Srednieiolske vesti. SREDNJEŠOLSKI KONVIKTI. »Edinosti« pišejo: Šolsko letoi se pomika svojemu ko(ncu. Dijaki se ne vračajo tako veseli d*oraov kot prejšnja leta; doma naidejo potrto mater, sestre in mlajše bratce, toda očeta in bratov le ni! ... Ako se pa dijaki ne morejo veseliti počitnic, jih pozdravljajo starši Kako ne, saj jim počitnice prihranijo obilo1 stroškov. Da bi pa vsaj obilnirn in nezrrosnim stroškom sledil dober uspeh! Toda, mnogi se vračajo na počitnice z dvojkami. Misel na vojno in svojce je re.s ljuta mora, ki tlači dijakovo dušo, ali je še drugih bistvenih vzrokov, zaradi katerih dijaštvo ne more napredovati. Dijak potrebuje v prvi vrsti vestnega nadzorstva, pa zdrave, dobre in obilne hrane. To so predpogoji1, brez katerili je vsak napredek izključen. Nikdar pred vojno se beseda »izkoriščanje« ni slišala tako pogostoma kot sedaj — tudi dijakova gospodinja hoče imeti tu svoj delež. Časih so bile gospcdinje, ki so dobrodejno vplivale na dijakiOvo vztrajnost in marljivost, ki so — z eno besedo — nadomestovale skrbne roditclje, sedaj roje tudi njim vse druge misli po glavi. Dijaki dobivajo neprimerno slabo hrano ter so pripuščeni sebi in slabi družbi v milost in nemilost. — Kaj je torej storiti v sedanjih kritičnih časih? Hočemo-li čarkati konca vojne, da se razmere izboljšajo? Vojna ide sviojo dolgo, trdovratno pot in z njo leta otroška. S šolo torej ni odlašati. Pač se more odpomoči temu na način, ki' bo koristil otrokom, staršem in državi sami. Z vsako srednjo šolo naj bi bil združen konvikt, kjer bi dijaki dobivali nadzorstvo, -hrano in stanovanje, seveda proti primerni denarni ©dškodnini — in to vsaj do dovršenega četrtega razreda. S tem bi bila nekako začrtana smer poznejšega dijaškega življenja. Nadzorniki, prefekti konvikta bi obenem lahko v patriotičnem sraislu vpIivaJi na mladino, s čitner bi se vzgojili dobre državljane. Lahko si mislimo, s kakšnim veseljem bi starši pozdravljali tako plemenito ustanovo. Poklicani krogi naj bi začeli takoj pripravljati' temelj takemu prekoristnemu pcdjetju. Realka v Idriji. Na idrijski c. kr. višji realki so bili koncem leta 103 dijaki: odličnjakov ie 8, padlo jih je 7. V VII. šoli stai le dva dijaka, ki sta delala in napravila 8. julija maturo. Vsi drugi so že v vojni. V pripravljalnem tečaju je bilo 9 učencev. Hospitantinji sta bili dve. Uspehi so primeroma dobri, ako se ozira, da so morali biti razredi po raznih hišah in se ni rnoglo vse v pravein tiru in redu vršiti. Od bivših dijakov na tem zavodu so že štirje padli v vojni. Gimriazija v Kranju. Izvestje tega zavoda za šolsko leto 1915/16 prijaivlja slovenska spisa »Vojna in naši dijaki«, spisal Makso Pirnat, ter »Merske enote fizike«, spisal dr. Simon Dolar. Iz raivnateljevih »Schulnachrichten« je posnetr, da je bilo na zavodu 18 učiteljev in koncem leta 283 dijakov, izmed katerih pa jih je moralo 20 k vojakom. Med. dijaki so bili štirje Nemci in 1 Italijan, vsi drugi Slovenci. Odličnjakov je bilo 44, 192 jih je sposobnih za višji razred, 11 jili bo ponavljalo izkušnjo, 11 je bilo neklasificiranih. Mestni dekliški licej v Ljubljani. Pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika dr. M. O p e k e so se vršili zrelostni izpiti qd 30. junija d<o 5. julija. Od 39 prijavljenih kandidatk je dobilo izpričevala zrelosti z odliko 17, izpričevala zrelosti 18. Tri kandidatke so bile repro^ birane na pol leta, 1 pa na eelo leto. Realna gimnazija v Belgradu. V začetku aolskega leta 1916/17 se otvori v Belgradu realna gimnazija z internatom za tisoč dijakov. Ta učni zavod je v vojaški upravi, njegov poveljnik in ravnatelj je c. in kr. major Ribiczay. Od srednješolskih profesorjev v Osjeku so dodeljeni temu zavodu: nadporočnik Penjič, poročnik Sokolovič, priolesorji M. Knnpotič, dr. Kasumovič, dr. Metelka in Šplait. Za prostoročno risanje je pa imenovan bivši dvorni slikar kneza Wieda, Lipa. Kai bo vendar s slovensko goriško gimnazijo? Eno leto so že izgubili razni slovenski dijaki. Italijanskim srednješolcem se je omogočilo lepio, da niso i-zgubili leta. Krivica, ki se godi Slovencem, niora nehati! V Kromeriž, kjer je goriška blaznica, je pošiljal slovensko gininazijo goriški deželni glavar dr. Faidutti. Sedaj je prišla na dan vest, da se slovenska goriška gimnazija ne preseli še v Kromeriž, ampak da se ustanove v Trstu tečaji, združeni s konviktom, ki ga bo. subvencionirala vlada. Z italijanskrmi šolami je šlio vse lepo gladko, ker je tako hotelo deželno zastopstvo, na čelu mu deželni glavar dr. Faidutti. — No, kar je bilo, je bilo, tako pa ne sme biti več. Ne pomaga javno tarnanje, dolžnost pa je in zadnji čas je, dasezavzamejovsizas t o p n i k i s 1 o v e n s k e g a g o r J škega ljudstva skupno za našo srednješolsko mladino, da ne bo več tako, kakor v minolem šolskem letu, da je slovenski goriški dijak izven šole, italijanski pa v šoli! Proč z vsemi' pvirami! Enakopravnost nai živi! Izvestje c. kr. sajmostojnih gimn. razredov z nera.-slov. poučnim jezikoni v Celju za šolsko leto 1915/16 prinaša na prvem mestu izpod peresa prof. Iv. Bračka nekrolog o bivšem učitelju na tem zavodu, Ant. B a b u z i, ki je 16. okt. 1915. ob Dobrdobu junaško umrl. — Ta »slovenska« spodnja gimnazija je štela ob koncu šolskega leta 144 rednih učencev, 1 hospkantinjo in 1 privatista. Po veroizpovedanju so bili vsi rim.-katol., po narodnosti je bilo 143 Slovencev, 1 pa Čeh. Učni uspeh: 18 odlikašev, 94 sposobnih, 21 v obče sposobnih, 10 nesposobnih, ponavljalni izpit nima nihče, naknadni pa en učenec. — Poučevalo je 5 profesorjev i'n vodja. Izmed 10 članov učiteljstva tega zavoda je bilo spoznano sedem sposobnih za opravljanje vojaške službe. — Pričetek prihodnjega šolskega leta ho naznanjen po časopisju. C. kr. velika gimnaziia v Celju z nemškim učnkn jezikom je imela ob koncu šolskega leta 1915/16 — 238 rednih učencev, 14 hospitantinj in 1 privatista. Med učenci je bilo 161 Nemcev, 72 Slo vencev, 1 Čeh, 1 Grk, 3 Italijani. Po veroizpovedanju je bilo 209 rim.-kat., 27 protestantov in 2 žida. — Z odličnim uspehom je izvršilo šolsko leto 29 učencev, z dobrim 183, vobče sr.osobnih je bilo 9, nesposobnih 13; ponavljalnj i>zpit imajo 3, 1 pa je neredovan. — Učiteljski zbor je obsegal ravnatelja, 15 prof. in girnn. nči- teljev ter 3 pomožne učitelje. — Bodoče šolsko leto se prične 18. septembra t. 1. — Na čelu letnega izvestja- se nahaja spis prof. J. H. Sdnveidlerja: »Beitriige zur systematischen Bedeutung der Cruciferen-Idioblasten«.