liii|iMliiM'jlj<^i'llii[i»miiiiiimiiil|ftill|lllilliniHlillMlliiii||iaiii^i|iiiii^iir)iii»iHim.iJr|i»lffriia.»'ffii
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „ Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem
List izhaja 10. in 25. vsakega meseca.	 Za posamezne člane v »Deželni zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4'—, za člane onih zadrug, ki so v „Zvezi" in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2•—. Sicer stane list celoletno K 5-—, polletno K 2 60, ± ■—	= četrtletno K 1 '30 in posamezna številka 25 vinarjev. 	 	 Cena inseratom: 'As strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. =		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.-6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi.		
Štev. 3.	V Ljubljani, 25. marca 1916.		Leto III.
Zvezne^objave.
Vojno zavarovanje.
Število v vojno vpoklicanih obrtnikov se od dne do dne množi. Obče je znan veliki pomen zavarovanja za slučaj smrti. Ni dvoma, da se velik del vpoklicanih obrtnikov ne bo več vrnil z bojišča. Še celo za vdove in sirote premožnejših obrtnikov je dobro in koristno, ako takoj po obrtnikovi smrti razpolagajo z večjo svoto gotovega denarja, tembolj pa to velja za zaostale manj premožnih obrtnikov.
Vdovski in sirotinski pomožni zaklad cele oborožene moči je vpeljal posebno vojno zavarovanje za dobo enega leta.
Zavarovalna vsota se’izplača, ako tekom enega leta po zavarovanju zavarovanec umre (izvzet je le samomor). Pogoji tega^zavarovanja so izvanredno ugodni, ker je plačati za zavarovalno svoto 1000 K le enkratni znesek 45 K, za leto dni, ako je zavarovanec črnovojnik, oziroma 70 K, ako je zavarovanec vojak po poklicu ali v rezervi.
Načelništvo sc vabi, da vpliva na včlanjene zadruge, obrtnike in njihove žene, naj sklenejo takšna zavarovanja, ako pridejo k vojakom. Zavarovanje se tem lažje §Jdepa, ker ni treba zdravniške preiskave in ker isto lahko sklenejo tudi rodbinski udje in delodajalci v vojno službo odišlih oseb.
Na podlagi pisem, ki so jih dobili svojci v vojnem vjetništvu se nahajajočih vojakov, družinski udje ali delodajalci lahko zavarujejo tudi vojne vjetnike in sicer pod sličnimi pogoji.
Na predlog zadružnega inštruktorja bode ljubljanski deželni urad vdovskega in sirotinskega zaklada za vso oboroženo močv kratkem poslal deželni zvezi in obrtnim zadrugam natančnejša pojasnila innavodiliTglede 'vojnega zavarovanja.
^ Končno je še omeniti, da stoji ta vdovski in sirotinski pomožni zaklad pod pokroviteljstvom .Njunih cesarskih Visokosti nadvojvode Leopolda Salvatorja in nadvojvo-dinje Blanke in da je ta pomožni zaklad povsem varen zavod.
Kdor bi se zanimal za vojno zavarovanje, naj se obrne do deželne zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
C. kr. okrajni komisar in zadružni inštruktor c. kr. trgovskega ministrstva:	Steska.
Ponarejanje živil.
Prejeli smo: Čislano načelništvo deželne zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Na ukaz c. kr. pravosodnega ministrstva morajo vsa civilna kazenska sodišča v okolišu poveljstva jugozapadne fronte pra-vomočne obsodbe zaradi ponarejanja živil naznaniti bližnjemu vojaškemu ali etapnemu štacijskemu poveljstvu, ako je bil krivec obsojen zaradi goljufije ali pa zaradi izdelovanja in prodaje zdravju škodljivih živil.
Na podlagi teh naznanil bode pristojno vojaško poveljstvo onim osebam, v katerih gospodarstvu se je zakrivil eden gori omenjenih zločinov, takoj odtegnilo vse jim za delo odkazane vojne vjetnike. Nadalje se bodo takim osebam odtegnile vse nadaljnje vojaške dobave in se pri takih osebah ne bo več kupovalo za vojake.” Ako se v takem gospodarstvu nahaja vojaška oseba, ki je iz rodbinskih ozirov na dopustu, se bode ista morala takoj vrnili v vojaško službovanje.
O tem se čislano načelništvo obvešča s pristavkom, da se trdno pričakuje, da proti kranjskim gostilničarjem ne bo treba na gori omenjeni način postopati.
C. kr. okrajni komisar in zadružni inštruktor c. kr. trgovskega ministrstva:	Steska.
Sisif.
Stari mož še vedno živi in ima dela čez glavo. Oni, ki ga še ne poznajo, naj si zapomnijo, da živi v bajkah starih Grkov mož Sisif, katerega so bogovi obsodili, naj vali velik kamen na vrh visokega hriba. Toda vselej, ko misli, da bo že skoro na vrhu, mu zdrkne kamen zopet nazaj v dolino in mož mora znova pričeti z delom. Kamen torej še dandanes ni na vrhu hriba.
Tudi oni, ki pripadajo gostiln, stanu, vedo, da se je že opravljalo mnogo Sisifovega dela, pa ne samo od strani navadnih gostilničarjev, marveč tudi od strani hotelirjev.
Pred naffi leži vest, da je predsednik društva švicarskih hotelirjev prosil člane, naj bi mu svetovali, ne li bi bilo umestno osnovati kreditne zadruge v prid hotelske obrti, ki sedaj mnogo trpi in drugič koliko bi bilo treba denarja za odpomoč.
Od 1000 vprašanih hotelskih tvrdk jih je odgovorilo reci, piši in beri 126, ki zahtevajo skupaj 6,200.000 frankov kredita Ali — ali! Ali se godi ostalim 874 hotelirjem tako izborno, da se za take malenkosti niti ne zmenijo, potem je nepotrebno vse jadikovanje o škodi, ki jo trpi ta obrt, ali pa so hotelirji istotako grozno zaspani in brezbrižni napram svojemu društvu, da mora smatrati to svoje delo kot brezkoristno ter ga opustiti. Pomilovati je le one člane, ki so se za stvar zanimali in študirali ter imeli mnogo dela, sedaj pa za svoj trud žanjejo vse kaj drugega nego hvaležnost.
Toda tudi glede gostilničarjev v splošnem se je že vršilo neizmerno mnogo Sisifovega dela. Zakaj ni mogoče velikega dela stanovskih tovarišev spraviti na višjo stopnjo naobrazbe? Saj je največ nezadostna na-obrazba kriva," da si mora molčejpustiti dopasti gostilničar ne samo od strani ne-omikancev, še večkrat pa od strani omi-I kancev stvari, ki ga bole.
JS3T Ni se ravno posebno treba bati razsajajočih gostov kot sovražnikov gostil-ničarstva, marveč tembolj z uma svitlim mečem opasanih bojevnikov, ki rohne proti gostilničarstvu v predavanjih, brošurah in časnikih. Kaj pomaga, če je načelstvo na višku dobe, če spozna nevarnost in se poslužuje tiska, Če pa pri večini članov naleti na brezbrižnost, lenobo ali celo na nasprotovanje ?
Žalost navdaja človeka, ko vidi na zborovanjih, kako malo umevanja javnih vprašanj, malo poznavanja postav, struj javnega življenja se najde ob takih priložnostih. Morebiti se posluša brez zanimanja kako poročilo ali predavanje, malo se pozabavlja in potem poseti kaka dva ali tri tovariše; to je navadno vsa korist zborovanja.
Gostilničar mora svoje znanje vedno bolj in bolj širiti in z razširjenjem splošne naobrazbe gre roko v roki povečanje ugleda gostilničarstva.
Ali ni človek vesel, ko nehote vjame kako zrno, ki ga pouči o kaki stvari, ki je ni poprej znal ali razumel. Torej na tem polju čaka mnogo, mnogo dela, ki naj bi pa ne bilo Sisifovo delo.
Težak kamen, ki ga valimo gostilničarji na goro, je tudi pogosto naravnost žalostna odvisnost gostilničarjev od političnih strank. Tudi glede tega vprašanja smemo trditi, da ima mnogo tovarišev možgane v trebuhu, čreva pa v glavi. Pri nas je to ponekod naravnost mučno. Res je, da je tu krivda od strani občinstva večja nego ona od strani gostilničarjev, s čimer mora žal gostilničar tudi računati.
Kljub temu pa naj se po našem skromnem mnenju gostilničar nikdar ne poniža za hlapca, pa naj si bode kateregakoli prepričanja, kajti tudi on je prost državljan, ki naj se kljub mučni odvisnosti ne odreče prostemu svojemu mišljenju.
Ako pripravimo do tega, da bode vsak gostilničar vsaj korak držal s časom, si prisvojil potrebne znanosti in zmožnosti ter kljub njegove odvisnosti ostal prost možak potem delo načelstev ni zaman ih se delo strokovnega časopisa ne bo moglo imenovati Sisifovo delo.
LISTEK.
Zlata jama na Visokem.
Sodnikova rodbina je vabila na vrtno veselico.
Mestni sodnik in vrtna veselica, dva . pojma, ki se nič kaj ne strinjata, pa kaj, ko je bil „vrt“ tudi po tem. Bila je mala parcela v mestnem logu: devet metrov dolga, enajst široka, na njej pa je stalo šest sadnih dreves. No, pa ker je bila sodnikova, je pač zaslužila ime „vrt“.
Kava v nedeljo popoldne je bila „vrtna veselica".
Čudovito točno ob poluštirih je bila zbrana vsa družba. Z družino vred nas je bila ravno dvanajstorica ter razven hišne gospodinje sami gospodje in to neoženjeni gospodje; oženjence se je nameravalo povabiti v nedeljo pozneje. Bili smo torej »kunci za poizkušnjo". Vrt je bil „nov“, sodnikovi pa previdni ljudje, ki se niso marali glede kakih napak pri postrežbi izpo-
Kako ravnamo z vinom, ki se noče učistiti?
Dostikrat se zgodi, da imamo opraviti z vinom, ki se nikakor noče trajno učistiti.
Vzroki so lahko različni. Če hočemo tedaj priti do pravega zaključka in z vinom tako ravnati, da to napako odpravimo, moramo poznati pravi vzrok motnosti. Tega, da se vino noče učistiti, so pogostoma krive glivice ali bakterije, ki se v vinu razvijajo, v njem plavajo in ga s tem delajo motnega.
Ako na primer vino kot mošt ni zadostno pokipelo, tako da vsebuje še večje množine sladkorja in kipelnih glivic, potem bodo te porabile vsako priložnost, da začnejo zopet delovati in vino se bode zmotilo. To se zgodi zlasti po pretakanju in vselej tedaj, kakor hitro pride vino v bolj gorko klet, oziroma kakor hitro postane v kleti bolj gorko, zato ker gorkota najbolj pospešuje razvoj glivic.
Če imamo tako vino, prenesimo ga v kaki večji steklenici v toplo zakurjeno sobo (+ 14° R) ter zamašimo steklenico s kosom vate, to je z zamaškom, ki smo ga smotali iz čiste vate.
V nekaj dneh bomo videli, da začne vino šumeti in ko šumenje preneha, se začne vino čistiti.
Če vino potem pokusimo, se pokaže, da je zaradi ogljikove kisline, ki se je razvila pri kipenju, sicer bolj rezko, drugače pa dobrega in čistega okusa.
Ta preizkušnja nam pove, kaj moramo z vinom storiti, da se učisti. Treba je, da ga pretočimo in spravimo na bolj gorak kraj, kjer sladkor v njem lahko dokipi.
Če ima pa vino premalo drož, mu lahko pri tem dodamo nekaj čistih drož.
Nekaj drugega je, če vino pri preizkušnji v gorki sobi v steklenici razvije slab okus ali duh na pr. če scika ali zavre. To je znamenje, da v njem prevladujejo škodljive glivice, ki bi ga v toplejšem letnem času prav gotovo pokvarile tudi v sodu.
Tako vino moramo čim prej mogoče
stavljati strogim očesom prijateljskih gospodinj.
No, kavovar na špirit je brezhibno de-' lova!, smetane in kolača je bilo dovolj — „gostija s kavo" ni mogla bolje izpasti kakor je, četudi bi se vršila v stanovanju velikega mesta, ne pa na vrtu.
Tudi za liker in kadenje je bilo dobro preskrbljeno. Gostje so postali najboljše volje. Tudi sodnikova dvojica; čutila sta, da bosta prihodnjo nedeljo dobro prestala skušnjo pred bistrimi pogledi prijateljskih gospej in gospodičen.
Ko je bilo potolaženo poželjenje po kavi, sta nas gospod in gospa peljala po svojem »posestvu". Črne, prazne grude zemlje so nam bile predstavljene kot »grede za solato", »rondela za kolerabe", „bučni nasad", »plantaža za fižol" itd. Pri neki posebno visoki gredici, ki je bila prav tako gola in pusta kakor njene tovarišice, nam je bilo povedano, da je to „gredico“ milo-stiva ,.čisto sama" napravila. Eden članov slavnostne družbe je bil tako neotesan, da
škodljivih glivic -ozdraviti in potem kmalu porabiti.
Najboljše sredstvo za to je pasteriziranje, to je segrevanje vina v zaprtih ceveh na 60° do 70° C in zopetno ohlajenje na prvotno toploto. Pri tej toploti se vse škodljive glivice zamore. Žal, da je treba za to posebnega aparata, ki je pri nas malokje na razpolago, dasi bi ga bilo ravno pri nas zelo treba, ker se vsled nepravilnega ravnanja z vinom, vsled nesnažne ali skvarjene posode ali pa sploh vsled nevednosti ali nemarnosti producentov ali prekupcev pri nas dobe bolj pogostoma pokvarjena vina kot drugod, kjer je kletarstvo na višji stopinji.
Po pasteriziranju je treba vino vselej čistiti ali filtrirati, ker poslane motno vsled strjenih beljakovin. Da dobi bolj svež okus, ga lahko pomešamo še z drugim, bolj rezkim vinom.
Kjer nimamo pasterizačnega aparata, tam si moramo pomagati z drugimi sredstvi, ki glivice uničujejo in to je pred vsem žveplanje.
Vino, ki vsebuje škodljive glivice, pretočimo v močno žveplan sod, v katerem na vsak hi vsebine zažgemo vsaj 1 trak azbestnega žvepla. Nekaj dni pozneje vino filtriramo ali čistimo, da odstranimo iz njega po žvepleni sokislini vničene glivice.
Po čiščenju vino zopet pretočimo in prezračimo, da izgubi preobilo žvepleno so-kislino, potem je najbolje, da ga pomešamo z drugim, bolj rezkim vinom in ga kmalo nato spravimo v konzum. Sode, v katerih je tako vino ležalo, je potem vselej treba dobro zakuhati z močnim sodovim lugom (3—4 kg sode na 100 1 vrele vode).
Končno imamo še en poglaviten vzrok, vsled katerega vino najčešče postaja motno in to so beljakovine.
Vsako vino vsebuje beljakovine, mlado vino več kot staro. Čim več ima vino beljakovin, tembolj nestalna bo njegova čistost, zato stremi umno kletarstvo vedno za tem, da s pravilnim ravnanjem spravi množino beljakovin v vinu na najnižjo mero.
je dvomil in rekel: „Toda, milostiva gospa! Vi, pa naj bi kopali z lopato?"
„Hočem takoj dokazati, gospod doktor!" zakliče resno gospa sodnikova. Vitka gospa, ki je bila v prijetnem stanu koncem drugega križa, si je jadrno opasala velik temno-višnjev predpasnik, ki ji je posebno dobro pristal, je zagrabila za lopato in...
Da, in...!
Iiv>.. tudi jaz bi bil rad sledil graci-joznim gibom, ki so se imeli pričeti. Pa Vitomir, nečak gospe sodnice, me je prijel pod pazduho, me vedel na najoddaljenejši kraj ter me poizkušal prepričati, da mora še danes priti v posest večje gotovine.
Ljubka igralka mu je dala randi. Današnji večer! Seveda je treba nastopiti dostojno! Zato treba avto, ložo v kine, dobro večerjo, šampanjca. „Toda pri meni je že dva tedna največja suša, in saj veste, gospod doktor, koliko denarja požre tak vesel večer." Nato mi je pokazal svojo prazno denarnico. Bila je prazna. Čisto prazna!
„Jaz nič ne vem!" sem odklanjajoče
To se zgodi zlasti z večkratnim in pravilnim pretakanjem.
Po vsakem pretakanju se vino v sodu kolikor toliko zmoti. To pride odtod, ker se je pri pretakanju vino navzelo zračnega kisika, kateri povzroči, da se en del beljakovin v njem strdi (zakrkne).
Te strjene (zakrknjene) beljakovine delajo vino bolj motno.
A kmalu po pretakanju prično strjene beljakovine (zakrknine) padati na dno soda in vino postane čisto in bolj stanovitno nego poprej.
Večkratno (v prvem letu vsaj trikratno) pretakanje spravi na ta način množino beljakovin na najnižjo mero in vino postane na zraku stanovitno.
Tako vino se po pretakanju več ne skali in je tedaj zrelo.
Večkrat pa se pripeti, da se zakrknjene beljakovine po pretakanju nočejo dovolj hitro vsesti na dno soda. V takem slučaju najhitreje pomaga čiščenje ali filtriranje vina.
Dobijo se pa tudi vina, ki se ne s pretakanjem, ne s čiščenjem, ne s filtriranjem ne dado učistiti. Če niso krive glivice, o čemer se prepričamo ali z mikroskopom, ali pa z zgoraj navedeno praktično preizkušnjo, potem so krive beljakovine, ki se po vsaki teh manipulacij izločijo v podobi jako finih in lahkih zakrknin, kojih teža je premajhna, da bi padle na dno. Beljakovine se iz takega vina izločajo tako počasi, da traja lahko tudi leta, predno se vino trajno učisti, ali se pa sploh nikoli ne učisti.
Pri tem okus vina ni spremenjen, le motnost dela	vino	manj	okusno in manj
vredno.
Vprašanje je tedaj, kako se dajo odstraniti beljakovine iz takih vin, ne da bi trpela kvaliteta vina. Najenostavnejše in najhitrejše učinkuje tudi v tem slučaju pasteriziranje, če imamo potreben aparat za to na razpolago. Za prav fina vina pa pasteriziranje ni, zato ker gre pri visoki toploti, na	katero je	treba	vino	spraviti, kolikor-
toliko tudi cvetica (buke) vina v izgubo.
Zato se na Nemškem, kjer pridelujejo posebno fina vina (ob rekah Renu in Mozli)
odgovoril. „Hočem Vas torej poučiti, gospod doktor," je nadaljeval nadebudni nečak, „dve višnjevi krpi velja tak večer!“
..Tako?1*	sem	hladno odvrnil, potem
pa le glejte, odkod jih boste hitro dobili!" — in pustil sem ga samega v kotu.
Šel sem	k drugim	gospodom, ki so
gledali , kopajočo" sodnico. Imenitno jo je bilo videti pri tem težkem delu. Kar naenkrat prekine z delom, j,Gospod doktor/ mi zakliče, „otreti si moram pot s čela! Dajte mi mojo torbico sem — leži na klo-pici poleg Vas!"
Podal sem ji torbico, ona jo je odprla, potegnila hitro iz nje robec ter zamahnila hitro proti čelu.
V tem trenotku je bila katastrofa tu.
Nekaj svetlega je smuknilo iz robca.
Ljubka gospa je bolestno viknila...
Tisto nekaj svetlega je šinilo v lepem loku visoko čez bučni nasad in fižolovo plantažo; zadelo je ob deblo jablane, odletelo in — izginilo. Brez sledu je izginilo.
Kakor bi ga bila požrla zemlja. Katera
poslužujejo načina, ki ga je prvič priporočal ravnatelj viSje vinarske šole v Geisenbeimu ob Renu, prof. dr. Wortmann.
Ta manipulacija se namreč opira na praktično izkušnjo, da se izločajo beljakovine iz vina rajše pri nizki toploti in zlasti tedaj, če se vino stresa.
To se je opazilo zlasti pri vinih, ki se na pr. v hladnem letnem času pošiljajo po železnicah. Taka vina pridejo navadno hudo motna na določeno mesto a tam se kmalu sama od sebe lepo učistijo.
Na Nemškem ravnajo tedaj z vini, ki trdovratno postajajo vedno zopet motna na sledeči način. Iz toplih globokih kleti jih pretočijo najprvo s pomočjo sesalk (pump) v zimskem času višje, to je pritlično ležeče prostore (skladišča). Sodi se dobro zamašijo in se po zimi vsak dan po pol ure na dan kotajo v mrazu po dvorišču, nakar se zopet zavalijo v skladišče.
To se dela kakih 8 dni, potem se vino prepumpa zopet v klet, kjer se pusti kakih 14 dni ležati. V tem času se je vino vsled zgoraj opisane manipulacije hudo zmotilo, ker so zakrknile skoraj vse v njem nahajajoče se beljakovine.
Na to se vino čisti ali filtrira ter postane potem trajno čisto, ne da bi najmanje izgubilo na finem duhu ali okusu.
Skalicky,
vinogradniški nadzornik.
Križi in težave s služab-ništvom!
Že neštetokrat se je slišalo tarnati gostilničarje nad uslužbenstvom, osobito nad natakaricami, da po največkrat niso sposobne za tisto delo, za katero so se vdi-njale, ali pa da ne kažejo prav nikakega razumevanja za poklic, v katerem so, ne kažejo niti veselja, niti volje se izpopolniti in izuriti. Največkrat se vrinejo tudi take, ki nimajo nobene primerne izobrazbe, nobenega pojma o računstvu, še manj pa o ravnanju z blagom, o pravi postrežbi, o pažnji na gospodarjeve koristi, nimajo tudi drugih neobhodno potrebnih bistroumnosti,
zemlja? Ona salatne gredice? Ona fižolove plantaže? Nihče ni vedel.
„Zadnji moj	denar	za ta	teden!	Do
sobote bi bila morala ž njim izhajati!“ je jadikovala milostiva.
„To prihaja	od tega," se	je jezil	so-
prog, „ali ti nisem vedno pravil, da ne nosi denarja kar tako prosto v torbici!"
Sedaj se je	pričela	muka	za nas.	O,
kako drago smo	plačali	tisto	boro kavo,
čeprav tedaj še ni bilo vojske, ne navijanja cen. Iskati smo morali. Kakor kokoši smo grebli po zemlji. Šele tedaj smo spoznali, kako orjaško je zemljišče sto kvadratnih metrov! Milijoni in milijoni travnih bilk je bilo, milijoni skorjic prsti, med katere se je cekin lahko skril. Nehote mi je prišel na misel Schillerjev ..Potapljač", kateremu je bilo treba iskati le po vodi, mi pa smo morali grebsti po trdi zemlji.
..Mogoče je pa odletel v sosednji vrt?" pravi milostljiva ter pretaka bridke solze.
„Lepa tolažba!" meni brezsrčni nečak Vitomir, ..sosedni vrtovi so zaprti in nikogar
ki jih zahteva obrt tako, da se jim;,končno zdi vsaka izguba, če imajo račun, da gospodar pripisuje na njeno škodo in da one »plačajo gor". To se sliši vsaki dan! Je pa tudi resnica, da ravno take natakarice ne obstanejo nikjer dolgo, ker po njih mnenju povsod „gor plačajo11.
Vzrok takemu neuspehu je redno in povsodi le pomanjkanje strokovne naobrazbe in premalo šole. Če je služabnik izobražen in bistroumen v svojem poklicu, bo hitro izsledil, kje je vzrok, da ne. zasluži svojega denarja in če bi končno še doplačeval. Ako je vzrok na strani uslužbenca, si ga bo znal odpraviti, če pa izhaja od strani gospodarja, se mu bo pa dalo tudi dostojno posvetiti za kulise. Marsikatero dekle, ki je po neprevidnosti gostilničarja (nepreviden namreč zato, ker tak „pofel" sprejema v službo) postala natakarica, dela in dela leto za letom, a po največ nima niti dvoje srajc za snažno preobleko in toži, da premalo zasluži; nima pa toliko bistroumnosti, da bi izračunila, koliko povžije vsaki dan njen „šocel“, ki se gre soldata v Ljubljani in je ves prosti čas pri njej v gostilni, ter — poleg drugih dobrot — tudi mnogo je in pije, pa malo plača. V mirnih časih se nam ni bilo toliko s tem dejstvom baviti, a sedaj ko primanjkuje moških gostilničarskih uslužbencev in je za nadomestilo z ženskami, vsled preje opisanega vzroka, pravi križ, ne smemo tega resnega pojava zanemarjati, kajti po vojni bode treba prav resno v tem pogledu pripraviti vlado na to, da bode kaj storila za izobrazbo ženskega uslužbenstva, osobito takega, ki se uporablja pri obrtih sosebno pri gostilniških. Ni ga poklica v obrti, ki ga izvršujejo moški, da bi se ne bilo treba sistematično izučiti kot vajenec. Kako drugače je to pri ženstvu. Mnogo je deklic, katerim manjka celo najprimitivnejša podlaga od strani matere za red, snago, itd. Le redkokedaj si prilasti tako ženšče potem boljših lastnosti pri tujih ljudeh, ako ima srečo da pride k dobri in praktični gospodinji, sicer pa je in ostane brez vzgoje, ter živi po svojem nagonu dalje, ter ostane ne-i vedna ničla. Temu žalostnemu stanju žen-
ni, da bi nam odprl!"
„Lepi dvajsetkronski zlatnik je k vragu!" meni sodnik, ..nikdar več ga ne bo nazaj, lepega dvajsetkronskega cekinčka."
„Toda dovoli —" mu boječe odvrne soproga.
„Kaj naj dovolim!" zakriči ter pride popolno iz ravnovesja. „Pazi bolje, ti —!“ In pri tem je rabil izraz, ki se pri živalstvu rabi za označenje koristne perotnine, poostril ga je pa še s pridevnikom, ki znači pomanjkanje posebnih duševnih zmožnosti.
Mlada gospa je razburjeno zagrabila solnčnik in klobuk ter hitro in brez vsake besede zapustila vrt in se napotila dotnov.
Gospodu sodniku ni bilo treba ničesar očitati, ves potrt in zamišljen je sedel na vrtnem stolu.
„Hitite za njo!“ sem mu svetoval, „kar peljite se za gospo soprogo 1“
Nato se je popraskal za ušesi: ..Boljše bo, da počakam kake pol ure..., do tedaj se bo že nekoliko pomirila... Morebiti to ni bilo lepo od njega; prav pa je bilo najbrže.
sme odpisati vsako leto 10 % na vrednosti inventarja, toda vsak gostilničar ve, da popravila znašajo na leto dosti več. Vsled postopanja in nazorov davčnih oblasti so večji izdatki pravcata izguba.
Leta in leta je vodil ta gostilničar vojno z davčno oblastjo, dokler se mu ni prizivnim potom posrečilo, doseči, da so se pregledale knjige, ter na ta način dokazati, da odgovarja napoved dobička goli resnici, kljub temu, da je bil silno velik promet. Šele na ta način je dosegel, da se mu je davek znižal za celo polovico. Iz tega sledi, da se pri izračunavanju čistega dobička zgode take pomote, da napravi gostilničar navidezno vsako leto lep dobiček, konečno pa"vendar pride čez par let na beraško palico.
Ne smemo se torej gostilničarji čuditi, če nas gotovi ljudje prištevajo najbolj razupitim oderuhom, ter se vsako še tako malenkostno zvišanje, ki meri na izravnavo prodajnih cen z nakupnimi smatra kot kazniv napad na žepe vživajočega občinstva.
V nastopnem podamo resničen izvleček velikega gostilniškega obrata na Dunaju, ki ga prištevajo dobro uspevajočim obratom, kamor zahaja občinstvo iz višjih in celo iz najvišjih krogov. V podjetju založen kapital znaša nekaj stotisoč kron, ki se morajo seveda obrestovati. A to obre-stovanje je kaj klaverno kljub temu, da gostilničar sam dela noč in dan, njegova soproga pa sodeluje v kuhinji od jutra do pozne noči. Kljub temu pa znaša čisti dobiček jedva toliko, da bi mu glavnica do-našala enako, če bi jo naložil v banki.
Račun je povzet izposlovrtih knjig in sicer iz leta, predno je izbruhnila svetovna vojna.
Donesek kuhinje . . .	K 406.433-64
Poraba blaga	„ 254.463~64
Kosmati dobiček....................K	151.970'—
Donesek kleti	K 161.886'34
Potrošek za
blago . . .	„	91.174-34
.... K 70.712-—
Kosmati dobiček . . . Skupni kosmati dobiček
K 222-682--
Od tega je	odbiti, kar se je izdalo za:
najemnino .	.	K	23.900’—
razsvetljavo .	.	„	13-2001—
kurjavo ...	„	12.000'—
plače ....	„	28.800-—
hrana za vse osobje (šestdeset oseb) .	.	„	43-200'—
led................ 1.600-—
zadružni izdatki	„	60.—
boln. blagajno	„	600-—
novoletna darila	„	500-—
časnike ...	„	400.—
tiskovine.......... 900-—
izgube v kuhinji in kleti (po-kvarjenje in potrošek) . .	„	50-000'—
davke ....	„	1.890-—
zavarovalnine
za nezgode .	„	455-—
zavarovalnina
zoper škodo .	„	360'—
zavarovalnina
za življenje .	„	300- —
popravo in obnovo inventara	„	12.000-—
dopolnilo, dokup inventara	„	8.000-—
najemnino za perilo ....	„	12.000-—
razni drugi manjši izdatki „	4.000	—
skupaj........................... K 214.685-—
kaže torej čistega dobička , . K 7.997-— Mislimo, da je ta dobiček več kot skromen, četudi bi se mu prištela še hrana za gospodarja, ženo in otroke.
Presneto bi se lepo zahvalil, če bi s svojo ženo vred ne zaslužil več nego boro hrano, kajti drugi izdatki za družino in domače gospodinjstvo kakor tudi stanovanje niso vračunani. Če je že v letu pred vojno bil tako klavern uspeh, kaj šele v 1. 1915., ko so se cene vsem živilom zvišale za 200 do 300%. gostilniške pa le za okroglo 50%.
Tako torej izgleda oderuški dobiček tako velikega podjetja, v katerem sta nc-
skega uslužbenstva odpomagali, bo torej le z ustanovitvijo državnih šol ali tečajev za ženske uslužbence. Take šole bi po 1 ali 21etnem kurzu dajale teoretično, praktično, estetično in moralično izvežban materjal, ki bi se lahko postavil v isto vrsto z izučenim moškim uslužbenstvom.
Kakšen je oderuški dobiček gostilničarja ?
Skoro ga ni tedna, da nima občinstvo veselja, da bere, kako je bil kak gostilničar preganjan radi ,roderuškega navijanja cen. Nekoč je bilo v enem samem mestu naenkrat kar 100 gostilničarjev v preiskavi, drugič v nekem drugem mestu pa le samo petdeset. V obeh slučajih je ta impozantna številka vzbudila celo senzacijo ter se je celo inozemsko časopisje naslajalo na tem, da bi pokazalo kako avstrijski gostilničarji dero ubogo ljudstvo. In zakaj se je šlo. Za prav nič drugega, nego za zvišanje cen piva za par vinarjev.
Ako drug trgovec zviša cene svojega blaga, da jih spravi v sklad z dobavnimi cenami, vendar nihče ne govori o oderuškem postopanju, dasitudi nihče rad ne plača povišanja. Pri vseh trgovcih se uva-žujejo dobavne cene in če so le nekoliko utemeljene, se brez nevolje trpi zvišanje. — Seveda pri gostilničarjih je druga! Tu nihče ne vpraša za dobavne cene, še manj pa za režijske troske sploh. In ravno okolu teh dveh postavk se suče cel gostilniški obrat; oni sta bistvena podlaga in pogoj življenske sile vsakega takega obrata. Gostilničar, ki svojega obrata ne vodi trgovsko, ne bo prišel nikdar na svoj račun in bo vedno imel največje težave pri davkariji, ki so lahko zelo usodepolne. Najkočljivejša točka pri tem je račun troškov. Zato pa tudi ravno tu skoro vsak gostilničar pošteno „gor plača". Omeniti je, da je neki gostilničar izdatke za prenovljenje restavracije vpisal med račun troškov. Davčna oblast pa se je postavila na stališče, da se imajo ti troški pribiti ustanovni glavnici. In ostalo je pri tem kljub vsem pritožbam. Res se
Nobenega pravega razpoloženja ni bilo več. Pač in sicer je imel najbrže vsakdo to misel, kako bi se najlepše in najhitreje zmazal.
Spomnil sem se na nečaka, ki bi znal znova jurišati na moj denarnik. Prišlo mi je v misel, da imam nujen dogovor. Pravzaprav mi je prišld v misel nekaj drugega, bistveno popolno drugega. Hitro sem se poslovil ter hitel v stanovanje gospoda sodnika. Gospa je bila sama doma in mi je sama odprla. Revica je imela vse solzne oči.
„Milostiva gospa," sem zaklical. „Vaše solze se bodo hitro posušile! Tu“ — in položil sem dvajsetkronski cekin na mizo — ..ravnokar sem ga našel na Vašem vrtu!"
Vzela ga je v roke — in izginile sq solze. Zasmejala se je! Iz vsega srca se je smejala. Nikdar ne bi bil mislil, da more en sam zlatnik povzročiti gospej toliko žalosti in toliko veselja.
Kar pozvoni zunaj. Kdo je? Odvetnik! Kakor strela plane mimo mene. Naravnost
v salon. Tu položi dvajsetkronski zlat na mizo in reče: „Milostiva — ravnokar sem ga našel na vrtu!“
In zopet pozvoni. Gospod nadporočnik. Kakor bi jurišal, s takimi koraki dere v salon. Udari strumno s petami: „Ponižno javim milostivi: nadporočnik pl. Sabljač — dvajsetkronski zlatnik — ravnokar našel na vrtu.
Ona pa se smeje dalje.
Ničesar ne mor? ziniti — samega smehu.
Konečno: eden ga je morda v resnici našel! Morebiti ravno Sabljač; ta ravno ni tako dobro podkovan, da bi markiral srečo pri iskanju.
Sedaj pa ni nič več pozvonilo; Sabljač je namreč pustil vrata odprta. Ne da bi pozvonili, so prihajali gostje drug za drugim in vsakteri je »našel" zlatnik za dvajset kron. Konečno je pricapljal prav boječe tudi sodnik sam, in glej spaka — tudi on je „našel“ cekinček. Soproga ga je smeje objela, on pa se je veselil, da se je tako
dober kup izmuznil iz te zagate. Gospodje smo stali okoli spravljive dvojice in nismo vedeli, kaj bi rekli. V tem prizna milostiva svojemu soprogu; lepo po vrsti zloži deset cekinov po dvajset kron na mizo: „Glej, ljubček moj,“ vsaki izmed gospodov je našel na vrtu zlatnik za dvajset kron!“
„Kaj vsak? vpraša on. Potem se je začel še sam smejati. „Za božjo voljo, to ni vrt — to je zlata jama! Pomisli Suzana, če vsak dan tam izgubiš en dvajsetkronski novec in zanj dobiš deset...!"
,.Kateri izmed gospodov" sem vprašal, „je resnično našel denar?"
„Jaz!“ odgovori devet glasov hkratu!
„In kdo je pravzaprav sedaj govoril neresnico?" sem vprašal dalje.
„Jaz ne!“ je zaklicalo čfevet glasov obenem.
„Le pustite, gospod doktor," pristavi smehljajoče sodnikova gospa. „Vsak izmed gospodov je tako resnično izpovedal, kakor vi! Jaz namreč pravzaprav nisem izgubila dvajsetkronskega, ampak —
kega dne izračunala gospodinja in prvi kuhar, da se je za goveje meso izkupilo isti dan celili 36 kron manj, nego se je moralo zanj plačati mesarju.
Kaj pa šele pri naših manjših gostilničarjih, ko znaša celoletni promet komaj toliko, kakor je znašal zgoraj navedeni čisti dobiček, ki pa pravzaprav ni bil nič drugega nego obresti obratne glavnce.
Mislimo, da je najboljše če zaključimo, da se nam ne stemni pred očmi . . .!
Zadružne objave.
Promet z obdavčenim sladkorjem.
Zadruga gostilničarjev je dobila naročilo obvestiti vse svoje člane o nastopnem dopisu mestnega magistata.	Prepis.
Štev. 4029. V Ljubljani, 13. marca 1916.
Zadruga se opozarja na zakon z dne 4. marca 1916, št. 61. drž. zak. in na ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 8. marca 1916 št. 8922, zadevajoč ureditev prometa z obdavčenim sladkorjem z naročilom, da je obvestiti vse zadružne člane, ki tržijo s sladkorjem, o vsebini teh predpisov, osobito v kolikor gre za dobavo sladkorja potom prejemnic, glede sladkornih kart in glede vpisovalne knjige. — Kdor izmed članov reflektira na izdajo sladkorne prejemnice, se mora osebno zglasiti na magistratu ter predložiti sledeče izkaze in sicer: 1.) svoj obrtni list oziroma koncesijo, 2.) lastnoročno podpisano pismeno izjavo, da njegova zaloga sladkorja v množini kilograma ne presega njegove potrebščine za dobo 8 tednov; 3.) natančna dokazila, koliko je iznašala njegova potrebščina sladkorja za dobo od 1. januarja do 1. marca 1916. Ta dokazila zamorejo obstajati v fakturah, beležkah, knjigah, potrdilih tvrdk ali tvornicah itd. V slučaju, da prinese dotičnik
„Ampak — desetkronski novec!"
Prisežem, da še nikdar nisem videl v svojem življenju devet takih obrazov. No, pa mislim, da tudi moj ni nič bolj inteligentno izgledal...
Najprvo je še prišel k sapi soprog:
„Pa saj si rekla, da je bil dvajset-kronski cekin?"
,,Ne, ljubček! To si ti rekel. In ko sem ti hotela ugovarjati, si me opsoval, nakar sem izginila. Ne štejem ti v zlo. Bila je to res prava zabava. Sedaj pa prosim, da naj oni gospodje vzamejo svoj denar nazaj, ki niso nič našli!"
„Jaz sem ga našel!“ zadoni zopet devet glasov protestujoče.
Kar se odpro duri. Smeje se vstopi Vitomir. Nanj smo že vsi pozabili.
„Tetka! zakliče poln radosti, jaz sem našel tvoj cekin! Tu je!" In ko ga položi na mizo, je bil res pravi pristni — desetkronski novec. „Pa, ljuba teta, če dovoliš, ga takoj obdržim kot najdenino!" In že je iztegnil zopet roko po njem, kar zapazi ob robu mize deset svetlih cekinov. Ozre se okoli in opazi zadrego na naših obrazih ter — spozna hipoma cel položaj. „Ne!“ pravi na to, „ljuba teta, v tem slučaju pa se lahko odrečem najdenim!"
„Vitomir,“ začne izpraševati sodnik, »kaj pomeni to: v tem slučaju?"
več kakor eno tako dokazilo, je dodati poseben izpisek s končno svoto kilogramov.
— Kdor bi tem predpisom ne ustregel, bi ne dobil prejemnice. — Izdajajo se pa prejemnice v obrtnem oddelku mestnega magistrata od delavnikih od 10.—12. ure dopoldne. — Glede onih članov, ki ne posedujejo pravice točke: Kavarne § 16 obrtnega reda, daje magistrat zadrugi na znanje, da morejo z ozirom na obstoječe razmere brezdvomno dokazati, v katere svrhe nameravajo v svojih obrtih zakonito podelavati sladkor. Za one obrate, kateri posedujejo pravico točke f) prodaja kuh. kave, čaja itd. § 16 obrtnega reda, predpisuje mestni magistrat, da se sme dodajati vsaki posamezni porciji kave ali čaja le po 2 ali kvečjemu 3 kocke sladkorja, da pa nikakor ne sme obrtnik dati posameznim gostom na razpolago poljubne množine sladkorja. — Prvikrat se bode izdala vsakemu upravičenemu obrtniku prejemnica na podstavi doprineše-nih dokazil; v prihodnje pa le, če se bode izkazal z opisovalno knjigo. — Vpisovalne knjige je pred pretekom, oziroma ob preteku 8 tedenske dobe predložiti mestnemu magistratu, nekdanja Galletova hiša, pritličje levo, kjer se izdajajo krušne karte in kjer bode v to vrho posloval poseben uradnik vsako sredo od 8.—12. ure dopoldne. — Nadaljnje prejemnice se bodo izdajale le na podlagi številk, izkazanih v vpisni knjigi.
— Mestni magistrat naroča, da je vse člane natančno podučiti o vsebini predležečega razpisa in poudarja, da bode nadzoroval izvršitev vseh predpisov zadevajočih sladkor tako po svojih lastnih organih, kakor potom c. kr. policijskega ravnateljstva. Vsakdo, ki bi jih utegnil kršiti, sme pričakovati strogega kaznovanja.
Županov namestnik: Dr. Zarnik 1. r.
Toda Vitomir je bil prekanjenec prve vrste.
„Hm . . . da . . . veš stric, hotel sem pravzaprav o tem molčati, ker je bilo dosti razburjenja ... jaz sem danes tudi izgubil nekaj na vašem vrtu, namreč vso vsebino moje denarnice, bilo je ravno deset cekinov... pa kakor vidim, so vsi najdeni in leže tu na mizi.
O ta predrzni prefriganec! Hitro sem ga vprašal, kako hoče to dokazati.
Ravnodušno je izvlekel denarnico iz žepa, jo odprl in pokazal navzočim. Bila je ravnotako prazna kakor pred dvema1 urama. „Kakor vidite, gospod doktor," je konštatiral Vitomir, „je prazna. Če bi ne bil izgubil zlatnike, bi morali biti notri! Torej —?“
„Torej,“ se oglasi milostiva — kajti kot ženska je bila praktičnim mislim zelo dostopna — »torej, tu imaš svojo lastnino!" ------------
Cekini so izginili v Vitomirovi denarnici.
Poslovil sem se.
On tudi.
Ko sva bila na hodniku mi reče: »Oprostite, gospod doktor, za vesel večer nista ravno potrebni dve modri krpi! Deset zla-tov za silo tudi zadostuje!"
Stanovske vesti.
Spremembe v okolišu gostilničarske zadruge ljubljanske okolice v pretečenem letu. Trgovcu Martinu Tomšiču v Vel. Račni, št. 31 se je podelila popolna gostilničarska koncesija. Anton Belcovo gostilničarsko obrt v Št. Vidu vodi Frančiška Blagne kot namestnica. Ani Mrak v Notr. Goricah se je podelila koncesija, po ugasitvi one Janeza Artača istotam. Nežiki Meden v Mateni št. 26 se je podelila lastna koncesija z ozirom na ugasnitev koncesije Janeza Stražišarja. V gostilničarski obrti Karla Jeršina v Rudniku je bila priglašena kot namestnica Uršula Jeršin, vsled odpoklica gospodarja k vojakom. Restavracijo Strelske družbe pod Rožnikom je prevzela Ljudmila Burger kot zakupnica. V Ignacij Bahovčevi gostilniški obrti v Mali Račni št. 28 se je postavil namestnik Janez Bahovec. Elija Pre-dovičevo gostilniško koncesijo na Selu pri Ljubljani št. 52 je vzel v zakup Štefan Košar. Odglasile oziroma zbrisale in ugasnile so sledeče koncesije: Matevža Marna v Šmartnem na Savi št. 28, Janeza Stražišarja v Mateni št. 31, Janeza Artača v Notr. Goricah št. 22, Ivana Zupančiča v Lanišah št. 30, Neže Herman v Mostah in Jožefe WolmuLna Glincah št. 19. Prva in zadnji dve so se zbrisale radi opusta obrti, druge pa so se odložile, oziroma zbrisale na korist nadaljnje podelitve naslednikom.
Zima brez ledu. K mnogim drugim neprilikam, ki danes tlačijo gostilničarsko obrt se je	letos	pridružilo še	veliko	po-
manjkanje ledu. Po kratki dobi mraza v novembru, ko še nihče ni mislil na dobivanje ledu se je otoplilo in od tedaj je bila zima izvanredno topla kakor že 150 let ne pomnijo. Sicer se radi pomanjkanja piva rabi nekoliko manj ledu,	vendar	gostilničar ne	more	izhajati brez	njega.	Fe-
bruarja se je sicer temperatura nekoliko znižala vsaj v višje ležečih krajih, vendar se ni moglo dobiti ledu, ker je manjkalo delavnih moči in vprege, da bi se bilo moglo hitro spraviti led na varno. Radi tega smo gostilničarji z velikim veseljem pozdravili sklep občinskega sveta, da v kratkem napravi tovarno za led. Že ko se je za županovanja Hribarja izprožilo vprašanje tržnice v zvezi s hladilnico, se je izprožilo tudi vprašanje tovarne za led. Upamo, da se bode sedaj to v kratkem izvršilo, kajti vsakega dne je škoda. Vrhutega bode to zopet nov vir lepih dohodkov mestne uprave, ki	bodo	sčasom prav	znatni.	Že
samo v zdravstvenem oziru bode naprava tovarne za led neprecenljive vrednosti.
Dopis z Dolenjskega. Z veseljem prebiramo naš strokovni list, ki donaša vedno le zanimivo berilo v poljudnem jeziku, ki je vsakomur umeven. Obžalujemo le, da Vam ni mogoče izdajati lista vsaj dvakrat na mesec. Je pač vojska, ko nihče nima v isti meri, kakor si želi. Upamo pa, da se bode po končani vojni obrnilo na bolje in nas bode naš list še bolj temeljito bodril k skupnemu delu in nas poučeval. Želimo le to, da bi se včasih bolj krepko postavil za naše koristi, kar je ravno sedaj posebno potreba, ko se pritiska od vseh strani na našo obrt. Dobro bi bilo, da bi
se v listu objavila vsaka malenkost, ki ovira naše delovanja, pa naj pride od koderkoli hoče. Zelo Vam bomo v tem oziru hvaležni.
Opomnja uredništva. Veseli nas Vaše priznanje. Glede branjenja gostilničarskih koristi bi radi več storili, toda pomisliti je treba, da živimo v izrednih časih, da moramo marsikaj opustiti, česar bi nam v mirnem času nihče ne branil. Kako radi bi marsikaj obelodanili v svojem listu, toda nam je na tem, da smemo izhajati, da se nam list ne ustavi. Častiti naročniki naj nam torej oproste, da se previdno izogibljemo vsemu, kar bi znalo škoditi listu, kajti bolje je, da list sedaj piše zmerno in razmeram primerno;
Vprašanja in odgovori.
Kako odpraviti škripanje parketov?
Škripanje parketov povzročujejo ali preslaba podložna tla ali pa usušenje parketov samih. Škripanje se odpravi le polagoma. Poizkusite tla večkrat zbrisati z žaganjem, ki je namočeno s terpentinom. Ako so preproge se deščice kratkomalo lahko pribijejo. Ko se z žaganjem zbrisuje, naj se pusti malo ležati, da se terpentina vsrkajo, potem se pa lahko zlikajo tla kot navadno. Ako pa bi to nex zadostovalo, potem ne preostaja drugega, kakor parkete potrgati in spodnja tla napraviti bolj močna.
Prepoved izvoza bavarskega močnega piva. Vojaška oblast, ki je prepovedala 3. februarja 1916 varjenje močnega piva vštevšega marčno pivo, dovoljuje razpošiljanje in točenje že gotovega piva le pod tem pogojem, da se poprej iz premeni v navadno pivo. Edino Salva-torsko pivo Pavlanske pivovarne je izjema, da se sme polovica že izvarjenega Salva-torskega piva iztočiti, druga polovica pa se mora izpremeniti v navadno pivo.
Smrtna kosa.
Dne 21. februarja t. 1. je preminul gosp. Matija Pikel, kavarnar v Sp. Šiški v 56. letu starosti. Bil je mnogo let vratar v hotelu pri Maliču, ko pa se je to poslopje predelalo za razna podjetja, je Pikel izstopil ter prevzel leta 1908 Auerjevo restavracijo v Wolfovi ulici. Leta 1912 je najel prostore v nekdaj Juvančičevi hiši v Sp. Šiški ter otvoril tam kavarno. Bolehal je dlje časa na želodcu. Blag mu spomin!
Razno.
* Zvišanje doklad nafžganje. Cesarska naredba z dne 18. februarja t. 1. objavlja zopetno zvišanje davka na žganje za 40 vinarjev pri litru alkohola. Celotno zvišanje doklade znaša torej 1 krono 50 vinarjev. Dohodek zvišanja pripade izključno v korist državi. Vsled tega velja sedaj hektoliter obdavčenega rafiniranega špirita po vseh avstrijskih deželah 450 kron. Dena-turiranega špirita ta regulacija ne zadene.
* Davek na premog v Nemčiji. V zadnjem času se pogosto govori o nameri vlade, da namerava uvesti davek na premog. Ta davek naj bi pokrival obresti državnega dolga. Da dobavitelji že računajo s tem, je videti iz tega, da se pogodbe sklepajo pod
pogojem, da se cene zvišajo v slučaju uvedbe ; davka na premog za isti znesek. Natančno ; se bo o tem moglo govoriti, ko bo vlada svoje načrte razglasila.
* Utesnenje varjenja piva na Nemškem je sklenil zvezni svet, da se zagotovi zadostna množina krmil. Dosedaj določena množina se zniža eno petino, ako bi se pa pokazala potreba se omeji za celo četrtino. Pivovarne, ki imajo večjo zalogo ječmena, ga morajo dati na razpolago, isto-tako tudi če so že napravile slad, ga morajo izročiti.
* Popust za pivo, ki se pri točenju izgubi. Gostilničarjem na Dunaju in Spod. Avstrijskem se da 2% popusta dež. davka za pivo, ki se poizgubi pri točenju. Ali ne bi kazalo tudi na Kranjskem v tem oziru storiti kake korake, ker bi bila krivica, če moramo plačati davek za tako pivo, pri katerem imamo že itak izgubo.
* Zanimiva sodba o navijalcih cen. Znani pesnik Rosegger piše v listu »Heim-garten" o navijalcih cen: „Sovraštvo, ki se je obračalo dosedaj do naših zunanjih sovražnikov, se je pričelo obračati do notranjih sovražnikov. Proti navijalcetn cen, katerih delovanje in sistem se prav nič ne razlikuje, je pa še pomembnejše kakor obkroževalno delo Angležev. Samo ta razlika je, da prihaja gospodarsko obkroženje od odkritega sovražnika, navijanje cen pa od strani naših sodržavljanov, sodeležanov in someščanov. Obkroženje, kakor nizkotno in protipravno je, se že saj lahko imenuje vojna tehnika; navijanje cen, namera in delovanje gotove zadrege vojnega časa izkoristiti za osebno obogatenje je goli in najumazanejši egoizem, kateremu se še pridružuje najbrezstidnejša krvoločnost celo napram sosedu in prijatelju. Da v njegovi soseščini stradajo ljudje, v tem ko se trgovec bogati, ga ne briga nič, da njegovi bratje krvave in umirajo za cesarja, narod in domovino, ga niti najmanj! ne Sane> on je kšeftsman, ki izrabi razmere. Vsakemu delu pristoja plačilo, tako tudi trgovcu. Ako pa se lakomnost vzdigne na take višine, da postane izdajstvo na lastnem narodu, potem mislimo, da je prišel trenotek, da vojaška oblast, kateri smo sedaj vsi podložni, tudi v notranjosti juriša. Seveda naj se to zgodi prvo proti »velikim".
* Pristojno sodišče radi gostilniških dolgov je le edino c. kr. okr. sodišče brez ozira na to, če tudi presega tožbeni zahtevek 1000 K. Nek hotelir na Dunaju je tožil radi takega dolga v znesku K 3183’30 pri deželnem sodišču. Toženec je ugovorjal, da deželno sodišče ni pristojno za to tožbo, ker je po civilno pravdnem redu iztožiti take dolge le pri okrajnem sodišču. Zastopnik tožnika je rekel, da se to nanaša le na goste na hrani. Deželno sodišče je zavrnilo tožnika. Najvišji sodni dvor je vse ugovore tožnika zavrnil in določil, da se mora za take dolgove vlagati tožbe le pri okrajnem sodišču.
* Če kdo ne bere časnikov. Po 24 ur zapora sta dobila dva možakarja, ker sta prodala po par kilogramov volne, ker nista vedela, da je pod zaporo. Branila sta se s tem, da nista brala časnikov in nista vedela za ukaz. Sodišče jima je verjelo,
pristavilo pa je: »Kdor danes ne bere časnikov, postopa zanikamo, ter se glede vojnih ukazov ne more izgovarjati na nepo-znanje, in ni oproščen. To je dolžnost vsakoga, ki je v obrti delaven.
* Otežkočen uvoz luksus-blaga. Ministrska naredba z dne 5 februarja t. 1. določuje, da se od avstro-ogrske banke izdane nakaznice na zlate novce, ki se porabljajo za plačevanje carine, ne bodo več pripuščale pri plačevanju carine za gotovo poimensko našteto blago, n. pr. tabak, likerji, vino, peneče vino, čipke, vezenine, žamet, preproge, svilneni predmeti, obleke, perilo, dežniki in solnčniki, kožuhovina, galanterijsko blago, godbeni inštrumenti, parfume-rijsko blago itd. Za to blago je uvoz iz sovražnega ozemlja z enako ministrsko naredbo istega dne sploh prepovedan, dočim se mora carina za uvoz omenjenega luksus-blaga iz nevtralnih držav plačati v zlatu. Ker je pa v sedanjem času izredno težko dobiti zlate novce, postaja plačevanje carine in možnost uvoza omenjenega blaga vedno težja in bo sčasoma nemogoča. Ker se mora vsled. tega znižati povpraševanje po tem blagu, bo to ugodno vplivalo na našo valuto. Ako pa bodo uvaževalci kljub temu z zlatniki plačevali carino, bo to zlato pri carinskih blagajnah tudi ugodno za našo valuto. Ta odredba je torej najprej finančno-političnega pomena. Lahko je pa mogoče, da bo imela tudi velik trgovsko-političen pomen. Kajti če se bo uvoz inozemskega luksus-blaga vedno bolj manjšal ali celo popolnoma prenehal, se bodo ljudje odvadili tega blaga, oziroma bodo segli po blagu, ki ga je mogoče nadomestiti v tu-zemstvu. Zato se pa tudi tozadevna industrija lahko dvigne. Odpad tega blaga bo jako znaten, kajti če primerjamo statistiko, se je leta 1912. uvozilo za 6 milijonov kron pe-nenečega vina, za 60 milijonov kron svilenega blaga, za 14 milijonov kron kožuhovine, za 23 milijonov kron žlahtnih in polžlahtnih kamenov itd. Zato se bo pa pasivnost naše trgovske bilance zmanjšala, kar bo gotovo ugodno vplivalo na valuto.
* Trgovina z jajci. Cesarska naredba z dne 20. februarja t. 1. določa glede trgovine z jajci: Jajca perutnine, ki se uvozijo v Avstrijo, je ponuditi nakupnemu mestu (Miles) na Dunaju, ki je od notranjega ministrstva v to legitimirano. Ako se pošiljajo jajca iz upravnega ozemlja kake politične deželne oblasti, je potrebno v to dovoljenje te oblasti. Nakup jajec od kraja do kraja in od hiše do hiše na račun tvrdk, ki irpajo svoj sedež izven upravnega ozemlja dotične politične deželne oblasti, je dovoljen le onim osebam, ki se izkažejo s pismenim dovolje-ljenjem notranjega ministrstva. Pregreški proti tem določbam se kaznujejo z denarno globo do 5000 kron ali zaporom do šestih mesecev, jajca se zaplenijo v svrho preskrbe prebivalstva.
* Draginja v Italiji. Časopis v Luganu objavlja cenovnik iz Milana, ki milanske razmere kaže v čudni luči. Moka se je podražila za 18 vinarjev pri kroni, kruh za 15 vinarjev, riž za 10 vinarjev pri kroni, mleko za 3 vinarje, testenine za 3 vinarje, govejo meso 50 vinarjev, črnilo za 15 vinarjev itd.
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Lfublfana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Velepražarna za kavo z električnim obratom.
Zaloga mineralnih voda.
Zaloga stekla, porcelana in svefiljk
Fr. Kolmann
” v £juMjani 24~M
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
* fi. Bajec
cvetlični salon
SiV Pod Trančo 2
vrtnarija s Tržaška cesta 34?
srp
v/
***
'fT' -o)
v Ljubljani.
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 24—24
Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna. Ljubljana.
Vinska trgovina in restavracija
Peter Stepič
Spodnja Siika M 255
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.14 25-24
*
47
©
priporočata svoja najboljša piva
kakor:
marino carsko, vležano In bavarsko v sodcih ln
steklenicah. 27 23-24 Specijaliteta Relnlnghausovo dvojno sladno pivo „St. Peter« v originalnih steklenicah.
Slavno zastopstvo pivovarn Reiningltaus in Pitip
Tolelon it. 90. \ Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon št. 90.
H
N
H
M
H
N
N
H
M
N
M
H
H
Pivovarna Goss
priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
marčna, cesarska, vležana. eksportna in bavarska piva
v sodčkih In steklenicah.
Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški.
XX X XYYYIX X	K X STIK M X X TUT#
M
N
H
H
M
H
H
H
H
H
H
N
I
s*
m
G*
%
«
pekarija, slaččičarna in kavarna3i 25-24
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Filijalke:
Mestni trg Stev. 6 Kolodvorska ulica štev.6.
lica za
gostilničarske zadruge v LfuDIjanl
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse slnžbo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, ■■	■ ■-■■■ z dežele 1 K. -------:
Tovariši gostilničarji! Poslu* žujte se te ugodne prilike I
26 23—24
1^1	
Edna posebno: | likerja je	H
II Vi*
Mičarji pozor!
l:
(malinčni sok ali odcedek) ima naprodaj po najugodnejši ceni
Lovro Reselj
Vrhnika.
Pošilja se od 25 kg naprej.
Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v »gostilničarju", v vašem glasilu.
razpošilja po 80 vin. komad
v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju
Ivan Kos
mesar In gostilničar na Vrhniki.
'S*-s 5- 6
g Sl &
c „ a. >c/3
MO n ^
° M on"
•a o o o a. co
O
cs
ed
-4-*
x/5
53
O
CS ■S
O *
£ w
m °
0
S	.
'i >
1	o
! o
i • S e
o>
0) Q »1
£ q
k"
^vgust jffgnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 2424 30 za gostilne, hotele in kavarne.
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne.
— Moderno opravljena Rontgenova soba.
— Udobno urejeno kopališče z vsemi 36	zdravilnimi pripomočki. 24—24
Poljanska cesta 16. Telefon št. 141.
Ustanovljena 1.1818.
Ustanovljena 1.1818.
IB
I
PIVOVARNA MENGEŠ I
Julius Stare
H
I
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
i Naročila sprejemajo zaloge:	i
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini, na Vrhniki ali pivovarna v Mengšu. 125-24
I
I
I
Izboljšajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim
češkim budjejoviškim delniškim pivom
plzenskega tipa>
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb, Napredak Sarajevo.
Beranek Banjaluka itd. to pivo.
52 24—24 Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu.
Adria, delniška pivovarna, Trst
Vplačana glavnica	Varilnica v Senožečah.	:: Ustanovljena ::
K 1,000.000		 (Železniška postaja Divača.) =====	1. 1820.
%
priporoča svoje priznano dobro Adria marčno, dvojno marčno in granatno pivo
------------------------- v	sodčkih	in steklenicah po najnižjih cenah. ========
30I=J0EE=EEJE5E1
Ji
SI:
1=1 [IZ________IEEE]
Kleinoscheg-Derby sec
iv
r
K)
4S-
Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponit. — Francosko želatino. LipoVo oglje. — Marmornat prašek.— Modro galico. — Natrijev bisulflt. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. —■■■ Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ————
ima v zalogi po najnižji ceni |j§ $$ ggU	USI
DrogerijaAnton Kanc
  	   Ljubljana	1	Židovska	ulica	1.	-
Pivovarna „UNIONM v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tudi tropine In sladne cime, bl so kot živinska krma zelo priporočljive
T 3~24—24
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".