop zdravstvenega okrožja v Kranju jc dal sestaviti splošno razumljivo poučilo za razne bolezni n. pr. kolero, vročinske bolezni, grižo. To navodilo se jc v okrožju razdelilo med ljudi. Zelo pametno! Naj bi storili isto tudi drugi zdravstveni zaslopi. Novi grobovi. V Gorjah jc umrl na svojem posestvu bivši državni in deželni poslancc baron Jožef S c h w e -gelj. Pokojni je bil sin slovenskega kmeta in v mladih letih sam navdušen Slovenec. Pozneje pa je stopil na čelo nemški stranki na Kranjskem in bil dolgo let njen vplivni voditelj. — V Iški vasi pri Logu je umrl posestnik F rane Platnar. Pokojni jc bil cerkveni ključar in ustanovitelj in odbornik posojilnice na Igu. — Na ruskem bojišču je padel zadet v glavo od treh krogelj dr. Mirko Vrančič, c. kr. avsku-lant pri deželnem sodišču v Ljubljani. Baron švegelj, o katerem poročamo na drugem mestu, da je umrl, ie bil sin slovenskega kmeta, doma iz Gorij pri Bledu. Bil je zelo talentiran in zato jc šla njegova pot zelo kvišku. Kaj vse jc bil ta mož tekom svojega življenja !Naj-prvo konzul v Aleksandriji; v Carigradu vodja trgovskega oddelka v poslaništvu. L. 1870. je bil povzdignjen v vi-težki stan, leto pozneje jc postal generalni konzul. L. 1872. jc vodil vzhodni oddelek na dunajski svetovni razstavi. Potem je bil poklican v vnanjc ministrstvo, kjer je pokazalzlasti svoje zmožnosti pri sklepanju trgovskih pogodb z Rumunijo, Italijo in Ogrsko. L. 1875. jc bil imenovan sekcijskim šefom v ministrstvu. Ministrskega predsednika Andrassyja je spremljal v Berolin k kongresu. Zelo delavnega sc je izkazal pri organizaciji razmer za Bosno in Ilcrcegovino. L. 1879. jc predsedoval posvetovanju glede eolnine z ozirom na trgovinsko pogodbo s Srbijo. Od tega letn ic bil tudi državni poslancc. Voljen je bil od veleposestnikov na Kranjskem. Od 1. 1884. je bil deželni poslancc na Kranjskem. Bil je tudi član gosposke zbornice. Poleg tega ic imel še množico drugih častnih poslov. Tako je bil: ustanovitelj orientalskega muzeja, član komisije za eksportno trgovino, pod-' predsednik kuratorija trgovskega muzeja, predsednik nižjeavstrijske es-komptne družbe, predsednik avstrijske kreditne družbe za promet in javna dela. — Zal, da svojih talentov in časti ni porabil v dobrobit nareda, čegar sin je bil. Nam so v spominu njegovi nastopi v deželnem zboru zi čq^a bojev za volilno preosnovo. — Umrl je star 78 let. Mir njegovi dušii Slovenskih vojakov ranjencev jc v Ljubljani dosedaj malo. Kar jih je |)(J drugih krajih, so v večini že sporo; ili svojim domačim, kako jim jc in kje ko. O padlih vojakih dosedaj še ne more-mo poročati, ker tozadevna poročila še niso prišla z Dunaja. Ko jih dobimo, bomo poročali. O nekaterih posameznikih se žc dobi poročilo, na primer o nekaterih častnikih, o večini pa še ne. Zato prosimo ljudi, ohranite mirno kri. Pomagati se itak ne da. Če je vojak ranjen, piše prej ko more. Če pa je padel, se bo tudi zavedelo. Gotovo je, da je negotovost najhujša. Zaupanje v Boga in goreča molilev pomagati več kot ugibanje, premišljevanje in tarnanje. Je pač vojska in hudo pri nas zalo, ker sedanji rod nc pomni in ni izkusil lakih stvari. Ne podcenjevati! Nasprotnika podcenjevati ni dobro nc v zasebnem, nc v političnem, še manj pa v krvavem boju. To prav malo koristi. V sedanjem vojskinem času pišejo nekateri listi take stvari o nasprotniki, da se človeku lasje ježč. Francoska, ima. polovico jn-tičnili vojakov, ruski vojaki so za nič, ne znajo streljati, Srbi so živine . . . take stvari čitarno. Nc rečemo, da ni mnogo res, ampak mnogo, mnogo tudi pretirano. V nekem velikem časopisu smo te dni čitnli: Ko so naši (nemški) vojaki prikorakali zmagoslavno v zavzeto mesto (francosko), so sc za njimi vlačile trope lačnih otrok kot sestradani psi. Mi si prepovemo, da bi bili naši vojaki nadlegovanj od lake dru-liali . . . Tako pisanje gotovo no more povzdigniti ugleda. Ruski mužik, ki prenaša sv. podobe iz kota v kot siromašne svoje hiše, ki težko obdeluje zemljo in doma najbolj čuti, da je »Bog visoko, car pa daleko«, ta ruski mužik jc bil pozvan v vojsko in sc sedaj bori za carja, je prav tako obžalovanja vreden kot sin francosko Bretanijc, ki pridno obdeluje zemljo kot jo obdeluje naš kmet. Ljudje so kot naši, ki izpolnjujejo svojo dolžnost, v svesli si, da delajo za domovino. Zato no njih zaničevati s samimi izmišljotinami, pač pa sovražimo in zaničujmo iz dna duše liste ljudi, ki sc imenujejo srbska, angleška, ruska, francoska vlada. Tisti najvišji gospodje sc sedaj prav nič nc bi-jejo, pač na morajo gledati sadove svojega razdirajočega dela. Največ so ti gospodje, ki so povzročili sedanji položaj, prepojen framasonsta, ki sedaj žanjc, kar je sejal dvesto let v Evropi. Krvava žetev jc to. Pod našimi bojnimi srpi padajo glave dobrih sinov sovražnih nam držav. Sinovi ljudstva, sinovi zemlje, katero so obdelovali, da je mogla gospoda živeti in kovati svoje načrte. Tem naj velja naše zaničevanje. Morilcem na srbskem prestolu, fratna-sonom v francoski vladi. Oni zaslužijo, da bi jim dejal ruski ali francoski vojak: »Ker ste vojsko hoteli, pa pokažite vi najprvo korajžo. Stopite prvi pred avstrijske in nemške topove, da bomo videli vaša navdušenje, vaš pogum!« Ampak teh ni. Srbskega kralja trga po nogah, ruski car se še menda iz svoje jvojcni otoku. Francoski predsednik jc alačc ne upa.Angleški kralj sodi na ' ieJ; gledalo ljudstvo drugače svoje vo- jžal iz Pariza. Morda bo po tej voj- J'ICBes je! Poslanec Vanck piše v češ- Kcm delavskem listu: Kaj pomeni to, če laDrcber. ki jc pri varenju niva za slu-»n 3(10 mil ionov kron, 100.000 kron v vojne namene! Dunaiski Rotschild je nlaCal pred kratkem 8 milionov kron pristojbin samo za to kar jc podedoval; tako velikansko je njegovo premoženje. piovekoljubne voine namene je pa vrgel par slofisoč kron. Kaj pa je to! povdariati jc treba, da vsak naš vojak kri preliva, življenje žrtvuie, da se varuje premoženje tistih, iz katerih žak-lia sedaj tako malo darov za človeko-liuline namene nrihaja. Oblast je upravičena, da naloži sedaj na premoženja velikih bogatašev primeren davek in fiirer tem večji, čim večje je premoženje. Na stražo 8'reljal. V Liubljano so pripeliali pretekli teden težko raniene-pa mehanika Emerika Paniana iz Sisc-ka, stanujočega v Ljubljani. Na Brezovici ie streljal na voiaško stražo in straža ga ie težko ranila. Domoljuben Srb. Kmet Jurij Mi-Irovic iz Hosne je nrinclial nred vohtš-ko komisijo dva lepa konja ia voz« Pod avstrijskim cesarjem sem si zbral vse kar imam. Ilvala mu zato! Sedaj ko pa on sam potrebuje, mu dam vse na razpolago.« Tako jc dejal mož in pustil konja in voz. Mili- on smodk vomkom v Nemčiji. Na poziv nemškega nreslo!onas'ednika so nabrali v Ncmčiii v nekaj dneh za vojake milijon smodk in mnogo tisoč cigaret. Ljubljana se fe nomnožfla vsled priklopi t ve Šiško k Ljubljani za 5700 ljudi. Mačke po 10 kron so baje v Trstu. Pa Že mačk nj več dobiti. Tako lažejo nekateri laški časopisi. V Budimnešfo jc prišlo veliko število članov gališke rusinske legije. Do-sici se je priglasilo do 50.000 prostovoljcev za legijo. Med njimi se nahaja tudi več žena in deklet, katerim se je dovolilo, da se smejo udeležiti bojev v moški obleki. Amerikanci molijo za mir. Predalnik Združenih držav VVilson je podpisa oklic, s katerim se ljudstvo poziva, da moli za mir v Evropi. Kot sploš-"i mohini dan je določil VVilson nedeljo ■ oktobra. — Wilson je imel v Wa-»cningtonu velik govor, v katerem je jvesno proglašal nevtraliteto Ame- v Velik paromlin Dogorel. Iz Budimpešte se je poročalo 19. t. m.: Danes popoldne je nastal v Elizabetnem paro-,'lnu Požar, ker sc je neki valjar pre-segrel. Požar se je hitro razširil. Ob Petih popoldne je bil ogenj žc popolnoma omejen. Mlin in del strojarne sta gorela. Škoda sc ceni na najmanj pol-milijon kron. Požar je uničil okrog 100 vagonov pšenice, oziroma moke, ki se jc še mlela, in nad 400.000 praznih vreč. Na deželni kmetiski gospodinjski šoli v Repnjab, postaja Vižmarje na Gorenjskem se začne zimski šestmesečni tečaj dne 5. novembra t. 1. in bo trajal do 25. aprila 1915. Sprejemajo sc gojenke, ki so dovršile ljudsko šolo in iznolnile 14. leto. Učenke oslnneio cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano in stanovanje. Za obrabo pohištva in učil jc plačati po dogovoru. Prošnje za sprejem je vlagati pri vodstvu šole v Rep-njah od 15. septembra do 3. novembra t. 1. Prošnjam je prideiati zadnje šolsko spričevalo, krstni list in zavezno izjavo staršev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi celi tečaj v zavodu. Pripomniti ie. da se uče gojenke teoretično in praktično vsega gospodinjstva kot kuhanja, šivanja in krojenja. vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora kranjskega. Sprejem ptojenk na deželno kmetijsko gospodinjsko šolo na Vrhniki. Dne 4. novembra t. 1. sc prične novi zimski tečaj, kateri ho trajal šest mesecev. V tečaj sc sprejemajo dekleta iz vseh dežel, katere so dovršile starost 16 let. Dekleta morajo stanovati v zavodu, kateri jc pod vodstvom šolskih sester in plačajo za hrano, stanovanje in drugo 30 K. Pouk jc brezplačen. Dekleta se učijo vseh strok gospodinjstva, posebno pa: vzgojeslovje. domače knjigovodstvo, zdravstvo, poslovno spisje, verouk, ustanovoznanstvo, za gospodinje neobhodno potrebno računstvo, kakor tudi praktično in teoretično gospodinjstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, živinorejo, prašičerejo, mlekarstvo, perutninar-stvo, kuhanje, pranje, likanje, šivanje, krojno risanje itd. itd. Na zavodu poučuje sedem učnih moči in poleg šolskih sester še deželni kmetijski veščak. Ta gospodinjska šola jc največji zavod to vrste na Slovenskem in ga jc priporočati vsem onim dekletom, katere se hočejo temeljito v kratkem času in z malimi stroški izobraziti v gospodinjstvu. Posebno sc priporoča različnim ženskim društvom, da opozorijo spretna dekleta na ta zavod, ker jim bodo po dovršitvi tega tečaja dobre sodelovalke in voditeljice društev. Gojenke sc uče poleg strokovnih predmetov še tudi v splošni izobrazbi. Ker se je pa prejšnje leto celo šol. poslopje popolnoma prenovili in si je vodstvo nabavilo mnogo najnovejših učnih predmetov, zato sme vsaka gojenka in ž njo tudi njeni oskrbniki oziroma starši, tembolj unati najpovoljnejših uspehov. Vsa nadaljna pojasnila daje vodstvo deželne kmetijske gospodinjske šolo na Vrhniki. — Voditeljica šoie se je izučila v Haagu na Bavarskem v vseh strokah gospodinjstva in zato zna šolo tudi usnešno voditi. Vsled tega naj nobeno dekle nc zamudi priložnosti, katera se želi izoriti v gospodinjstvu. Prošnje naj se vlagajo do 25. oktobra t. 1. na vodstvo gospodinjske šole na Vrhniki. Kako so urejeni vlaki za ran'«?nce. Vlaki, ki prevažajo naše ranjence, izgledajo tako-le: Iz navadnega voza prirede bolniško sobo. kj ustreza vsem zahtevam bolniške sobe v kaki bolnišnici. Vlak šteje do 25 voz; 18 jih uporabljajo kot sobe za ranjence. Vozovi so zvezani z varnimi prehodnimi mostiči. Vsi vozovi so zvezani z električnim zvoncem, zvezani s petimi službenimi vozovi; ti so pa med seboj zonet zvezani s telefonom. V prvem vozu je nastanjen poveljnik vlaka, višii zdravnik, ki razoo-laga s pisarno. En oddelek je prirejen za jedilnico in zabavališče obema zdravnikoma. Jedilna miza se rabi tudi za operacije. Zraven teera voza so nosil-nice in vse druge potrebščine, ki se v bolniški sobi potrebujejo. Kliub tesnobi se vse lahko takoj dobi. V vsakem vozu stoje štiri postelje: ena na drugi, in sicer služijo kot postclic močne nosilnice, ki so zavarovane proti sunkom, v vsakem vozu je stranišče. Pri vsaki postelji stoji na deski kozarec, pljuvalnik in druge potrebščine. Prirejeno je tako, da si ranjenec lahko sam pomaga in da lahko sam vstane. Na eni strani voza so vrata trdno zaprta, da ni prepiha, druga vrata so lahko odprta. V vsakem vozu stoji moderna, železna peč in je tudi več manjših okenj vrezanih. V vozu, v katerem se kuha. stoii prostorno ognjišče, na katerem se kuha več jedi; na drugi strani voza stoji miza. V kuhinjski shrambi sta dva mosročna čebra z vodo, več lcdenic in veliko živil. Premog vozi drug voz. Voz. v katerem biva strežniško osobje, služi podnevi za jedilnico in zabavališče, ponoči pa za spalnico. Star&mo za gospodarstvo! V prejšnjih časih je prišlo veliko živine in žita iz tujega k nam, zdaj ne dobimo od nikoder hrane. V vojskinem času se pozna, kaj jc kmet za državo in za mesta še posebej. Kakor se vidi, bomo imeli kljub slabi letini vendar zadosti živeža za domačo potrebo, le bolj varčno bo treba s kruhom in moko ravnati. Na Angleškem je stiska še veliko večja, kakor pri nas, ker so Amerikanci žito zelo podražili. Zaradi vojske trpi celi svet. Amerikanci ne morejo prodati svojega bombaža, ki je šel ponrej večinoma v Evropo. Tovarne zdaj skoro povsod stojiio. Švica ima zelo malo svojega žita. Tujcev letos ni bilo skoro nič; ure, ki so navadno iz Švice prišle, zdaj nobeden ne kupuje, živeti jc pa vendar treba. Naše gospodarstvo doslej še ni čutilo posebnih ran, le delavcev zelo manjka. Ponudili so jim tuje. Dobro bi bilo poizkusiti. Zdaj se jih pa bojijo, ker so večinoma le ženske in otroci doma. Treba bo vendar skrbeti, da se jesenska strn dobro v zemljo spravi. Kdor ima več gnojnice, naj jo letos na- 82 vozi pred oranjem na njive. Žita prav zelo rabijo dušik. Vsled obilne gnojnice bo žito bujnejše rastlo in tudi več rodilo. Če si gnojnico speljal, je treba veliko manj semena, ker iz enega zrna več klasov požene. To se zgodi še bolj gotovo, če žito večkrat dobro prebra-naš. Na Nemškem so začeli zelo priporočati da bi ljudie vživali malo manj krniia in močnatih jedi, več pa krompirja. ki se pri vsaki jedi dobro poda. Doslej so vsako leto okoli 16 milijonov kvintalov krompirja pokuhali za žganje. Zdaj bodo morali ljudje pametni postati in ob času tako hude stiske žganje pustiti. — Tudi pri nas bi bilo dobro več krompirja vživati. Ni še dolgo tega, ko je moral biti vselej dvakrat na dan krompir na mizi, in sicer vedno kot glavna jed, kar je popolno prav, ker je krompir okusen in redilen. Varčne gospodinje so ga vselej tudi v žgance, močnik ali kruh devale. Res je letos malo manj krompirja, kakor druga leta, pa bo vendar treba več krompirja doma za hrano porabiti, kakor smo ga doslej. Ljudje, še reveži, so postali preveč sladkosnedi. Vživati hočejo le to, kar je ustem zelo prijetno. Žito ima izredno visoko ceno. Zakaj bi si kmet malo ne pomagal, če si lahko pomaga in nadomesti nekaj moke s krompirjem, zeljem in repo. To se pa tudi za splošnost zelo pozna. Slovenskih gospodarjev je nad 200.000. Vzemimo, da bi na ta način vsak gospodar prihranil v enem letu 200 kg žita, katerega nadomesti z drugo hrano. Potem se prihrani 40 milijonov kil žita ali 4000 vagonov, kj je vredno najmanj 10 milijonov kron, katere brez posebnega truda in brez vsake škode kmetu ostanejo. S takim ravnanjem se pa tudi splošnosti koristi, ker se državi ne bo bati, da bi jo nasprotniki izstradali. Bati se je tudi, da bodo pri sedanjih razmerah prašiči ostali premalo opitani. Žita ni preveč in je letos tudi predrago. Ne izplača se torej po navadi drugih let pitati s turšico. Tudi s krompirjem bo treba bolj varčevati. Ker bi bila za gospodarja velika škoda prodati suho žival, ki ima tudi za mesarja le malo vrednost, bo najboljše, da gospodarji kupijo nekaj več krmil, posebno lanenih tropin, katere prašiči v malih množinah radi vživajo. Jesensko pašo bo treba tudi za prašiče izkoristiti. Glejte posebno na razne odpadke: pesno perje, zelne štore, malo ognjito peso in krompir. Prav nič krme se nam ne sme izgubiti. Posebno bo treba paziti tudi na ple-meno žival. Če te ne ohranimo, ne bomo mogli drugo leto gospodariti. Kakor mora je legla vojna -skrb na naše gospodarje. Pri tem je vse drugo utihnilo. Mi moramo delati za one, ki se za nas vojskujejo, in domovino, katero drži gospodarstvo po konci. Jeseni se zlasti rabijo dobri plemeni prašiči. Če jih nimaš, preskrbi si jih začasno. Cene goveji živini še niso posebno visoke. Res povsod živino preveč po- nujajo, ko imamo vendar tako obilno klaje, kakor malokrat. Doseglo se bo tako ceno, kakor še nobenkrat poprej. Prašiči za zdaj nimajo posebne cene, ker jih je res veliko. Na Nemškem jih samo hanoverska dežela lahko vsaki dan 10 000 odda. K sreči je Nemčija izvoz prepovedala. Ti nam za enkrat ne bodo več na Češko in v druge dežele v škodo hodili. Zelo se bo pa poznalo, da iz Srbije ne bo prav nič živali, tudi Galicija, ki je vsaki teden več tisoč komadov na Dunaj poslala, bo skoro popolno odpadla. Po zimi bo nastalo veliko pomanjkanje prašičev. Posebno dobro sc bodo debeli prodali, ker bodo zabelo za vojake rabili. Za naše gospodinje. ZDRAVJE. Odšli so možje — na ;:enc je padla teža prevelikega dela in skrbi — zdaj je čas, da pokaže svetu, da je slovenska žena v vsakem času na svojem mestu. Čas hudega dela in duševnega nemira prinaša rad bolezni, prva skrb gospodinje mora biti, da se ohrani zdravo za delo, radi dela, radi Boga in domovine. Pred vsem je treba, da ostane mirna. Zbegan, obupan človek ne more zbrati svojih misli k delu. Z vzdihovanjem, letanjem okrog sosed, poslušanjem raznih novic, se ne pride nikamor. Zaupaj v Boga, izroči mu svoje drage in vse drugo in opravljaj svoje delo vestno in natančno. Vse je v božjih rokah, v naši moči pa je, da izpolnjujemo svojo dolžnost — žalovanje pa izpodkopuje zdravje, ki je v vojskinem času še večji zaklad nego sicer — če oboliš ti, bo venel sad na polju in tvoji otroci ne bodo imeli kruha. Druga glavna potreba za zdravje gospodinje je počitek. Ni časa? — Mora biti. Če te vrže v posteljo ga bo pa dovolj. Dan naj služi delu, noč počitku. Gospodinja, ki si privošči črez noč komaj par ur počitka, mora počivati popoldne, če ne več, vsaj četrt ure po kosilu, kar ji pomore, da bo čila do večera. Potrebno je tudi, da uživa redno in tečno hrano. Nekatere gospodinje kuhajo po ves dan, same se pa nalivajo s kavo ali z vinom, pivom — potem se pritožujejo, da so tako strašno zdelane. Od vednega letanja in stanja se zabole noge, zatečejo maternične žile in se narede boleče kepe. Takim nogam dene posebno dobro malo počitka. Bolečine in otok blaži mazanje z bluščevim ali z gabezovim mazilom, dobro je tudi mazilo govejega mozga in olja, ali žajbelj in kaša prevreta na olju. Gumaste nogovice niso zdrave, ker ne prodira zrak skozi nje, prejšnje čase so bile v navadi za zatečene noge rdeče flanelaste nogavice, zdaj so začeli zdravniki zopet uvaževati rdečo flanelo. Kdor ima zatečene noge naj le poskusi z rdečimi nogavicami. — ('.rez dan dene prav dobro, če deneš v podplate sveže metlike, ali detelje ali pa španske mete. — Zatečenih nog ni (|0. bro kopati zvečer, dobro pa jc utrli jih z vinskim jesihom ali slanim žganjem. Zjutraj so noge vplahnjene in je tedaj zelo primerno umivanje z gorko ali toplo izkuho pelina, detelje in mol like. Kdor more, naj ostane šc malo v postelji. Kamnita, cementna iu iz opeke sestavljena tla, so zelo škodljiva za noge, gospodinja, ki stoji na takih naj si podstavi vedno široko desko. Poletno hudo delo prinese rado vnetje pljuč in grižo. Zavret doni takoj okrog pasu v jesihu namočen ovitek, in ga imej okrog pasu dokler se ni j«o-tolažila bodeč. Za pijačo si skuhaj ter-potca, malise in kumina, na glavo si liaveži met. Tudi limonada ali babčev-je je dobra pijača. Za bodeč v pljučih si deni takoj obkladek jesiha ali kravjega sira ali obliž smrekove smole, ki potegne bodeč hitro vun. V hudem slu čaju je treba v posteljo in po zdrav-1 ilika. Pogreta voda, sparjeno sadje, po-stana jed, so dostikrat povod griže. Tu mora gledati gospodinja na red in pa na snago. Postano plesnjivo jed vrzi raje v ogenj, kajti škoduje lahko tudi živini — kuhaj vselej sproti in kolikor je prav, v vodo za delavce kani dobrega jesiha in ne drži je na solncu. Za grižo je hitra pomoč žlica bezgove mezge, žlica borovničarja ali borovničine ali bezgove suhe jagode. Za hudo grižo in ščipanje ali krče segrej marajono-vih plev na jesihu in naredi velik go-rak obkladek na trebuh in na želodec, to ponovi, dokler ne mine. Tudi čre-šnjevo žganje je prav dobro za grižo, čc ga segreješ na zaprtem ognjišču, namočiš v njem robec in deneš na trebuh. VKUHAVANJE SADJA. Vkuhane hruške. Male hruške olupi in pusti cele, vloži jih tako, da so vse navzgor ali navzdol obrnjene; velike olupi in razreži po velikosti na ali 4 ali 6 delov, iztrebi peščice in muho ter jih položi v mrzlo vodo v katero si nakapala limonovega soka, da tako hitro ne porjave, a delati moraš vseeno naglo. Hruške, kakor drugo sadje, ki se vkuha, je dobro, predno se vloži v kozarce, prekuhati v sladkorni vodi (blanširati), toda ne predolgo, ker se premehko ne more lepo vložiti. Raz-grevanje v patentnih kozarcih trnja potem še 15 — 20 minut pri 90 stopinjah. Hruške ne prekuhavaj v čisti vodi, s tem jim odvzameš sok in vonj. Na 1 liter vode deni 50 do 60 deka-gramov sladkorja. Na hruške vložene v kozarce vlij potem isto sladkorno vodo, v kateri so se kuhale, če ti jo pa kaj ostane, jo vlij v kozarec, zapri ga z obročkom in pokrovom in s hruškami razgrevaj, da se kozarci zapro, porabiš jo lahko v gospodinjstvu ali ko prihodnjič kuhaš ali tudi drugo leto. posebno dobra so jabolka zalita s sladkorno vodo v kateri so sc kuhale hruške. V kuhane bezgove jagode. Operi in osmuči zrele bezgove jagode ter jih daj osušiti na sito. Medlem pripravi na vsak kilogram jagod en četrt kilogra-ma stolčenega sladkorja. Kuhaj jagode približno 20 minut v prsteni kozi, pri-dai sladkor, kuhaj še 5 minut in deni je vroče v segrete kozarce, zapri iih z gumijevim obročkom in steklenim pokrovom in šteli/,iraj še 10 minut. Če ja5 jagode v navadne kozarce, zaveži jih s pergamentnim papirjem in kuhaj v sopari 10 minut. Bezgova čežana (marmelada, sal-zcn). 2 kilograma osnaženih bezgovih jagod kuhaj v pokrili lončeni posodi. Ko posianejo mehke jih pretlači skozi sjio in kuhaj, da so primerno zgoste, pridaj kilograma stolčenega sladkorja, pusti jih še nekoliko povreti, napolni ž njim segrete kozarce in zavezi s pergamentnim papirjem. Če imaš patentno steklenice, daj čežano vanje in kuhaj še 10 minut pri 80 stopinjah. Sadni zdriz (Gelee). Najlažje narediš zdriz iz nepreveč zrelih, ncobleža-nih jabolk, Ivanovega grozdičja, ko-gmulj, bezga, črnih jagod in kutin. Maline in jagode imajo malo pektina (sadnega kleja) zato se strdijo lc, če pridamo eno tretjino soka Ivanovega grozdičja. Pri napravi zdriza moramo paziti, ,da ohranimo lepo barvo, zalo moramo kuhati tok najprvo brez sladkorja in istega šele dodali, ko je zdriz žc skoraj gotov. Takoj, ko se raztopi sladkor, vkuhamo sok še tako dolgo pri močnem ognju, da se strdi, ako kanemo par kapljic na mrzel krožnik. Tu je treba zelo paziti, če kuhamo še naprej, postane zdriz zopet tekoč. Večja ali manjSa množina sladkorja nič ne vpliva na pravilno širjenje. Oprana jabolka, hruške ali mešanica jabolk in hrušk (nc prezrela, še trda) razrežejo in denejo kuhat s toliko vode, da jih pokrije. Ivanovo gro-zdičje ne rabi vode. Pri mešanju jc paziti, da se sad ne zmečka, ker poiftane sok potem moten. Ko je postalo sadje mehko, se strese na ruto, privezano na noge obrnjenega stola in pusti, da se odteče sok, stiskati in mešati nc smemo, ker bi tudi sok postal moten. Na vsak liter soka pridenemo pol kg drobno stolčenega sladkorja. Sok vkuhavamo v plitvi posodi pri močnem ognju. Ko sc kapljica soka strdi na. mrzlem krožniku ali pada v debelih kapljah ocl žlice, je dovolj kuhan, z njim se takoj napolnijo segreti kozarci, zapro z gumijevim obročkom in steklenim pokrovom ter razgrevajo (sterilizirajo) 10 minut pri 90 stopinjah. Lahko damo zdriz tudi v navadne sadne kozarce ter jih zavežemo s pergamentnim papirjem in hranimo na hladnem, temnem in suhem prostoru. Da preprečimo zraku vstop se priporo-ca vliti na strjen mrzel zdriz raztopljena voska ali para fin a. Zdriz iz bezgovih jagod. Zmešaj pol litra soka iz bezgovih jagod in pol litra soka iz jabolk ter kuhaj v plitvi kozi, prav dobro služi za kuhanje sadnih sokov kotliček ,v katerem delamo sneg; pri močnem ognju pridaj 65 de-kagramov stolčenega sladkorja, vse drugo delaj kakor zgoraj opisano. Brusnice, prusnice, močnice, mokri ce (Preiselbeeren). I. Brusnice izberi in operi, deni jih na rešeto, da se od-tečejo, potem v kozo za prst na debelo, povrh potresi stolčenega sladkorja in zopet brusnice itd. Postavi jih k ognju, počasi jih razgrevaj, kuhaj le 5 do 10 minut. Še z vročimi napolni segrete široke kozarce in zaveži s pergamentnim papirjem, ki si ga prej pomočila v vročo vodo in s čisto ruto zbrisala. Na 1 kg brusnic deni 50 clo 60 dekagrarnov sladkorja. — II. Deni v prsteno ali celo emajlirano kožico 1 kg sladkorja, vlij nanj pol litra vode ter ga kuhaj toliko časa, cla se gosto potegne. Ko sladkor vre, pobiraj modro barvo, ki je vsakemu sadju škodljiva. Med tem pa izberi, operi in osuši 2 kg brusnic, jih stresi v sladkor ter jih nalahko ocl časa do časa premetavaj. Ko zavro, jih potegni h kraju štedilnika in pusti tako dolgo pokrite, počasi vreti, cla postanejo prozorne. Še z vročimi napolni segrele kozarce in jih zaveži. — III. Brusnice v patentnih kozarcih. Brusnice preberi, operi in deni na rešeto, cla se odtečejo. Potem jih stresi s stolčenim sladkorjem, kakor pri 1., v kozo in počasi segrevaj. Ko so vrele 5 minut, napolni z njim segre'e patentne kozarce, zapri jih z gumijevim obročkom in pokrovom, postavi v vročo vodo in pusti še 10 minut v 80 stoninj vroči vodi. Angleška mezga ali žems (Jams). Ta način okuhanja sadja je prišel tucli pri nas že v navado. Na Nemškem jc mnogo tovarn, ki izdelujejo jamse. Uživa se žems navadno na kruhu pri čaju, uporablja sc pa tudi za pripravo jedi. Zakuhanje je zelo natančno, ker ne sme izgubiti sad ne okusa in ne barve. Vročina mora biti pri kuhanju enakomerna, zaradi regulacije cenijo Angležinje kurjavo s plinom, če te ni, je najboljša kurjava mešanica premoga in koksa. Posoda mora biti bakrena ali lončena. — Sadu ne smeš ne trgati ne kuhati ob deževnem vremenu, ker se navzame sadje vlage in se ne drži; sadje naberi topel solnčni dan in poku ha j ga takoj. Količina sladkorja in vode jc odvisna od okusa in zrelosti sadja. Namesto vode dene Angležinja rababarje-vega ali grozdičevega odccdka, kar d& žemsu posebno dober okus in lepo barvo. — Sladkor vzemi vedno najboljši. Jabelka olupi in izstrži srce, črešnjam in češpljam izpahni koščice, jagodi-čje kuhaj celo. Ogenj mora goreti s plamenom, kajenje in cmarenje ognja pokvari vse, vročina mora biti enakomerna, cla vre naprej, kadar začne vreti. Čas kuhanja za koščičasto sadje je 40 minut vrenja, odkar zavre, mora vreti 40 minut, potem poskusi, če se strdi, ako kaneš kapljo žemsa na mrzli krož- nik, če se ne strdi, moraš pač še kuhati. Grozdičje se mora kuhati 50 minut. Navadno se dene na kilogram olup-ljenega sadja tri četrt kilograma sladkorja in osminko litra vode, tako tudi na črešnje in češplje, za jagodičevje toliko sladkorja kolikor je sadu, vode osminko litra. (Seveda se dene lahko tudi več sladkorja ali vode.) Sladkor in vodo deni v posodi, ki jo rabiš samo za sadje, na ogenj, ko zavre, naj vre nekaj minut, potem stresi sadje v sladkor, zapri luknjo in glej, da vre enakomerno. Ko je kuhano, (kadar se strdi kaplja na krožniku) deni vroče v posodo in zaveži. Posoda mora biti čista in suha, najboljša je glinasta ali porcelanasta, steklena poči, če ni dovolj debela. — Zainišiš lahko s pergamentnim v vroči vodi namočenim papirjem ali z navadnim papirjem, namočenem v mleku. Mleko izhlapi in tako postane papir neprodužen za zrak. Previdna gospodinja namaže papir še z mešanico moke in raztopljene kolofonije ali- z oblivom voska, ali z limom in gipsom. V tako zamašenem loncu se drži žems po dve leti, če ga shraniš v suhem in iiladnem kraju. Lahko se kuha več vrst sadja skupaj, na Angleškem je zelo v navadi kuhati malino in črešnje. Rdeče jagode ne smejo vreti toliko časa kakor druge jagode in grozdjiče. Rdeče jagode stresi v vreli sladkor, po-krij posodo in postavi na kraj ognjišča tako, da ne zavre. Ko je stalo celo uro, deni na luknjo, da zavre nagloma, odmakni, da sc kuha počasi šc pet minut, odstavi in poskusi, potem napolni posode. IT Sti TO MM__LibieK ipp^l Mladi rešitelj. Bilo je v bitki pri Loznici. Naši so stali nasproti Srbom. Neki infanterist je dobil od poveljnika nalogo, cla poizve, ali se severno ocl postojanke naše čete nahajajo še sovražniki ali ne. Vojak jc šel poizvedovat, ko pa se jc vračal k svoji četi ,je zašel. Lačen, utrujen in žejen je bil. V bližini je bil gozd in vojak je šel vanj, misleč da najde studenčnico, da bo pogasil žejo. Ko tako hodi po gozdu zagleda mladega fanta, kateri je bil star kakih deset let. Vojak je razumel nekoliko srbski in poprosil fanta, da naj ga pelje do studenca. Mali se je voljno pridružil vojaku in ga peljal k studencu, kjer se je navadno napajala živina. Ko sta sedela pri studencu in je vojak počival, mu je deček pravil, da je sin nekega pastirja. Ponosno pa je pristavil, da ni Srb, da je temveč Bolgar. Vojaku se je deček priljubil in dal mu je nekaj denarja ter ga še prosil, da naj mu pokaže pot iz gozda. Deček jc to radevolje storil in peljal vojaka na polje. Komaj pa sta prestopila rob gozda, je začelo pokati. Srbi so začeli streljati. Kroglja za krogljo se je vsula kot toča in ena je prevrtala vojaku desno ramo. Ker je bila ranjena tudi kost, se je vojak sesedel od bolečin na tla in vdan v svojo usodo, čakal na bljižnji konec. Ko deček to vidi, pobere vojakovo puško in ga zaprosi, da naj mu pokaže kako se strelja s puško. Naučil se je takoj in sprožil je eno krogljo za drugo na za ograjo skrite Srbe, kakor nc bi mogel drugače noben drug star infan-ierist. Srbi so mislili, da so naše čete gosto zasedle gozd in otvorili so morilni ogenj. Ker se je čulo streljanje, je prispela naša patrulja in prepodila sovražnika. Ranjenega vojaka so lioteli tovariši odpeljati k obvczovalnici. Mali deček pa sc ga je oklenil jokaje za pas in ga sočutno prosil, da naj ga vzame seboj. Prošnje malega rešitelja ni mogel odkloniti, vzel ga je seboj. Ker je bila njegova rana težka, so ga poslali v mesto z vlakom. Deček ga je spremljal. Ko so v mestu, kamor jc vojak z dečkom prišel, vprašali vojaka, zakaj ga spremlja mali deček, je vojak povedal ta dogodek in pristavil: Čeprav sem sam velik revež, ga bom obdržali in vzgojil, ker rešil mi jc življenje. Slike in črtice z bojišč. XXIII. Mrliči v vodnjaka. S srbskega bojišču vračajoči se stotnik pripoveduje: V neki vasi blizu Šabca sem pustil svojo stotnijo počivati. Vse je hitelo takoj k vodnjaku. Dobili smo iz preccj globoke luknje vodo. Iz previdnosti sem jo dal piti nekemu psu. Ker se živali ni zgodilo ničesar, sem dal povelje, da sme moštvo piti. Bili smo žejni in vsi smo uživali leno čisto, mrzlo vodo, ki pa je imela nekak neprijeten okus. Toda česa ne zavžije vojak v vojski — glavna stvar, da ima kaj jesti in piti. Ko je bilo v vodnjaku že manj vode, smo morali zajemati globokeje, in kdo more popisati naše začudenje, ko smo naenkrat s posodo izvlekli iz vodnjaka tudi truplo avstrijskega tovariša, kateremu je sledilo takoj drugo truplo. Srbi so tedaj pred begom, ker niso imeli na razpolago sirupa, poizkusili vodo zastrupiti z mrliči. XXIV. Bavarski dragonci — abstinenti. Vojni poročevalec nekega časopisa jc naletel po bitki pri Miililhausnu na oddelek dragoncev. Ko je videl, kako so izmučeni in žejni jim je naročil pivo. Ali vojaki so mu izjavili: »Obljubil smo, da dokler bo trajala vojska sploh ne bomo pili alkoholnih pijač!« Nato so žejo pogasili z vodo in veselo odhajali 52 XXV'. Nečloveško bojevanje naših nasprotnikov. Vsa poročila soglašajo v tem, da so se srbski vojaki in ruski kozaki ponižali do bojevanja najnižje vrste. Enemu avstrijskemu častniku so Srbi obe roki odsekali in ga potem nazaj poslali z listkom, da bodo z vsakim tako napravili. Naši jim bodo te želje že korenito pokvarili. Ruskim kozakom niso svete tudi kolone Rdečega križa, na katere streljajo in jih celo rnorc. Eno avstrijsko sanitetno kolono so ruski kozaki napadli in pomorili. XXVI. Ruski pop naznanil odhod avstrijskih vojakov po telefonu. Mimo neke cerkve ob naši severni meji jo šla četa naših vojakov. Ob cerkvi je stal ruski pop, 85 let star mož. Nihče mu ni ničesar naredil. Ko so pa naši iz vasi odšli, je ruskemu oddelku s strojno puško, ki je bil skrit na zvoniku, po nalašč za to prej napravljenem telefonu javil odhod naših vojakov, da so Rusi pričeli streljati nanje s strojno puško. Izdajalski pop jo bil ustreljen. XXVII. En ogrski huzar proti desetim kozakom. Neki ogrski huzar je razbil deset kozakov. Nato jim je vzel sulice in sablje ter svoj plen nesel v taborišče. Huzar je takoj postal četovodja ter dobi tudi odlikovanje. XXVIII. Ka] pripovedujejo ranjenci v Gradcu. Štajerski polki spadajo k 3. vojnemu zboru, kakor naši. Zato bo tudi nas zanimalo, kaj pravijo ranjenci v Gradcu. Neki artiljerist polka poljskih havbic št. 3 je bil z regimentom v boju 26j avgusta pri Prezcmilami od 10. ure dopoldne do 7. ure zvečer, vedno v ognju z rusko artiljerijo. Pravi, da ruska artiljerija dobro strelja, ampak streli so za nič, kar razpadajo, kot prah. »Na moj top« pravi, »je padlo več kakor 100 granat, pa ni nobena škode naredila. Samo prašni smo postali.« Ranjen je bil 27. avgusta ob 9. uri zvečer, na pla^ njavi ob cesti v Przemilami. Njih kolona je bila dolga V/g km; top za topom. Naenkrat je začelo v bližnjem gozdu šumeti, kozaki pripravljeni so navalili z velikansko silo nanje, tako da niso mogli naši priti do ognja. Napad je bil strašen. Naši so se boril kakor junaki, Artiljerist je dobil udarec na glavo, kri se mu je udrla po obrazu. Kar naenkrat se zopet posveti in šrapnel odtrga konju glavo. Artiljerist pade pod konja. Potem se ne spominja več, kaj je bilo. Njegov brat ga je našel pod konjem in ga peljal na obvezovališče. XXIX. Ganljiva slika v bolnišnici. K ravnokar omenjenemu arliljeri-slu, ki jo pripovedoval o boju pri Prze-mislami, je stopil star kaznilniški nud-paznik: »Torej, Vi ste bili zraven, ko je moj sin umrl.« »Ja, zraven sem bil,« odvrne artiljerist. »Kje je pa bilo, kdaj jc bilo?« »Dne 27. avgusta pri Przemislami, ko so nas kozaki napadli.« »Kako jc pa bil ranjen?« »Dobil je strel v glavo.« »Ali ste bili zraven, ko je umiral?« »Seveda sem bil, dolgo ni trpel.« »Kaj je pa rekel nazadnje?« »Ležai je na kamnu in nas prosil: Preložite me s kamnja. Tukaj nočem umreti, je premrzlo. In pozdravi mi . .. Tovariši so ga deli na mehka tla. Tam je umrl . . .« Oče jc obstal, usta so sc mu spremenila na jok. V drugi sobi jc ležal ranjeni rezervni korporal 87. infanterijskega peš-polka 3. zbora. Pripoveduje, da je stal junaški pešpolk celjski dne 26. avgusta pri Rava-Ruska v ognju. Imeli so precejšnje izgube, bili so močno prizadeti, ampak umaknili se niso kljub veliki premoči sovražnika. »Bilo je strašno,« pravi ranjenec, ki ima celo roko v povoju. Ponočt je bilo treba obvezališče zapustiti in pri tej priliki je padlo več naših težko ranjenih Rusom v roke. »Ali veste, kaj se je zgodilo z Vašimi tovariši.« »Ne vem; ko smo pogledali proti poljskemu lazarelu, je nastal tam ogenj. Ali so Rusi lazaret zažgali ali razstrelili, nc vem. Morda so reveži zgoreli.« Neki ranjeni častnik jc pripovedoval, da se jc belgijski pešpolk boril na strani deželnih brambovcev in celjskega pcšpolka dne 26. in 27. avgusta pri Rava-Ruska in da so se sijajno držali. Komandant 3. kora feldzugsmcjster Kollerus pl. Geldern je peljal večkrat štajerske polko pred fronto na naskok. Vse vesti, da so šlajerki polki uničeni, od Aleč ne odgovarjajo resnici. Častniki so glede vojakov polni hvale. XXX. Gališki vohuni in izdajalci. Naše čete so opazile, da se na bojišču večkrat krave pojavijo. Kmalu na to, ko so se pokazale krave, je redno sledila toča ruskih šrapnelov, kar je vzbudilo pozornost, ker so naše težko vidne sive uniforme žc postale popolnoma zemlji podobne. Rusofilskim kmetom so Rusi naročili, da naj označijo naše strelske čete, osobito tiste, ki so dobro krite s čredami goveje živine. Ruski topničarji so nekaj časa pustili svojim zaupnikom, da so se umaknili, nakar so obsipavali naše čete z dežjem krogelj. Kadar korakajo naše patrulje skozi ruske vasi, morajo zelo paziti na visoka drevesa, ker sedi na njih gotovo kak opazovalec, ki daje Rusom znamenja. Seveda ga takoj naši ustrele. Rezervni četovodja Gott, ki leži ranjen v Penzingu, pripoveduje, da je bila v neki visoki hruški skrita ruska strojna puška. V grmu skrit Rus je z vrvjo vodil streljanje strojne nuške. Rusa so naši prijeli in vzeli strojno puško. Neki častnik bosenskecn pešpolka gt. 2 tudi pripoveduje, kako da so ruski oplcdubi v Galiciji dajali z dimom in s kresovi znamenia sovražniku. Kozaki se boja na nož izogibajo, a iz zasede tem rajši napadajo in more tudi ranjence. XXXI. Dva dni v močvirju. Od šrapnela na rami ran'"eni vojak tirolskega polka, ki se je udeležil bitke pri Krasniku, ne more dovolj pohvaliti junaškega borenja naših nešcev. Mož je zašel v neko močvirje, iz katerega se radi svojih ran ni sam mogel izko-bacati; šele drugi dan je prišel oddelek sanitejcev. Po dolgotrajnem trudu marljivih pomagačev se je nosrečilo, da so pa rešili iz ilovice, tako da so bili le njegovi škornji žrtev nikdar sitega močvirja. XXXII. Dvanajstletna metalka bomb. Podivjanost Srbov jc strašanska. V bolnici v Novem Sadu se nahaja dvanajstletno srbsko dekle. Sama kost in koža, leži pa od štirih strelov težko poškodovana. Deklica, ki svoji obsodbi gleda v oči, je iz neke hiše v Šabcu (iz katere so tudi njeni starši streljali) nič manj kakor 18 bomb je vrgla proti našim ljudem. Rane, povzročene po takih bombah, so radi svinčenih koscev zelo mučne in nevarne. XXXIII. Izdajalski grof. Komaj 12 kilometrov pred Lubli-nom sloji v slarem parku krasen grnd, last nekega ruskega grofa. Lastnik sc je pokazal nasproti našim vojakom zelo prijaznega in gostoljubnega človeka. Ali to je bilo samo na zunaj. Kjer je le mogel, lam jih je izdal, in na čisto poseben način. Komaj so naši ljudje zasedli novo pozicijo, takoj so bili obsuti iz trdnjave Lublin od toče krogelj iz topov. čeprav je bila naša pozicija še tako skrila in zavarovana, nič ni koristijo. takoj je bilo sovražniku vse znano. Tu k n j je torej morala biti na vsak na-£in izdaja. Kje pa je izdajalec? Mi smo bili brez moči. Končno opazi eden prijateljev, da se naše pozicije vedno takrat obstreljujejo, kakor gotovi, navidezno nedolžni kmetje zapuščajo grad. »ekaj Pasa smo to opazovali in naš s'im je bil opravičen. Nato smo udrli v gosposko hišo in iskali grofa — končno fno našli v kleti, odkoder je ravno 'Olefoniral sovražnikovemu artiljerij-Kemu poveljniku o naših pozicijah, nznal je, da je dal napeljati pred izpuhom vojske podzemeljski telefon, a bi mogel o našem gibanju vse točno Poročali, Grof je prišel pred vojno so-