Katolišk cerkven list. Tečaf 11. I Ljubljani 2S. srečami 1H56. MAni n. I*oyo kakor svete cerkvene postave uče ali vi lrvajo po sedanjim, od svetiga Sedeža poterjenim cerkvenim redu. zlasti pa: aJ Kodo za namestnike, svetovavec in pomočnike svojiga opravstva postavljal« vsr tistr duhovne, ktere bodo za te službe pripravne spoznali. b) Bodo take, ktere za svoje škofije potrebne ali koristne sprevidi jo. v duhovski slan jemali iu jih po cerkvenih postavali duhovne posvečevali, takim pa. ki hi jih bodo za nevredne imeli, masni-kovo posvečevanje odrrkovali. c) Bodo napravljali manjši duhovni jc. fare narejali. delili ali zedinjevali, potem ko se y. Njih cesarskim Veličanstvam dogovori* zlasti zavoljo ndka-zanja primernih dohodkov. d) lto svetili cerkvenih postavah sklicovali in imeli, in pa njih o b ra v n a ve n a z n a n ja I i. Člen V. Vse podučevanje katoliške mladosti se ho v vsili očitnih in neočitnih šolah vjemalo z naukam katoliške vere: škofje pa bodo po svojim pastirstvu versko zrejevanje mladosti v vsih očitnih in neočitnih učilnicah vodili in skerbno čuli nad tem. dc pri nobenim uku nič taeiga ne ho. kar hi katoliški veri in nravni čednosti nasprotvalo. Člen \ I. \ikdo ne ho svetiga bogoslovja, ka-tehetike ali veroznanstva v nobeni očitni ali neočitni napravi učil. dokler od škofa zadevne škofije ne dobi poslanja in pooblastila, ktero sme škof tutli preklicati, kadar za potrebno spozna. Očitni profesorji bogoslovja in učeniki katehelike se bodo, po tem ko škof pove, kaj tle misli otl vere. učenosti in pobožnosti prosivcov, izbirali izmed tistih, kterim je on voljan dati poslan je in pooblastilo učenja. Kjer je pa navada, d e nektrri profesorji hogoslovstva po škofovim ukazu učence škofoviga semeniša v bogoslovji podu-čujejo, ondi se bodo za take profesorje vselej jemali možje, kteri so po škofovih mislih boljši od druzih za opravljanje imenovane službe. Za preskuševanje tistih, ki hočejo doseči doktorstvo bogoslovja ali cerkveniga pravstva. bode škof postavljal polovico iz-praševavcov iz doktorjev bogoslovja ali cerkveniga pravstva. Člen VII. V gimnaziih in srednjih šolali sploh, ki so za katoliško mladost namenjene, se bodo samo katoličani postavljali za profesorje ali učenike, in ves poduk se bo po reči, ktero zadeva, napravil tako, de bo mogel postavo keršanskiga življenja sercu vtiskovati. Ktere učne bukve naj se rabijo v omenjenih šolah za učenje vere, bodo zaukazovali škofje posvetovavši se zavoljo tega med sabo. Kar zadeva postavljanje učenikov veroznanstva za gimnazije in srednje šole, zastran lega bodo veljali za to že dani blagonosni ukazi. ( len VIII. Vsi učeniki za katoličane namenjenih začetnih šol bodo pod veržen i eerkvenimu nadgledanju. Školijskiga šolskiga nadglednika bodo Njih Veličanstvo Tesar izbirali iz mož, ktere bo škof nasvetoval. Ko hi v omenjenih šolah za verski poduk ne bilo dovolj poskerhljt-no, hode škofu na voljo, odločiti duhovna, de ho učence učil katehizem. Vera in nravnost tega, ki ga hočejo postavili učitelja v ljudskih šolah, mora hiti brez madeža. Kdor bi s prave poti zašel, bo odstavljen od službe. (*len l\. Viši škofje, škofje in vsi duhovni poglavarji bodo popolnama svobodno zverševali svojo oblast, bukve, ki so veri in lepimu obnašanju škodljive, prcklicovati in verne odvračevati, dc naj jih ne brni. Pa ludi vladarstvo hode z vsakim namenu primernim pomoekam hranilo, de sc take bukve po cesarstvu ne bodo trosile. t'le n \. Ker vse cerkvene pravde in zlasti tiste, ki zadevajo vero, zakramente, duhovske opravila in z duhovsko službo zdruzene dolžnosti in pravice, gredo le edino pred cerkveno sodnijo, jih bo preso-jeval cerkveni sodnik, in ledaj ima ta sodnik tudi zakonske reči po svetih cerkvenih postavah in zlasti po tridentinskih zakouilih razsojevati iu samo deržavljan-ske nasledke zakona deželskimu sodniku odkazovati. Kar se tiče zarok, bo cerkvena oblast razsojevala, ali so zaroke in kdaj de zakon zaderžujejo, deržc sc pri tem določb, ki jih je dal tridentinski zbor in pa apostolsko pismo, ki se začne z: „.\uctorcm lideia. 1'lcn XI. skofam bode pušeno na voljo, duhov-nam, ki se ne nosijo spodobno po duhovsko in tako, kakor njih stan in rast imeti hoče, ali ki so zavoljo '•esar si hodi pokore vredni, nalagati kazni po svetili cerkvenih postavah zapovedane ali pa tudi druge pokorila, ki sc škofam vidijo primerne, in imeli jih zaperte v samostanih, semenišili ali druzih za to od-nicnjeiiih hišah. Havno tako jim ne bo nihče hranil, vsakterih vernih, ako hi cerkvene postave in zapovedi pristopili, s cerkvenimi pokorami kaznovati. I* le n XII. Zastran pravice zavetništva (patronata) bo razsojevala cerkvena sodnija: to de sv. Prestol privoli. de, kadar gre za svetno pravico zavetništva, smejo deželske sodnije soditi zastran naslcdovanja v zavet-nistvu, hodi si de je prepir med pravimi zavetniki in temi. ki se zavetništva laste, ali pa med duhovni, ki so jih ti zav etniki za duhov ni jo zaznaninjaii. ( len XIII. Z oziram na okolišine sedanjiga časa sveli Oče privolijo, de naj zgolj svetne pravne zadevi- duhovnov, kakor pogodbe, dolgove, (ledine, deželna sodnija prevdarja in razsojujc. ( len XIV. Havno zavoljo tega sveti Oče ne branijo. de se duhovni zavoljo hudodelstev ali druzih pregreh, zoper kteri- merijo cesarske kazenske postave, slavijo pred .deželsko sodnijo: ali dolžnost tč sodnije ho. to neniudama skolu naznaniti. Kadar bodo kriviga prijemali in zapirali, se ho tako ravnalo, kakor spoštovanje duhov skiga stanu imeti hoče. Ko bi duhovna obsodili v smeri ali v ječo na več kakor pet let. se bodo škofu vselej poslali sodnji spisi, tudi se bo napravilo, de bo mogel obsojeiiiga toliko izpraše-vati, kolikor je potreba, de niore razsoditi zastran cerkvene kazni, kteri bo podveržen. To sc bode. ako bi škof želel, tudi takrat zgodilo, kadar bo duhoven v manjši kazen obsojen. Duhovni bodo svojo kazen vselej v tacih ječah terpeli. kjer bodo ločeni od ne- duhovskili ljudi. Kadar bodo pa obsojeni zavoljo pre-greška ali prestopka, bodo zaperti v samostan ali v ktero drugo duhovsko hišo. V določbi tega člena niso zapopadene tiste pravdne zadeve, zastran kterih je tridentinski zbor v XXIV seji f c. 5. de ref.) ukaze dal. Za njih obravnavo bosta, ko bi treba bilo, sveti Oče in Njih Veličanstvo ( esarv skerbela. Člen XV. De se spoštuje hiša Boga, ki je Kralj kraljev in Gospod gospodovavcov, se bo svoboda cerkva varovala, kolikor to dopuša očitna varnost in pravica. Člen XVI. Njih Veličanstvo Cesar ne bodo pripustili, de bi se katoliška cerkev in nje vera, njena služba Božja, njene naredbe z besedo, z djanjem, ali s pisanjem zasramovale, ali de bi se višim'in služab-nikam cerkva, opravljajočim svojo službo, sosebno, kjer gre za ohranitev vere, lepe obnaše ali čednosti in cerkveniga reda, opovere delale. Zraven tega bodo, kjer bi treba bilo, zdatno pripomagali, de se zveršijo sodbe škofove, izrečene zoper take duhovne, ki so svoje dolžnosti v neniar pustili. In ker žele, de bi se sluzabnikam svetiša skazovala čast, ki jim gre po Božji postavi, ne bodo pripustili, de bi se godilo kaj taeiga, kar bi jih utegnilo zasramovati ali zaničevati, mar več bodo ukazali, de naj vse gosposke v cesarstvu kakor višini škofam ali škofam samim tako tudi duhovšini v vsaki priliki skazuje spoštovanje in češenje, ktero se njili stanu spodobi. ('len XVII. škofovske semeniša se bodo ohranile, in kjer bi njih dohodki popolnama ne zadostili za namen, za kteriga imajo biti po svetim tridentin-skim zboru, se bode po primerni poti skerbelo za njih pomnoženje. Škofje jih bodo po pravilu svetih cerkvenih postav s polno in svobodno pravico vodili in osker-bovali. Zatorej bodo vodnike in učenike omenjenih semeniš postavljali in, kadarkoli hi se jim vidilo potrebno ali koristno, zopet odpravljali. Tudi boilo mladeneč in dečke vanje jemali za zrejanje, kakor bodo v Gospodu spoznali, de je to njih škofijam v korist. Tisti, ki so se v tih semenišili učili, bodo smeli, potem ko dostanejo preskušnjo pripravnosti, v vsaktero drugo učilnico stopiti in ravno tako tudi, spolnivši zadevne ukaze, za vsako uceniško službo zunej semeniša prositi. ('len XVIII. Sveti Oče bodo po svoji pravici nove škoflje napravljali ali starim nove meje dajali, ko hi to za dušni blagor vernih potrebno hilo. Tode v tacim primcrljeji se bodo dogovorili s cesarskim vla-darstvam. ( len XIX. Njili Veličanstvo Cesar se bodo pri volitvi škofov, ki jih po apostolski od Svojih presvetlih prednikov prejeti posebni pravici svetinui Očetu za cerkveno postavljcnje nasvetvajo ali imenujejo, tudi v prihodnje posvetovali s školi sosehno tiste cerkvene pokrajine. C len XX. Viši škofje in škofje bodo, preden prevzamejo vladanje svojih cerkva, pred Njili Veli-čanstvam Cesarjem prisegali zvestobo s temi besedami: „Prisežem in obljubim na sveti Božji Evangeli, kakor se škofu spodobi, Vašimu cesarsko-kralje v imu apostolskimi! Veličanstvu in naslednikam Vašiga Veličanstva pokoršino in zvestobo. Tudi prisežem in obljubim. de se ne bom deležil ni kakoršniga občenja ali naklepanja, ktero bi hilo nevarno za očitni pokoj, in de ne bom imel ne v cesarstvu ne zunej njegovih mej nikakoršne sumljive zveze: ko hi pa zvedil, de deržavi proti kakošna nevarnost, ne bom ničesar opustil, kar hi jo utegnilo odvcrnitiu. ( ien XXI. V vsili delih cesarstva bode višim škofam, škofani in vsim duhovnam na voljo, zastran tega, kar ob svoji smerti zapuste, naročati po svetih cerkvenih postavah, kterih določbe morajo na tanko spolnovati tudi postavni dediči, ki njih premoženje, zapušeno brez naročila poslednje volje, prevzamejo. V obeh primerljejih se pri škofih, ki imajo škofijo pod sabo, odločijo škofovske znamnja in cerkvene oblačila: ker one se štejejo za lastino škofovske mize in prehajajo na nastopnike v škofijstvu. Kavno to bode ondi, kjer jc taka navada, veljalo tudi od bukev. Člen XXII* Pri vsih metropolitanskih kakor tudi škofjih cerkvah bodo podelovali Njih Svetost pervo čast, razun ko bi bila podveržena svetni mu privatnimi! patronstvu, v kterim primerljcji bo to veljalo od druge časti. Druge časti in prebende korarske bodo N jih Veličanstvo Cesar tudi v prihodnje delili, razun tistih, ki jih škof svobodno oddaja, ali ki so podveržene postavno zadobljenimii zavetništvu. Korarji bodo samo taki duhovni, ki imajo lastnosti v cerkvenih postavah sploh zapovedane in ki so zraven tega hvalno delali ali v dušnim pastirstvu, ali pri cerkvenih opravilih, ali pa v cerkvenim učenji. Tudi nc bo treba biti bla-ziga rodii, ali imeti blagi primek, razun ko bi bilo spričano. dc je kaj tega v vstanovil vi postavljeno za pogoj. Hvale vredna navada pa. podelovati korarstva po očitnim razpisu, naj se skerbno ohrani ondi. kjer velja. Člen NNIII. Pri metropolitanskih in škofovskih cerkvah se can o niču s poen i t en t i ari u s in tlieo-I o g a I is, kjer bi jih ne bilo. pri zbornih cerkvah pa ca no nic us t h co loga I is, berž ko bo moč vpeljejo tako. kakor jc sveti tridentinski zbor zapovedal v 5. seji (c. i. de ref.J in v S£4. seji (c. 8. dc ref.). in te službe bodo delili škofje po sklepih imenovaniga zbora in ozirama po papeških zaukazih. Člen XXIV. Vse fare se bode delile po očitnim razpisu in po zaukazih tridentinskiga zbora. Pri fa-rah, ki so podveržene duhovskiniu zavetništvu, bodo zavetniki volili eniga izmed tistih treh, ki jih škof nasvetu je, kakor jc gori povedano. Člen XXV. lle bi Njih apostolskimi! Veličanstvu cesarju in kralju Frančišku dali znamnje posebne dobrovoljnosti, dajo sveti Oce Njim in Njili katoliškim naslednikam v cesarstvu oblast, voliti za vse korarstva in fare, ki so podveržene patronstvu izvirajočimu iz verskiga ali učniga zaloga, tode tako, de sc izvoli eden izmed tistih treh, ki jih škof po očitnim razpisu ima za vred niši od druzih prosivcov. CI en XX\ I. Ilohodki (ara. ki nimajo po razmerah časa in kraja zadostne kongruc. se bodo pomnožili berž ko bo mogoče, in za fajmostre izhodniga obreda se bo skerbelo ravno tako, kakor za fajmoštre latinskiga obreda. To pa ne velja za fare, ki so pod postavno zadobljenim duhovskim ali svetnim patron-stvam: zakaj pri teh farali imajo patroni dolžnost, za to skerbeti. Ko bi zavetniki svojih dolžnost, ki jim jih cerkvena postava naklada, popolnama ne spolnili, in sosebno, kadar fajmošter dobiva svojo plačo iz verskiga zaloga, se bo zastran tega poskerbelo, glede pri tem na vse, na kar jc treba po okolišinali misliti. Člen XXVII. Ker pravica do vživanja ccrkvcniga premoženja izhaja iz ccrkvcniga postavila, bodo vsi, ki so bili za kakoršno koli veči ali manjši du-hovnijo imenovani ali izvoljeni, oskerbovanje casniga, k duhovnii prištetiga premoženja le vsled ccrkvcniga postavila prevzeti mogli. Zraven tega se bodo pri posedbi stolnih cerkva in njim prištetiga premoženja na tanko spolnovale vse zapovedi cerkvenih postav in zlasti rimskiga pontifikala in ceremoniala, in vse nasprotne šege in navade se bodo odpravile. Člen XXVIII. Tiste redovnike, ki so po postavah svojiga reda podverženi višini poglavarjem pri svetim Prestolu prehivajočim, bodo ti viši vodili po rečenih postavah, kar pa ne bo kratilo tistih pravic, ki po določbah cerkvenih postav in zlasti tridentinskiga zbora škofani gredo. Zato bodo omenjeni viši glavarji s svojimi podložnimi svobodno občili v vsili rečeh, ki gredo v njih službo, tudi jih bodo svobodno pregledovali. Dalje bodo vsi redovniki brez opovč-ranja spolnovali pravila reda, vstanove ali družbe, kteri so prišteti, in bodo po papeževih zapovedih pri— pušali v novištvo in k obljubi tiste, ki bodo zato prosili. Vse to bo tudi veljalo za ženske rede, kolikor jih zadeva. Višini školam in škofani bo na voljo, v svoje škofije po cerkvenih postavah vpeljevati duhovne rede ali družbe obojiga spola. Tode zastran tega se bodo dogovorili s cesarskim vladarstvam. Člen XXIX. Cerkev bo imela pravico, nove posestva po vsakim postavnim načinu svobodno pridobivati. in nikdo se ne ho smel dotakniti njene la-stinc: nedotakljivo bo vse. kar ona sedaj ima ali kar bo v prihodnje pridobila. Torej se brez dovolitve svetiga Očeta ne bodo ne stareji nc noveji ccrkvenc vstanove odpravile ali zcdinilc. kar pa ne krati tiste oblasti, ki jo je sveti tridentinski zbor školam dodelil. Člen XXX. Cerkveno premoženje hodo osker-bovali tisti, ki imajo oblast po cerkvenih postavah. Ker pa Njih Veličanstvo Ce>ar za opravo cerkvenih potrebšin milostljivo iz deržavniga zaklada pripoma-gajo in bodo pripomagali. za tega voljo se to premoženje ne bo ne prodajalo ne z znamenitim bremenam obleževalo brez privoljenja svetiga Očeta in Njih Veličanstva Cesarja, ali tistih, ki bi jim ona to opravilo izročila. Člen XXXI. Premoženje, iz kteriga je verski in lični zalog, je po svojim izviru cerkvena lastina in se bo oskerbovalo v cerkvenim imenu: škofje pa bodo po svoji oblasti nad tem oskerbovanjem culi, derže sc določb, zastran kterih se bodo sveti Oče z Njili cesarskim Vcličanstvam dogovorili. Dohodki verskiga zaloga se bodo. dokler se ta zalog po dogovoru med apostolskim sedežem in cesarskim \ ladarstvam ne razdeli v stanovitne in cerkvene zalo/.be. izdajali za Ito-žjo službo, za zidanje cerkva, za semeniša in vse, kar zadeva cerkvene opravila. Njih Veličanstvo Cesar bodo tako, kakor doslej, tudi v prihodnje milostljivo pripomagali, dc se dopolni in dostavi, česar bi manjkalo: bodo pa še veči podporo dajali, če bodo razmere časa pripustil«*. Kavno tako sc bodo dohodki učniga zaloga obračali samo in edino za katoliški poduk in po pobožni želji vstanovivcov. Člen XXXII. Prihodki izpraznjenih fara bodo, kolikor je bilo to doslej v navadi, pripadali verskimi! zalogu, in Njili Veličanstvo Cesar mu odkaziijejo po lastnim nagibu ludi dohodke izpraznjenih škofij in svetnoduho\škili opatij na Ogerskim in v deželah nekdaj Ogcrskiniu prištetih, ki so jih Njihovi spredniki v ogerskim kraljestvu skozi več stoletij zaporedama v mirni posesti dobivali. V tistih deželah cesarstva, kjer ni verskiga zaloga, se bo postavila za vsako škofijo zmešana komisija, ki bo posestva škofije kakor tudi vsih duliovnij za ta čas. dokler bodo izpraznjene ali neoddanc, oskerbovala po tistih določbah, zastran kterih se bota sveti Oče in Njih Veličanstvo Cesar zmenila. Člen XXXIII. Ker je v času minulih potresov na dokaj mestih avstrijanske oblasti cerkvena desetina po deržavni postavi bila odpravljena, in ker z oziram na posebne okolišinc ni mogoče po vsim ce- sarstvu napraviti, de bi se ona zopet dajala, dopustijo in določijo sveti Oče po želji Njih Veličanstva in glede na očitni pokoj, ki je silo važen za vero, de bode cesarsko vladarstvo brez škode za pravico, desetino tirjati ondi, kjer še v resnici velja, v družili krajih namesti omenjene desetine in kakor odškodnino za-njo odkazalo prejemke iz stoječih posestev ali zavarovane na deržavnim dolgu, ter izročilo vsim in slednjimu, ki so imeli pravico, desetino jemati. Ob enim izrekli Njih Veličanstvo, de naj se ti prejemki, kakor so bili odkazani, dobivajo in v posesti imajo po odplačilnim pravnim imenu in s tisto pravico, kakor desetina, namesto ktere so prišli. den XXXIV. Vse drugo, kar zadeva cerkvene osebe in reci pa v tih členih ni v misel vzeto, se bo sploh po nauku sv. cerkve in njenim veljavnim, s sv. prestola poterjenim redu vodilo in oskerbovalo. Člen XXXV. Vse v avstrijanskim cesarstvu in njegovih posameznih deželah doslej kakor si bodi in v kteri podobi koli dane postave, naredbe in določbe se bodo štele za preklicane, kolikor tej slovesni pogodbi nasprotvajo, in pogodba sama bo v tih deželah odsihmal za vselej kakor deržavna postava veljala. Zato obljubita oba pogodnika, de bodo kakor ona tako tudi nju nasledniki vestno spolnovali vse in vsa-ktero, kar je bilo dogovorjeno. Ko bi se pa vprihod-nje pokazala kakošna spotika, se hota sveti Oče in Njih Veličanstvo Cesar pomenila, de se reč z lepo dokonča. Člen XXXVI. 1'riterdni pismi te pogodbe se bote izročili v dveh mescih od dne, ki je tem členam pristavljcn, ali, če bo mogoče, še poprej. V spričbo tega sta gori imenovana pooblastenca to pogodbo podpisala in oba svoj pečat nanj pritisnila. Dano na Dunaji osemnajstiga avgusta v letu po odrešenji tisuč osem sto pet in petdesetim. 31ih. kardinal Jožef Otmar Viale - Prelil. s. r. Rau*<*lier. s. r. Dunajski viši škof. (L. S. J C L. S.) Ogteii po Slovenskim. Iz Ljubljani'. Se kaj od gosp. Olivieri-ta. Že se je vernil gosp. Oiivieri h svojim spremljavcam v Milan in v kratkim, morebiti še ta teden, ima priti z 12 /.amor-kami, o kterimi bo sel dalje proti Gradcu io Dunaju. Ta mož ves gori od želje, več duš rešiti iz tem« nejeverniva in ueznaboštva. Vse pa se nato izhaja, če bo imel denar ali ne, de bi svoje delo keršanskiga usmiljenja še dalje gnal, naoi je rekel O. Rafael, njegov spremijavec. In tukaj z malim ne more nič začeti, ker odkupnina za vsako deklico znese v tih okolišinah. ko je očitno kupčevanje prepovedano. po 250 d i 260 gold., io prejdeu jih čez morje pripravi, po 350 do 360 gold. Ker je pa tako prepelje-vanje s tolikimi nevarnostmi sklenjeno, misli g. Oiivieri s trinitarci vred. ako bodo pomočki, v Kairi napraviti dva samostana, enisa za mnihe in eniga za nune sv. Trojice. Ondi bodo napravili učilnice in sprejemnišnice za vsake mnoge enake sirote, naj bodo turki ali zamurci, vse bodo sprejemali in jih učili. Ker jih pa tam ne smejo kerševati, zlasti turk ov ne. bota dva člena te družbe neprenehama ioiela opravilo, otroke sem čez v Evropo prepeljevati, kjer bodo po potrebi še bolj podučevani in kerševani. Ako Bog da svoj blagoslov, se bo zamoglo s tako napravo zares neštevilno duš rešiti, in kdo je v stanu premeriti, kolik blagor utegnejo taki keršenci razširjati, ako zlasti v obil- nišim številu zopet v svojo domačijo prihajajo, kakor keršanski posli, rokodelci, kupci, duhovni itd. itd. K temu pa, se ve de, bo potreba obilnih pomočkov. Kdor hoče z dobrim sercam v ta namen kaj na altar keršauske ljubezni položiti, se zanesemo, de bo svoj dar dobro vložil, zlasti ker so sv. Oče papež to delo žegnali in celo z odpustki obdarovali, kakor je bilo lani naznanjeno. O. Rafael nam je obljubil, večkrati pisati, kako in kaj de je s to rečjo, kar bomo z darovi dobrotnikov vred naznanovali. /* Dolenje Vasi pri Ribnici 18. sveč. 1866 J. Jereb. — Dans smo pokopali mnogospoštovaniga učitelja Gosp. Mihata Romšak-a v 25. letu njegove starosti. K nam je bil ranjki za učitelja prišel o veliki noči 1852. leta iz Ribnice, kjer je bil nekaj časa za učiteljskiga pomočnika. Ou se je pri nas verlo obnašal; posebno gre ranj-kimu hvala zavoljo njegove žive vere in prave pobožnosti; on ni samo z besedo učencov in učenk keršanskiga življenja učil, ampak tudi z lastnim zgledam. Pogostama (6krat v letu) je zakramenta sv. pokore in sv. rešnjiga telesa prejemal, vsaki dan, dokler je mogel, k sv. maši šel, dostikrat popoldan po šoli, ako mu je čas pripustil, se v cerkev podal sv. rešnje telo obiskat, njegovo veselje je bilo molitev in branje, in z neumnim, zapeljivim svetam se nikdar ni pečal. Lahko rečem, dc on s svojim lepim za-deržanjem ui bil samo šolarjem in odrašeni mladini v lep zgled, ampak de je tudi vsim učiteljem pokazal, kako naj dajo svojim dobrini delam pred svetam svetiti, de ljudje hvalijo Očeta, ki jc v nebesih. Ranjki je delj časa bolehoval, dokler se ni zadnje dni mesca prosenca t. I. popolnama v posteljo vlegel, iz ktere ni več vstal. 16. svečana popoldne o poli petih je v Gospodu zaspal za suho jetiko. 18. svečana popoldne ob štirih smo ga pa s častjo pokopali. Spremili so truplo ranjciga na pokopališe vsi šolarji, veliko faranov, oba domača duhovna, kterima sta se pridružila oba ribniška kaplana g. Peter Vartol in g. Anton Klemen, in oba učitelja g. Raktelj in g. Kavšek, ranj-kimu poslednjo čast skazat. Miha! v cveteči mladosti si nas zapustil. — Bog ti daj večni mir in pokoj, in nebeška luč naj ti sveti! Amen. Iz Leskovca. Kvaterni petik je bil za nas silno žalosten dan. Pokopali smo prezgodaj nmerliga fajmoštra in dekana, prečastitiga gospoda Andreja S ve 11 in-a. Kako rado je ljudstvo imelo ranjciga gospoda, so pričale obilne solze pri pridigi, ki so jo prečastiti gosp. novomeški prošt, Jernej Ar ko, za ranjkim imeli. Pa tudi duhovšina je posebno vdanost do blaziga dekana pokazala, ker jih je 3? mašnikov do hladniga groba spremilo. V svoji poslednji volji so obilno naročali za cerkve, za šolo (500 gld.}, za malo semeniše (300 gld.). Bog jim daj večui mir in pokoj, iu večna luč naj jim sveti! „Cyrill a Methud" piše: V overženje nekterih pred-soj proti mniham, tudi pri nas vladajočih, naj opomnimo: de svet, kakor duhovno napredovanje, tako tudi mnoge napredke v vedah, zlasti natorskih. ima le inniham zahvaliti. Zamogli bi postaviti tisučere zglede; opomnimo pa samo to. de Prokop Diviš, premonštratenec, Moravan (-j- 1765) je že 6 let pred Franklinam, to je I. 1754 iznajdel strelovod (magnet ali kalamik). Ravno tako je nedavno mi-norit in učenik v Nagvbani, Rob. Tornav, iznašel parostroj (soparno sklado ali mašino), kteri je znameuit ne le z edinostjo v napravi vsih razdelkov, temuč se zlasti tudi s tem priporoča, ker obeta obilno prihranitev kurjavšine. V Kolinu je mestnjan Fr. Frank za novo cerkev, ki jo bodo sv. Mavricju v čast zidali, 80.000 tol. podari). Iz Madrida se je vesela novica razglasila, de je ondotna vlada jela do katoliške cerkve bolj pravična biti.