Posamezna štev. stane 25sioti;ik. Prof. Albert Sič Gradarska ul. 18 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA Naročnina za celo leto:’10 L; za pol leta 5 L : posamezna štev. 25 stot. 1 Letnik m. za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. • za besedo, najmanj L 5‘—___________ Atentat na min. predsednika Mussolinija Kakor blisk se je preteklo soboto, 11. t. m., raznesla vest, da je zopet nekdo poskušal atentat na osebo prvega ministra, vlade kraljevine Italije, gospoda Mussolinija. V kratki dobi desetih mesecev je to že tretji poskus, vničiti življenje tega državnika. Prvi je bil general Zaniboni, ki je hotel streljati na njega1 iz nekega hotela, pa so ga pravočasno zalotili; druga je bila neka Angležinja, miss Gibson, ki je streljala nanj, ko je odhajal iz neke svečane skupščine na Kapitolu v Rimu; zadela ga je v nos in razen male rane se mu ni zgodilo nič hudega. Tretji atentator, sedaj, pa je vrgel bombo proti Mussolinijevemu avtomobilu, ko se je peljal iz vile princa Torlonia, kjer stanuje, v ministrstvo zunanjih zadev na posel. Kako se je izvršil atentat. Ko se je prvi minister peljal v Rimu po ulici Nomentana, je neki mladenič vrgel bombo proti njegovemu avtomobilu. Zadeti je hotel menda v okno avtomobila, pa ga ni zadel; zato jo bomba padla na tla in se s silnim pokom raz-, treščila, med tem ko se je avtomo-bil odpeljal naprej. Romba je vsled eksplozije zadela osem oseb, ki so slučajno šle po cesti,malo je poškodovala tudi avto, toda, kar je glavno, Mussolini je ostal, kakor čudežno, popolnoma nepoškodovan in neprizadet. Kdo je atentator. Atentator je mlad človek, anar-hist po mišljenju in, kakor' se je sedaj ugotovilo, zelo nasilen in srborit človek. Ima zelo burno življenje za seboj; večkrat že je imel z oblastjo opraviti. Zlasti je bil nasproten fašistom in je bil z njimi v vednem boju. Zato je 1. 1921, ko bi bil moral biti kaznovan vsled nekega pregreška, pobegnil v Francijo, odkoder se je vrnil šele par dni pred tem atentatom, ki ga je skušal izvršiti proti Mussoliniju. Ko so ga prijeli, po atentatu, ni povedal svojega pravega imena, ker se je bal, da bi oblasti in prebivalstvo ostro nastopili proti njegovi družini. Dejal je, da se zove Giovannini, med tem ko se je pozneje ugotovilo, da se v resnici zove Gino Lucetti in je iz Avenze v Italiji. Ozadje atentata. Prvo vprašanje, ki si ga je oblast po poskušenem otentatu stavila, je bilo: ali je Lucetti delal sam na svojo roko, ali je član kake družbe, ki je ta atentat pripravila in sklenila, a on ga je imel le izvršiti. Napadalec seveda trdi, da je sam, da nima sokrivcev, toda gotovi nepobitni znaki kažejo, da temu ni tako, temveč, da je Lucetti delal le v imenu neke organizacije, ki mora imeti svoj sedež na Francoskem, odkoder je on prišel. V Franciji se namreč nahaja iiad 800.000 Italijanov, deloma takih, ki so šli tja s •trebuhom za kruhom, deloma pa tudi takih, ki so nasprotniki fašizma in so se izselili v tujino. Znano je, da ti poslednji imajo organizacije, ki delajo protifašistovsko propagando, zlasti tudi s časopisi, ki jih izdajajo v inozemstvu. Verjetno je, da se je mladi atentator tam navzel duha, ki ga je privedel do sklepa, da stori zločinsko dejanje, ki ga je poskusil izvršiti. Mogoče pa je seveda tudi, da je atentat poskusil izvršiti direktno po navodilih kake italijanske anarhistične organizacije, ki ima svoj sedež na Francoskem. Preiskava, ki je sedaj v toku, bo pokazala, kaj da je na stvari. Mussolini po atentatu. Naravnost občudovanja vredna jo hladnokrvnost, ki jo je Mussolini pokazal še o priliki vsakega atentata in tudi tega zadnjega. Posebno pa dokazuje njegovo državniško modrost in velik čut odgovornosti, da je njegov prvi Tikaz po atentatu bil ta: «hočem, da je mir v deželi, nobenega maščevanja ne trpim.» Vsi državljani te države mu moramo biti odkritosrčno hvaležni za to njegovo zadr- žanje, ker bi sicer morda razni ne- da ukrene odločne mere proti more- odgovorni elementi take slučaje izrabili za razna nedovoljena dejanja. Po atentatu je završelo po celi Italiji in silno razburjenje se je polotilo prebivalstva, kakor je razumljivo; vendar je prevladala zapoved Mussolinija in nikjer ni bilo radi tega Nikole Pasica, ki se je včeraj pripe- bitnim nadaljnjim poizkusom te vrste. V zvezi s tem se pripravlja zakonski načrt, po katerem bo predpisana smrtna kazen za atentatorje proti kralju, kraljici, prestolonasledniku, načelniku vlade in za veleizdajalce. Jugoslavija. V Beogradu pričakujejo povratek nobenih incidentov; pač pa so bile po vseh mestih takoj razobešene zastave v znak veselja in zadovoljstva, da je previdnost tudi v tem slučaju ohranila Italiji Mussolinija. Pokazalo se je tudi pri tej priliki, kako visoko avtoriteto predstavlja v deželi njegov glas, katerega vsakdo posluša. Novice iz vsega sveta Ijal iz Monte Carla v Trst ter nadaljeval od tu potovanje s parnikom v Cavtat v Dalmaciji, kjer bo stari ju-goslovenski državnik ostal nekoliko dni. V Cavtat mu je prišel naproti predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič in to dejstvo je dalo povod govoricam, da je Trifkovič določen za naslednika sedanjemu ministrskemu predsedniku Uzunoviču. Trifkovič pa da bi ostal na čelu vlade le do tedaj, dokler ne pripravi vse potrebno za povratek Nikole Pašiča k vodstvu države. Ministrski predsednik Uzunovič je odpotoval na Bled h kralju, ki se bo te dni povrnil mu rr TTx-T*inr ir.. o ... . v Beograd, odkoder se bo potem po- MRAVLJE UNIČILE VAS. poveljniku, naj ne pride blizu, ker predno (|a| v Francijo za nekaj Časa. To po- Bele mravlje so v Španiji velika nadloga b0 en sam mož v Naganu aretiran, bo tekla I ^ovanje UzUllOViČa h kralju kaže, da in povzročajo strah ter grozo, kjer nasto-1 kri v potokih po mestu. Vstaši so organi- - treba ragunati z novimi dogodki V ])i)0. Sredstev za obrambo pred lemi ne-j zlrah in oborožili svojo lastno policijo m 1 Ino-nelnviio varnimi potujočimi živalicami ni nikakih,! na njihovi strani je tudi požarna hramba.' -Ji • ^ • c . • Grčija. i gano. Vsak tujec je ustavljen, zaslišan in' Vse kaže, da se na Grškem priptav-... . . . i preiskan. Na straži so tudi mnoge ženske, i ]ja nova revolucija. Trdijo, da je ge- Neka vas pri Valenciji na Španskem je ^ y mestu je 90 policajev, ki pa se ne upajo ; neral Plastiras začel korakati proti nedavno poslala žrtev teh mravljinskih ro- na plano_ pre(j kratkim je 800 mož demon- S Atenam ter da ie bilo V pouličnih bo- SoASja“ K? fftSS. ”T“k.n- f'**10 T4 poll1A W in •»""i“» r » «Ml» » «Li, ranjenih pa nart r": I llca'em’ d?. ?0,na,dol> na varnem' ce osta-:Sto. 9. t. m. zvečer sta vkorakala v :,0 V policijski zgradb,. Atene dva bataljona republikanske STRAŠEN VRTINČASTI VIHAR NA garde pod poveljstvom polkovnika JAPONSKEM. j Pertilisa in Zervasa. Čete atenske V nedeljo proti večeru je nastal na Ja- posadke so se tema dvema bataljo-Kmetje so začeli uničevalno borbo proti ponskem strašen vrtinčasti vihar, ki je za- n0ma postavile po robu. Tri Ure je strašnim živalicam z vsemi mogočimi .sred-: kteval številne smrtne žrtve in ranjene ter tpaja] ogorčen pouličen boj. Iz pred-stvi. Pobijali so jih z raznim orodjem, zaži-! naPravk ogromno škodo. V mestu Jojohaši mes^j j.jer ig prišlo do vstaje, gali, polivali s strupenimi tekočinami, a vse ! se if podrla šola. Dvanajst otrok je bilo i ." hn ’ oUgo + ; lintn artilieriisko bob- •M »i pomagalo. M, »n,orali «Mk Ri Xd? "XÄlUta žati pred strašnimi živalicami, ki so se ta-1 vr^ei vinar s tira vec vlakov. Okrog pet- r ' .j " 7 Q„ nnvAli koj lotile tudi ljudi, ki 130 jim prišli preblizu, j deset potnikov je pri lem izgubilo svoje ! ranjenih. Pel tlllS m Zer\as, po J Čim so roji te nadlege odkorakali naprej, I žlvljenje ah pa bilo ranjenih. Kakor se ceni, j nika republikanske garde, »ta baje so se kmetje zopet vrnili, a našli so svoja )e vihar porušil nad 300 hiš, okrog 700 pa Uprizorila vstajo Zgolj IZ osebnih ani- težko poškodoval. Brez vsake poškodbe ni bicij. ________t, . , požarna tako da so ljudje prisiljeni zbežati, čim se' Vstaška policija pazi na tujce in je posta-j pojavijo bele armade, ki korakajo nevzdrž- ! vila straže^ na vseh cestah, ki vodijo v Na- ; no naprej v gostih pravilnih vrstah. domovanja popolnoma opustošena. UPORNO MESTO NA JAPONSKEM. «Revolucija» v Naganu, sto milj od To- kija, še traja in postaja zelo resna. Vstaja . ____ _____________r_ __ ________ . _ _ _ je lokalnega pomena in naperjena proti gu- Sibiriji in prišel daleč na severu do neke je vlada odredila razpust republikan- v območju yiharja nobena hiša. ODKRITJE NEZNANE VASI. Bataljona sta bila razpuščena in sta se šele včeraj vdala. V Atenah Ruski oficir Popov je potoval po Severni vlada baje sedaj popoln mir. Sploh vernerju, ki se je zameril prebivalcem vsled gotovih drastičnih naredb. Velika ljudska množica je napadla guvernerjevo hišo, prijela guvernerja ter ga vrgla z balkona na cesto, kjer so ga pretepli in pogazili s čevlji do nezavesti, Ker je bila policija brez moči, je poklicala vojaštvo na pomoč. Razkačeni prebivalci so pa sporočili vojaškemu TEDENSKI PREGLED Italija. Kakor poročamo na uvodnem mestu današnje številke «Novic» je bil v soboto izvršen nov atentat na vladnega načelnika Mussolinija, kateri se je k sreči tudi tokrat izjalovil. Iz vasi z 38 prebivalci. Vas se nahaja več tisoč ske garde, ki jo je ustanovil Panga-kilometrov od najbližjega človeškega biva- los za utrditev SVOje diktature, lišča ter je od treh strani obdana z obširnim močvirjem. Prebivalci vasi še niso nik- Španija, dar videli kakšnega tujca Vaščani govore, J{ U nastopa artilerijskih oficirjev sicer rusko, a ]e njihova ruščina zelo izpre-i ,. / _ ^.i ^ 1^ • _ -d.,;™,, menjena in pomešana z besedami drugih P1španskemu J J . narodov. de Rivera je ta poslednji razpisal -------------------- j plebiscit, na katerem se je imelo j špansko ljudstvo izraziti za ali proti 1 diktaturi generala Prima de Rivero. Baje je na tem plebiscitu Primo de Rivera dobil 6 milijonov glasov. Glasovati so smeli seveda le tisti, ki imajo že volilno pravico. Kitajska. Kitajske čete še zmerom streljajo na vsako tujo ladjo, ki vozi po Jang- širokogrudni gostoljubnosti, ki jo nudi francoska vlada italijanskim ubežnikom in ki nosi vse znake sokrivde Francije za atentate na prvega ministra Italije, nam ne zado-jTse-Kjangu. Na .parnik. «Kjang-Wo», stujejo traže uradnih brzojavk, am- , ki je plul proti Šanghaju in je imel uspehov dosedanje preiskave se pak zahtevamo vse kaj drugega.» Ina krovu angleške mornarje, ranje- Bimsko fašistovsko glasilo «Impe- ne v bitki pri \ an-Šijenu, so kanton- lahko sklepa, da je bil atentat pripravljen na francoskih ti eh. Radi tega je državni podtajnik Grandi, ki se sedaj nahaja v Ženevi radi tamkajšnjega zborovanja Družbe narodov, imel važen pogovor s francoskim ministrom za zunanje zadeve Briandom, kateremu je predočil neugodne posledice, ki bi znale nastati radi rovarenja v Francijo pobeglih Italijanov proti fašizmu za obstoječe prijateljske odnošaje med Italijo in Francijo. Briäncl je pri tem opozoril italijanskega državnega potajnika na tradicijonalno gostoljubje, ki ga nudi Francija inozemcem vseh držav, in na dejstvo, da ne more francoska vlada prav nič ukreniti proti italijanskim izseljencem, dokler ne dobi v roke neizpodbitnih dokazov v njih krivdi na teh atentatih. Kljub temu pa se je v zadnjih dneh vnelo zelo ostro prerekanje med časopisi Italije in Francije. Tako piše rimska «Tribuna»? «Naši odnošaji s Francijo se morajo razčistiti in to enkrat za , vselej. Ta dvojna igra Francije, ki misli, da more istočasno ščititi vsakdanje rovarenje nasprotnikov fašizma in tedaj Italije ter kazati na drugi strani Italiji prijazno lice, postaja že neznosna. V očigled re» zahteva od francosko vlade, da izroči krivce ter poda tako dokaz, da se je ne more klicati na odgovor radi tega atentata proti Mussolniju. Pri ske čete pri Haen-Jangu otvorile močan ogenj; parnik se je moral vrniti. Pozneje je «Kiang-Wo» spet poskušal srečo, pa so mu Kitajci ponovno za- te«! meni omenjeni list, da dokazuje Prl1 l>ot s streljanjem iz pušk bele ta antentat, da je režim v Italiji še j ^ ‘FJ1 ie Pris^a na POmoc vojna ladja premalo fašistovski in premalo dik- j 'Lrichet», je parnik zamogel nada- tatoričen. Za to, kar se nas tiče — pravi «Impero» — bomo poskrbeli, da bo prav; ampak treba je, da tudi Francija stori svojo dolžnost. Kajti samo tako bomo mogli reči, da ne pomeni veliko gostoljubje Francije sovražnost za Italijo. Francoski listi zavračajo seveda trditve, da bi bila Francija sokriva pri atentatu na Mussolinija, in nekateri od njih imenujejo zahteve italijanskih listov za nastop francoske vlade proti italijanskim ubežnikom Ijevati svojo pot. Preteklo nedeljo se je pri Van-Ši-jenu vnel hud boj med angleškimi topničarkami in četami generala Janga. Več tisočev vojakov je streljalo proti angleškim vojnim ladjam, izmed katerih je «Widgeot» s svojimi brzostrelnimi topovi prizadela Kitajcem ogromne izgube. Angleška topničarka «Cockhafer» pa je prisilila k molku artiljerijo nasprotnikov ter je tudi uničila poslopje, v katerem je imel general Jang svoj glavni stan. Na strani Kitajcev je padlo žaljivke za Francijo ter izražajo | baje-kakih ' 2000 mož. streljanje je nado, da jih bo francoska vlada pre-1 traja]o celo uro. shsala, kajti tako pravijo iian-i jz Washingtona poročajo, da so coska gostoljubnost je sveta 111 ne ; nekateri ameriški rušilci otvorili premore se postopati v Franciji proti jtek]o so'boto hTld ogenj proti kitaj- nobenemu tujcu, ako se mu ne more dokazati krivda radi kakega zločina. V Rimu pa je Umevno zadnji atentat proti Mussoliniju prisilil vlado, skim baterijam, ki so jim zastavile pot. Ameriški rušilci so namreč spremljali več ameriških in angleških trgovinskih ladij, ki so plule po Jang-Tse-Kjangu. Družba narodov. Takoj po sprejetju Nemčije v Druž-])o narodov je nemška delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Stre-scmanna odpotovala v Ženevo, kjer se je radi formalnosti vstopa Nemčije v Družbo narodov izvršila v soboto posebno svečana seja občnega zbora Družbe narodov. Tu je nemško delegacijo kot predsednik zborovanja Družbe pozdravil jugoslovenski zunanji minister Ninčič, nakar je imel nemški zunanji minister Stre-semann važen govor, v katerem je povdarjal pomen vstopa Nemčije v Družbo ter naglašal dobro voljo Nemčije za sodelovanje z drugimi državami za mirno reševanje mednarodnih sporov. Nemškemu ministru je odgovoril francoski zunanji minister Briand, ki je izjavil, da po- PRESTOLONASLEDNIKOV ROJSTNI DAN. Danes se je praznoval širom države rojstni dan prestolonaslednika Humberta. Ob tej priliki so državni uradi in mnogi zasebniki po vseh mestih razobesili zastave. Zvečer so bila poslopja državnih uradov razsvetljena. BRZOJAVKA DR. WILFANA NAČELNIKU VLADE. Povodom atentata je poslal naš poslanec dr. Wilfan načelniku vlade g. Mussoliniju sledečo brzojavko: «Čast mi je, tudi v imenu slovanskega prebivalstva, pridružiti se nacijonalni radosti, pošiljajoč spoštljive čestitke.» OSEBNA VEST. Vsem onim, ki so se radi «Novic» in dopisovanja obračali na moj naslov, naznanjam, da nimam z listom več nikakih stikov. Zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost ostajam udani F. Venturini. ŽITNI PRIDELEK V ITALIJI. Podatki, ki jih je nabralo gospo-darsko ministrstvo, pravijo, da znaša letošnji žitni pridelek v Italiji 55 milijonov 780 tisoč kvinta-lov. Poleg tega ,je bilo pridelanih 5 milijonov kvintalov ovsa, 2V2 milijona kvintalov ječmena in en milijon 677 tisoč kvintalov rži. Izmed posameznih pokrajin je spravila pod streho največ žita Emilija. Drugo mesto zavzema Sicilija, tretje mesto Lombardija in četrto Piemont. OTVORITEV SLOVENSKIH ZA- SEBNIH OTROŠKIH VRTCEV. Danes, t. j. v četrtek prične vpisovanje v slovenske zasebne otroške vrtce. V te zavode se sprejemajo dečki in deklice, kateri so dovršili tretje a še ne prekoračili šestega leta. Vpisovanje se bo vršilo pri dotičnih vodstvih v dneh 16., 17., 18., in 22. septembra od 9. do 12. ure proti predložitvi krstnega lista, spričevala o cepljenju koz izstavljenega od higijeničnega urada in spričevala^ ki dokazuje, da ima otrok zdrave oči. Predstavijo naj se v svrho vpisa spremljani od staršev tudi oni gojenci, ki so že lansko leto obiskovali dotični zavod. Posamenzi otroci, kateri bi v go-riomenjenih dneh ne dosegli še tretjega leta ali bi se iz kateregakoli vzroka ne mogli vpisati, bodo storili lahko to v prvih treh dneh vsakega naslednjega meseca. Priporočamo sta rišem prav toplo te zavode, k jer so otroci ves dan pod nadzorstvom vrtnaric ter se telesno in duševno krepijo. Ne zanemarjajte svojih otrok! Ne pustite, da se Vam otroci potepajo po cele dneve po ulicah in izprijajo. Vpišite jih v otroške vrtce! ITALIJANSKI UČNI JEZIK NA VSEH SLOV. SREDNJIH ŠOLAH. Minister za šole je s posebnim odlokom odredil, da se s prihodnjim šolskim letom uvede italijan- meni vstop Nemčijev Družbo naro- j Vsi tisti, ki nameravajo usta,no- novih; s tem bi škodovali sami dov pravi začetek miru v Evropi. Po viti kak obrten ali trgovski obrat, sebi, ker bi s tolikimi istoimenski-teh formalnih opravilih so se takoj • naj Sprjg0 tCga ne vlagajo več pro- mi vlogami nastala konfuzija. dSSÄM!” ”* k,': VT'? II ■* T •’fzeodm' <*» zbližanje med Francijo in Nemčijo, jro’ temveč naj samo opravijo Jim bo tekla pokojnina s prvim ki sta si bili dosedaj radi zgodovin- j predpisano naznanitev pri trgov- dnem prihodnjega meseca, ko so steih dogodkov med obema državama tn obrtni zbornici, sovražni. Kot važno posledico vstopa j Trgovska in obrtna zbornica ho Nemčije v Družbo narodov je treba I • strani sporočala naznanit-, omeniti se dejstvo, da so s tem sto-1 ^ J ^ i pili v veljavo tudi Locarnski dogo-'V( županstvu, da bo moglo uki e-vori, s katerimi je podana garancija j Pati v svojem področju v smislu za zaščito sedanjih mej ob Renu in j veljavnih občinskih pravilnikov, ki obvezujejo _ države pogodbenice,1NOVO BREME ZA NAŠE OBČINE namreč Nemčijo, Anglijo, Francijo, .. ___________ .......... Italijo, Cehoslovaško in Poljsko, daj Pokrajinska uprava v \idmu je^političnega društva «Edinost» v morajo skleniti med seboj pogodbe 1 naznanila občinam, da bodo mo-j Trstu in Gorici ter pokrajinska za poravnavo sporov, ki bi znali na-1 rale z dnem 1. julija t. 1. same .skr-j tajnjgtva «Edinosti» na deželi stati med temi državami, potom po-, peti za vzdrževanje bivših okraj-isebnih razsodišč. Inih cest, t. j. za one dele, ki tečejo skozi dotične občine, Našim občinam ho to skoraj nemogoče, kajti že sedaj sb preoblo-j ‘ ,z GEPOVANA. žene z raznimi izrednimi izdatki,! Komaj smo čakali priti iz dolge in ki so nastali prav povsem radi tiudc zime. Ali tudi poletje ni bilo bogve kaj. Posebno z zdravjem cele obširne vasi — je bilo poleti slabše. To so izpričali mnogoštevilni pogre- poslali zadnjo prošnjo za pokojnino. Potemtakem izgubijo zastan-ke. Torej previdnost! V takem slu-! čaju se le pospeši prva prošn ja, na katero naj se vedno v vsakem dopisu sklicujejo. Informacije in prošnje sestavljajo brezplačno prizadetim uradi DNEVNE NOVICE Drobne novice z dežele i škodo. Čisto jasno je, da so občino Ipj Samo avgusta meseca jih je trpele radi vojne» mnogo in ski jezik kot učni jezik na nižjem slovenskem tehničkem zavodu v,7voin^ razmer, le večje in nove Vidmu ter v višjih razredih tol-lizdatke bi lahko llvrötili v vojno minskega učiteljšča. razno- umrlo v naši vasi pet. “o in zašle radi tega v dol-; Najstarejši je bil oče Plesničar. V svrho da se pospesi izpodreja gove, iz katerih se pri vsem napo-j Najlepši pogreb pa je imel na 15. av-domacih bikov belanske 111 konj ru ne morejo izkopati, četudi so' gusta mojster in posestnik Peter kobariške pasme, priredi kmetij- naložile vse dovoljene in dopustne Gorjup — iz najlepše moške dobe ski urad v Tolminu s sodelova- davke v najvišji meri. 1(43 let star). Objokovali so ga ne le njem krajevnega živinorejskega, c, S sorodniki,. ampak cela fara — kot odbora in s prispevki, ki jih je dala1. .fecne s0 ,tisb?. obciT}e’ Preko ka'; poprejšnjega najboljšega starešino, v ta iTimen m raznnbiD-o fn rl a n - tenh ne Sredo bivše okrajne ceste. Enak — pa nedolžen pogreb še sk'v nokraiinska unrnv-i dne'lo Te so proste vzdrževalnine za biv- istega meseca je bil pogreb mlade-SKa pom ajinska uprava une m. kr i ceste, če tudi jih za- niča in strežnika Antona Plesničar, novembra 1926 v Kobaridu m dne ’, . ; ; J . 1 16. novembra 1926 v Tolminu raz- ™re njihovo prebivalstvo porah- stavi mladih bikov in žrebet zgo-, J.atl.v se vcc]1 ^ rorey vsi, ki omenjenih pasem po sledečem * blVik’°,IZW11 katorih ' igredo bivše okrajne ceste, so pro- jsti davkov za vzdrževanje teh I. Razstava bikov: 1. j unč- cest. Posebno se more k tem pri-j ki od 6 do 10 mesecev; 2. junčki od štovati gospode posestnike luksuz- «Časi se spreminjajo in mi se sprc- 15. do 14. mesecev; 3. junčki od 14. nih in tovornih avtov, ki, izvzemši ‘nnijamo z njimi» se pravi po latiii- do 16. mesecec. isilno ni7ko število bivalo v me- sko m tak° se v, -odl tu,dl .lino lu/.K sifcMiu, m vaju v luc pri nas Se f]0 pred kratkim je vsaka II. Razstava ž r e be t: 1. stih, industrijalnih m trgovskih številka «Novic» redno prinašala žrebeta pod letom; 2. žrebeta nad središčih ter zato ne pridejo v po-!osemdnevno kroniko naše vasi. In leto stara; 3. žrehice in nerazena štev pri vzdrževanju okrajnih danes? Dolgo ni bilo že glasu od nas, žrebeta od 2. do 3. let. j cest. More sc pa reči, da ti največ akoravno se dogajajo pri nas zani- Glede pogojev in priglasitve k rabijo in obrabljajo ceste. Ti pa mivosti, ki bi morale priti v list. tema razstavama se ie treba ofcr- nisi niti varen hoditi po cesti, da ^ zok temu je samo ista peklenska niti n, pripravljalni odbor v Ko- ri po ^rfe v Krbo, a,Hi „c odbijojo baridu ali v Tolminu najkasneje nog. j čitatelja «Novic». — Sicer zavedajmo do 8. novembra. | Danes ne služijo okrajne ceste' se, da je vsa brezbrižnost le momen- ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA • kakor vezi med posameznimi obči-! talna, in lotimo se zopet dela, ker nami, da bi jih mogli imenovati; Pas je Stvarnik ustvaril, da delamo, . , občinske ceste, kajti občani bi iz-im ako delamo še v korist svojega leto u„ „sr.-™; 'naroda, tedaj je nase delo popolno. raj sporedu: ki je bil jiadel raz lipe. Umrl je v goriški bolnišnici, od koder so ga pripeljali domov mrtvega. O drugih — veselejših novicah vam bomo poročali v kratkem. IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU. Na štirirazredni meščanski šoli v Postojni sc prične šolsko ob 8. bajali z dokaj ožjimi in V soboto popoldne smo spremili k večnemu počitku 16-letnega pa- 1926—27 dne 16. septembra uri zjutraj. ZRELOSTNI IZPITI V IDRIJI, j vse državljane, zato bi sc morali Ravnateljstvo tehničnega zavo- pritegniti za vzdrževanje teh cest stirja^Viktorja" Meržek iz Kosovel pri da v Idriji sporoča: «Na kr. teh- vsi državljani ali vsaj cele RO-1Pliskovici, katerega je sežgal močan ničnem zavodu (realki) v Idriji se krajine. ■ električni tok proge Trst-Tržič, ki je bodo začeli zrelostni izpiti v jesen-; z ozirom na to bi bilo umestno,'uaPelia”a za «ašo vasjo — Menda skem roku dne 21. t. m. |ko bi občinski zastopi obrazložili, „ ^aterf mrež^ VOJAŠKI POZDRAVI. vladi in upravni komisiji finančni' (trate) zajele po okrog 200 teh rib. — Slovenski vojaki od bataljona v iti gospodarski stan naših občin s v znak veselja, ker se je ponesrečil Čedadu, kateri se pripravljajo na prošnjo, da bi visoka vlada raz- atentat na vladnega načelnika Mus-slovo od strine gavete in od strica bremenila občine v tem oziru. solinija, je v soboto zvečer svirala taškapana, pošiljajo srčne pozdrave dahi tw vnjAvnxr po va5d S'odl>a rikreatorja. F aš is lovstvo j im starišem, dekletam in fan- DRUŽINE PADLIH VOJAKOV skj učitelj tajnik Srmanni je odpo- tom, posebno pa rekrutom letnika bivše avstro-ogrske armade. sial v imenu Križanov brzojavko. — 1907. Vsi so se baš povrnili zdravi z Pod tem naslovom opozarjamo Kino deluje pri nas že trugt teden, vojaških manevrov. Podpisani: Ro- ,jejj £asa zamudnike ki po sicer zelo siromašno. Motor se ustav-žac Josip, Rakitovič; Jelušič Anton, osmih letih povojne dobe niso pri- Herpel je; Mezgec Josip, Ostrovxca; x1. . , „ v • ___v. „„ rana nima niti v tem soparnem času Sankovič Mihael, Žejane; Dorčič sli do tega, da vložijo piošnjo za ventilatorjev, tako đa se mora Stavek Ivan, Žejane; Peloza Mihael. Vole vojno pokojnino: očetje ah matere prehladiti, ko pride ves premočen od Mune; Rožič Josip, Sobonje; Grubiša po sinovih, žene po soprogih, si- same sopare iz dvorane na zrak. Mate, Male Mune; Klanjac Josip, role po očetih. Sploh pa je tudi v drugih ozirih dvo- Podčrtavamo datum: 1. oktobra rana nehigijenična. Električno . < i • i - ravnateljstvo bomo imeli za kakih 1§26. To je dan, s katerim poteče (]eget ,et^ {ako da ,0 bodo električne Tok za vlaganje tozadevnih pro- napeljave, ki so jih po hišah nape- šenj. iljala razna podjetja prej izrabile, Prošnji naj se priloži za enkrat »e^o jim bo dana prilika služiti elek- samo mrtvaški list padlega voja- b‘b\ni razsvetljavi. —- Gesta od Na- ka Mrtvaški list ki on izda žunni brežme do Križa ,n rio Proseka, je Ka. tima« 1 list, Ki ga izda, zupm p0dobna razorani njivi. V času vojne urad mora nositi tudi vizum žu- skoro da nismo videli tako lepe slike. panstva, drugače je neveljaven. |žitna mlatilnica je po.enem tednu One družine, ki ne morejo dobiti končala svoje delo. Pred trgatvijo. mrtvaškega lista, ker je vojak iz-1 Zdaj je čas, da se domenite o. trgatvi. ginil v vojski, naj priložijo notor-,Ne trgajte prezgodaj! O začetku tr- nostni akt. Tega sestavi notar ali katve odločajte vsi, ne samo tisti, ki sodnik na podlagi pričanja stmh zapriseženih oseb (bivših vojakov, ki so služili z izgubljenim voja- .kom.) Kraljevi Brest. NOVI PREDPISI ZA NAZNANITVE OBRTNIH IN TRGOVSKIH OBRATOV. Kr. prefektura naznanja, da so na podlagi kr. odloka od 2. julija 1926. št. 1132, objavljenega v «Gaz-zetta Ufficiale» št. 155, odpravljeni obrtni red od 16. avgusta 1907. ZDZ št. 199 in vsi drugi državljani in deželni zakoni, naredbe ter ministrski in namestnistveni razglasi k omenjenemu redu. Na nove pokrajine so raztegnjeni, kolikor še niso bili prej, zakoni, odloki in pravilniki o tem predmetu, ki so veljavni v kraljevini, posebno združeno besedilo zakonov o ženskem in otroškem delu, odobreno ,s kr. odlokom od 20. novembra 1907, št. 818, in kr. odlok od 20. de-(sestavila formalna, prošnja. ^5 cembra, ki prepoveduje uporabo belega fosforja za izdelovanje uži-galic. \ določa sam vsako leto. — Križanovič. IZ PODREKE. Mislim, da sc tudi mi lahko oglasimo iz naše vasi. Noben časopis ne prinese niti glasu iz naše gorske vasi. Prizadeti naj pridejo v naš urad pa hočemo potom «Novic» dati svetu z mrtvaškim listom ali z notor- znamenje našega, življenja, nostnim aktom, pa se jim bo tukaj j Tu v Podbeli živimo bolj sami zase I tik ob državni meji, oddaljeni 2 uri Ob tej priliki opozarjamo tiste, od Berginja in od Kobarida. Društva ko so že vložili prošnjo, katera pa nimamq nobenega, ako izvzamemo še ni rešena, da ne smejo vlagati: fDaljc na V. strani Grad Miramar pri Trstu, ki ga je dal zgraditi Maksimilijan, brat predzadnjega avstrijskega cesarja Franca Josipa L, v letu 1854. Po smrti Maksimilijana, ki je bil — kakor znano — umorjen v Mehiki, kamor se je bil podal po mehikansko krono, je prišel Miramar v last avstrijskega cesarja ter ostal do konca svetovne vojne, ko je grad v smislu mednarodnih določb zaplenila italijanska vlada. Grad leži na v morje prodirajoči skali in je zgrajen v normanskern stilu. Okoli njega se razprostira prekasen park, priljubljen cilj tržaških in tujih izletnikov. V gradu so se nahajale pred vojno zelo dragocene zbirke, ki jih je avstrijska vlada ob začetku italijansko-avstrijske vojne spravila na varno na Dunaj, kjer so ostale do pred kratkim, ko jih je italijanska vlada po dolgotrajnih pogajanjih kot imetje po njej anektiranih pokrajin dobila nazaj ter jih spravila na njih prejšnje prostore v gradu. S tem si je Miramar, ki je bil v zadnjih letih brez znamenitih zbirk in dragocene oprave, pridobil zopet svojo prejšnjo slavo in tujci, ki prihajajo v Trst, ga v velikem številu obiskujejo. Mramornati grad Ahilejon v čarobni okolici na grškem otoku Krfu. Grad je sezidala pokojna avstrijska cesarica Elizabeta, a pozneje ga je kupil nemški cesar Viljem. V svetovni vojni je bil tu sedež srbske vlade in tu so bili sklenjeni važni dogovori, s katerimi je bila ustanovljena nova država Jugoslavija. Sedaj je grad zaplenila grška vlada, ker je otok Krf pod Grčijo. Radi tega je cesar Viljem protestiral, a najbrže mu njegovi protesti ne bodo dosti koristili. Slika z vrtnarske razstave v Ljubljani, katera je tvorila del velike prireditve «Ljubljana v jeseni», ki se je pred dnevi zaključila. Na tej prireditvi, kjer so razstavili razni sloji svoje produkte, je prevladoval kmečki stan in to že za to, ker tvori ta stan največji del slovenskega naroda. Z ozirom na to, da leži v živinoreji prav velik del bodočnosti slovenskega kmeta, ni čudo, ako je jesenska razstava v Ljubljani vzela v prvi vrsti v obzir to panogo kmetskega gospodarstva. Zato so bili tu razstavljeni vsi potrebni pripomočki za mlekarstvo, ki je proizvod živinoreje, ter izdelke, ki so nepričakovano uspeli. S tem je Ljubljana začela posnemati druge velike narode, ki znajo izkoristiti za svoj napredek prav vse, kar jim nudi narava. Nad vse privlačna pa je bila konjska razstava, kjer je bilo razstavljenih kakih 130 konj raznih pasem, kar kaže, da napreduje med Slovenci tudi koiljerejstvo. Razen tega so bili na razstavi prirejeni posebni oddelki za kmetijstvo, kletarstvo itd. Starodavna romarska cerkev Device Marije v Puščavi na severnem vznožju Pohorja pri Mariboru. Gospa Corson iz Amerike, o kateri smo poročali v zadnjih «Novicah», da je nekaj dni za Jerico Ederle preplavala 40 km široki Rokavski kanal med Francijo in Anglijo. Plavala je samo za to, da dobi 25.000 dolarjev (približno 700.000 lir), t. j. eno četrtino stave, ki jo je dobil neki njen prijatelj, ki je stavil na njo. Gospa Corson je izjavila, da bo uporabila ta denar za svoja dva otročiča, ki ju vidimo tu na sliki s svojo junaško mamico. 130 kg težki divji mrjašec, ki ga je okolici Jurkloštra pri Laškem na Dolenjskem ustrelil Vlado Šmid v družbi lovca Zorka. Ker so se divje svinje zadnja leta močno razmnožile in povzročajo v tamkajšnji okolici prav občutno škodo na polju, jih tamošnji lovci prav pridno zasledujejo. Na sliki vidimo dva prizora z velikega zleta ženskih telovadnih društev v Goeteborgu na Švedskem. Na zgornji sliki vidimo ženske tekmovati v teku, spodaj pa neko Poljakinjo, ki je vrgla kroglo skoro 20 m daleč.. Na Švedskem se, kakor pri nas šele zadnje čase, že dolgo tudi kmečko ljudstvo peča s telovadbo in zato spada med najbolj zdrave in trdne narode. Sodnija v avtomobilu v Ameriki, vpeljana radi mnogih avtomobilskih nesreč, da neprevidne avtomobiliste kaznuje kar na cesti. Inženjer Vladimir Anžlovar in tehnik Maks Strenar pred savskim mostom v Beogradu, kamor sta s svojim malim čolničkom, ki sta ga zgradila sama iz lesenega ogrodja in jadrovine, priveslala iz Ljubljane po Ljubljanici, potem pa po najnevarnejših curkih Save mimo Zagorja in Trbovelj skozi vso Hrvatsko, Slavonijo in Srem do njenega izliva v Donavo pri Beogradu. Novovrstni sport, ki so ga začeli gojiti na visoki šoli za telesno vzgojo v Berlinu. Telovadec goni obročasto ogrodje, ki se tako vrti ž njim naprej po tleh. Vierkötter, znameniti nemški plavač, ki je prekosil pri plavanju čez Rokavski kanal obe ženski, ker ga, je preplaval v 12 urah ter dosegel s tem svetovni rekord brzine v plavanju. Razno CHICAGO SREDIŠČE ZRAČNIH CEST. Vse kaže, da se je začela doba naglega razvoja zrakoplovnoga prometa. V Združenih državah sta predsednik Coolidge in trgovinski tajnik Hoover odobrila načrt, po katerem postane Chicago zrakoplovno središče Združenih držav, kakor je že železniško središče. Kongres je tekom svojega zasedanja med številnimi drugimi zakoni, od katerih so mnogi škodljivi delavstvu, sprejel tudi zakon, ki pooblašča trgovinski de-partment, da pospešuje in regulira civilno zrakoplovstvo v deželi. Na podlagi tega zakona bo vlada upeljala v prihodnjih letih celo vrsto potniških, ekspresnih, tovornih in poštnih zračnih prog. Chicago — metropola srednjega ameriškega zapada — postane središče obširnega zrakoplovnoga sistema, kar bo imelo velik vpliv na razvoj in napredek tega milijonskega mesta in njegove okolice. Preko Chicaga bodo vodile številne prekokontinentalne proge, a tudi mnoge stranske zračne proge se bodo odcepljale od Chicaga. Tajnik Hoover je na kratko označil skorajšnji velikanski razmah zrakoplovstva: «Stojimo baš na pragu splošnega zrakoplovnega razvoja. V teku šestih mesecev bo že upeljan redni potniški, ekspresni in poštni promet na dveh transkon-tinentalnih progah, nato 'Se bo gotovo naglo razširjalo poslovanje potom zračnih prog. V kratkem bo dograjen ogromni zrakoplovni sistem.» VISOKA DOHODNINA. Rockefeller mlajši je lani plačal osebne dohodnine nič manj kot 1,255.000 angleških funtov, kar bi zneslo 120 milijonov lir. Tako ga smatrajo za najbogatejšega človeka na svetu. Fordova družba je plačala dohodnine sicer 3,298.000 funtov (skoraj 550 milijonov lir), toda Ford sam pa je plačal osebne dohodnine le 521.000 funtov, t. j. 75 milijonov lir. Mr. Morgan, lastnik znanega bančnega konzorcija je plačal 111 tisoč funtov, t j. 18 milijonov lir, kar je vsekakor malo, njegov kompanjon Lamont pa 96.500 funtov. Predsednik Coolidge je plačal 2800 funtov, t. j. samo 400 tisoč lir. Jekleni trust Zdru- ženih držav je bil taksiran na 2,210.000 funtov ali 340 milijonov lir, Miss Gloria Swan-son je imela dohodnine 10 milijonov lir, Miss Pickford 8 milijonov lir in Charlie Chaplin pa samo 12 tisoč lir. Zadnji trije so znane ameriške filmske «zvezde». NAJVEČJI OBOKANI ŽELEZNIŠKI MOST. Železobeton si vedno bolj pridobiva tal. V letu 1891. je bil čez Oereaele na Švedskem narejen železen železniški most, kateri pa se je sedaj izkazal kot prešibek za nove velike lokomotive in večjo brzino vlakov. Morali so ga nadomestiti z močnejšim. Ta most iz železobetona ima lok, ki meri natančno 90.7 metrov in je torej največji na svetu za normalnotirne železnice. Na progi Churdrosa v Švici se nahaja sicer železobe-tonski most, ki ima 96 m dolg obok, toda ta je le .za ozkotirne železnice. DROBNE VESTI Zvezna železnica je vpeljala na progi Dunaj—Gradec in Dunaj—Passau od 1. do 12. septembra radiovagon.. Za en šiling bo lahko vsak potnik eno uro poslušal koncerte itd. — Na dunajskih meščanskih in srednjih šolah se vpelje obvezen pouk v plavanju. — D-vlak Frankfurt—Berlin je skočil s tira: več ranjenih. — Na Kitajskem umrje vsak dan po 1000 ljudi na koleri. — «Neue Wiener Bankgesellschaft» je napovedala kon-kurz s 100 milijardami pasiv. — Jugoslavija je dobila zlatnike po 20 Din. — Podpiranih brezposelnih je bilo na Koroškem 28. avgusta 1466. .— Tobačna režija bo izdala o priliki dunajskega jesenskega velesejma egip-tovkse cigarete, druge vrste, komad po 8 grošev. — Radi slabega prometa bo opustila Alpine Montangesellschaft v Eisenerzu 350 delavcev, — V Spittalu na Dravi se je ustanovila mlekarska zadruga, ki bo oskrbovala Celovec z mlekom. — Na Španskem kaže toplomer 35 stopinj C. — Dekan Be-netek z Žihpolj je peljal 29. avgusta 300 romarjev na Sv. Višarje. — Dunaj dobi pasje pokopališče. — Mesto Horta na Azorih je potres skoro čisto razdejal. — Na Španskem pa je divjal strašen orkan, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Spomnite se „Šolsk. društva“! mlekarsko zadrugo, ki smo jo ustanovili pred 3 leti. Naši otroci hodijo v eriorazredno ljudsko šolo, ki obstoja v naši vasi. IZ DOLINE. Nemila smrt nam je v tern tednu ugrabila v moški dobi 50 let zavednega obče priljubljenega in spoštovanega moža Josipa Kocjančič iz Brc. Pokojni je bil blaga, mirna duša, ki je bil pravi zgled družinskega očeta in skrbnega gospodarja. Žc pred vojno si ga je izvolilo ljudstvo v odbor Hranilnice in Posojilnice in pozneje je bil poklican pa druga od-borniška mesta tukajšnjih javnih ustanov, a na zadnjem občnem zboru so mu odkazali zadružniki Dolinske Hranilnice in Posojilnice v odboru predsedniško mesto. Pomagal in koristi' je kot javni delavec in zasebnik in v mak priznanja za to mu je bilo obilno število občinstva, ki ga je na dan žalosti spremilo k večnemu počitku. Zgubili smo moža, za katerim ne žaluje le družina, ki ji izražamo globoko sožalje, temveč vsi, ki smo ga poznali. Večnaja mu pamjat! Poljedelstvo zavreči. Cena po blago od 3.50 do 4.50 L za kg žive teže. Teleta so po 6 do 7 L, po težini. Trgovina z živino (tudi teleti) je precej mrtva po celi Italiji. V.no: Pri nas ga je zelo malo na razpolago. Cena £>d 2.40 do 3__ L za liter, kra- škemu teranu dvakrat toliko. Letina kaže no starih pokra inah v splošnem precej slabo in se bo pridelalo najbrže celih 10 milijonov hi vina mani kot lansko leto. Zato pa so tudi splošno po ve,eh pokrajinah cene vinu poskočile. Mlečni izdelki: V avgustu se je trg z maslom nekoliko zboljšal, ker ni več takega pritiska blaga, vendar pa prihaja v Trst še vedno maslo iz Mantove in drugih pokrajin po ceni 15 do 16 L za kg. Naše tolminsko maslo je .za okrogle 3 L dražje od manto-vanskega. Cene vsemu siru so v zadnjem času znatno padle, posebno pa ementalskemu. Cena tolminskemu siru je 9 do 9.50 L za kg. j Umetna gnojila: V poštev pridejo: Tomaževa žlindra, superfosfat in kalijeva sol. Žlindra stane okoli 50 L (18%), kalijeva sol (40%) okoli 30 L, superfosfat v podrobni! trgovini okoli .35 L, na debelo (vagone) okoli 32 L. NALOGA NAŠIH ZADRUG. Pred vojno so naše gospodarske 1 zadruge, predvsem hranilnice in posojilnice, priskrbovale svojim članom poleg drugih kmetijskih potreb- | ščin tudi koruzo. Hvalevredno je, ČAS ŽETVE V RAZNIH DRŽAVAH. Mo to delo, kajti zadruge so na ta Znano je, da mraz ih toplota nista po vsem 'UAČil^ IOgli I]) ale cene kmetijskim po- ; svetu enaka. Dobe se kraji večnega snega, tlebscinani m tudi običajni hrani j a so tudi kraji, ki sploh ne poznajo zime. našega kmeta — polenti. Zadruge na j Razumljivo je, da je od tega odvisno cve- deželi so tedaj bile oni faktor, ki je ; tenjc in dozorevanje zemeljskih plodov ter podeželske trgovce prisilil, da niso : tako tudi čas žetve. Celih deset mesecev se preveč navijali cen. žarne žito po različnih krajih zemeljske kro- .... .. ......-i • •, ■ glc. Samo v novembru in decembru se ne Ka/mcie SO se V prvih povojnih j žanje nikjer na svetu. V Avstraliji, Novi Ze- lcuh .temeljito izpremeiule. Hranil-1 Jandik. v pretežnem delu Chile in v neka- 1,1 POSOJlInno največkrat niso terih pokrajinah Argentinije se vrši žetev v razolagalc S potrebnim kapitalom, ki januarju. V februarju žanjejo v Istočni In- je v večini slučajih neizmenjan ležal diji. a v severnejših delih Indije opravljajo pri različnih denarnih ustanovah iz-žetev v marcu. V Mehiki, Egiptu, Perziji in vpil mej Italije. To je bilo dejstvo, ki Sirij; žanjejo v aprilu, v severni Mali Aziji, jc naše zadruge oviralo pri nadelje-Krtapki, Japonski, Tunisu, Alžiriji, Maroku vanju predvojnih nalog. Tudi SO «wf? .!«»»>* - pr otok Sicilija in nekateri južni kraji Fran- t ?;’.1 1111 '., ' ^P'cajlll menda J70Z-.1 čije. V ostalih francoskih pokrajinah, v delu 11 1 ,la. . T’ . so J^1 zadruge V Avstrije in Madžarske, v Jugoslaviji, Bolga- ptedvojnlli časih postavilo. Na ta na-riji. Romuniji kakor sploh v Srednji Evropi Čin^SC jc pripomoglo podeželski trgo-itt na. Balkanskem polotoku, dalje v Južni Rusiji in Zedinjenih državah pade žetev na mesec julij in začetek avgusta. V Nemčiji, Belgiji. Nizozemski in na Danskem žanjejo v avgustu. V mesecu septembru je žetev v Škotski. Švedih, Norveški in v pretežnem delu Kanade, V severnih pokrajinah Rusije se zanič žito v oktobru. ZDRAVNIK Dt IGOR FRANKO absolvent dunajsko klinike ordinira v II. Bistrici Št. 122 vsak dan od 10-11 žn od 3~-4 ob torkih in petkih pa pri g. 9.--12. na Knežaku Česniku od m Proti malokrvnosti slaboživčnim je jako učinkovito sredstvo. Cena steklenici L 7. Za celo zdravljenje za-ostuje 8 slelcl. Garantira za čistost in takojšen učinek svojih Ireh proizvodov „CIYKQL“, „SMILflYOD“ in „EMULZIJA RIBJEGA 0UA“ z ipofosfili za r a k i t i č n e otroke. Farm. CASTELLANOVIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.) Zobozdravnik D= D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijonlran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via Imbriani 1S/III. (prej Via S. Gicvanni) od 9—12 in od 5—7 ure nnoannonaaaaoijiaanannnnaonnan Gospodarstvo POGOZDOVANJE KRASA V REŠKI POKRAJINI, je prevzel na pobudo pokrajinske poseben konzorcij, ki ga uprave tvorita državna in vini k abnormalno visokim cenam kmetijskih potrebščin. Ta dejstva so menda prisilila naše zadruge in posojilnice, da so se ponovno lotile pred vojno začetega dela. Toda ne vsega. Še vedno je odprto vprašanje: preskrbi janje podeželskega prebivalstva s koruzo potom naših gosopdarskih zadrug in hranilnic in posojilnic. Še vedno nočejo slednje na plan z reguliranjem cen koruze potom direktnega pre-skrbljanja tega blaga za svoje člane, še vedno dovoljujejo, da so cene življenjskih potrebščin našega kmet- « I ♦4» ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ O ♦ KNJIGfiRNfl IN ■v PAPIRNICA J. STOKA Trst, Uia Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba VEDEŽA, Klein mayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro ♦♦ ♦♦ n ♦♦ ♦« ♦♦ * ♦ * ♦ ♦ * 4 Širite Novice! ) ®toda(9£S£S3&&fc 4 vinu ’*vA-UVajiI»yqZa;?r ;p7okraHnaZtpo j S"kega Prßbiva,stv® pretirano visoke. Vodstvo pogozdovanja'""je* poverjtmn^gozd- 1 h koncu še nekaj: Pred kratkim nemi: odseku reške pokrajine, ‘ blagajno vodi pa pokrajinska uprava sama. ODLIKOVANI NABREŽINSKI KAMNOLOMI. V 'urinu se je vršila mednarodna stavbarska razstava. Med drugimi je razstavil na r.icj svoje izdelke tudi nabrežinski kamnolom «Cava Romana», ki je dobil prvo darilc. Lep uspeh naših Nabrežincev. POVIŠANJE KOLIČNIKA ZA UGOTOVITEV VOJNE ODŠKODNINE. sem izvedel, da se je začela veleza-služna Tržaška kmetijska družba v Trstu, ki preskrbuje kmetsko prebivalstvo z vsemi kmetijskimi potrebščinami od semena, umetnih gnojil do poljedelskega stroja, pečati v zadnjem času tudi z dobavljanjem inozemske koruze. Je to na vsak način hvalevreden pojav, kateri bo menda pomogel do znižanja cen koruzi na deželi, ako se bodo naše zadruge, Dcšcdaj je veljal za naše kraje za končno ’ j1* eni in ICC lil posojilnice opiljele na-ugotevitev vojne odškodnine za stavbe po- navijanja koruze za svoje člane. Od višek 450% na predvojne cene. Od 16. av- zadrug in hranilnic je tedaj odvisno, gusta 1926 dalje znaša la povišek 475%. da se podeželskemu prebivalstvu UVOZ ITALIJE V JUGOSLAVIJO j znižajo cene vsakdanjega kruha! je ZcašaJ v letu 1925 svoto 1644 milijonov i Zadlugai. dinarjev, to je 22% celokupnega jugoslo- ’ VINSKI PRIDELEK V LETU 1926. venskega uvoza. iz vseh evropskih vinorodnih dežel ŽITNA BITKA j prihajajo poročila, ki naznanjajo tetos nadaljevala. Res, da so vre- slabši vinski pridelek od lanskega. se br (etos nadaljevala. Res, da so vre metrsSc razmere in nekatere druge okolnosti povzročile, da uspeh Jetošnje žitne kitke mi popoln; priznati pa sc mora, da bi Italija morala uvoziti mnogo stotov več žita, ako bi ne organizirala lansko jesen obširno propagando za setev čim več žita. Jzkušric prvega leta bodo Italija bo po teh poročilih pridelala 3R do 39 milijonov hektolitrov, torej 6 do 7 milijonov hektolitrov manj nego lani. Pridelek Francije bo tudi za 7 do 8 milijonov hektolitrov manjši od lanskega. Tudi Španija mizna- - prvega leta bodo gotovo pripo- ' . * i uur opmu.pi mogle, da bo uspeh prihodnje žitne letine ’U«- manjšo vinsko letino. Naravnost boljši. Za to pa se moramo pobrigati vsi. katastrofalna so poročila iz Madžar- TRžNI PREGLED. * ske, kjer cenijo vinsko letino na- žttfr: Cene so danes sledeče (žitna borza Prairl lanski na polovico, enaka po-v Mikati}: domača pšenica 205 do 212 L; ročila prihajajo tudi iz Romunije in ameriška pšenica 240 do 250 L; argentinska Jugoslavije. Tudi naša dežela bo pšenic« 217 do 218 L; koruza domača 120 pridelala manj nego lani. Povsodi se do I3s L; koruza inozemska 115 do 120 L; opaža naglo dviganje vinskih cen. rŽ °0 155 k’ icemcü Vinorcjcem se letos obeta poplačanje itn