slov enako ljudstvo na ft, ta vero dom opsa Naš ABC. Priredil A. P. B. Balzam. — Tolažba in ljubezen je za trpeče še vedno najboljši bal- i.ain: človek pač manj občuti lastno gorjč, ako trpi z drugimi. A. Kol p i n g: „\Valter“, zv. IV. 150. Birokracija. — V birokraciji (vladi uradnikov) je nekaj, kai razjeda in mori vsako splošno korist. Birokracija sovraži in uničuje umetnost ter vsako življenja se tikajočo religijo (vernost); ona hoče, da se ji podložniki nizkotno liulijo (prilizujejo) in kar zahteva, da bolj spoštujmo njene naredbe, nego svojo vest. — Vsak pravi kristijan ima sicer v sebi kal in nagnenje do muče-ništva; a prav tako je v birokraciji kal in poželenje, da — kakor Dioklecijan — muči kristijane. A Stol z: „Juha zelišča", str. 33. Biblija — Najbolj čudovita knjiga vsega svetovnega slovstva (vseli knjig), tudi če jo le človeško in naravno opazujemo, je ona zbirka svetih knjig, ki jo zovemo Biblijo (Sv. Pismo). Te sv. knjige sicer nimajo namena, da bi v njih iskali umetnosti in se ob njej naslajali, ampak imajo mnogo višji namen : razodevati božje resnice in učiti nravne čednosti. Vendar vsebujejo (imajo v sebi) tudi neko izredno lepoto in vzvišenost, kakoršne še ni dosegla nobena druga knjiga na svetu, in katero lepoto lahko primerjamo le lepoti in veličanstvu vidnega stvarstva ki je prav tal<6 neposredno delo božje. A. B a u 111 ga r t n e r : Zgod. slovstva, 1807. I. 3, 8. Bog — N aš smoter (cilj) more biti le nekaj, kar je visoko nad nami in nad vsemi rečmi; more le biti, kar je bolje od nas nego vse stvari, kar je najbolje; more biti le ono, s čemur sami postanemo boljši in popolniši; čemur nič ne damo, a kar nam vse da; kar sicer brez-nas biva. a brez česar mi miru iz zadovoljnosti ne moremo doseči: in to je Bog. — Bog je smoter (cilj) človekov. In le Bog more to biti: brez Boga je človek brez cilja... So tudi drugi in razni nameni za človeka ; a ti nameni imajo zopet svoj na- men ; in slednjič se vsi združijo v svojem zadnjem cilju: in to je Bog... Kdor bi torej dosegel vse druge namene, pa bi zgrešil zadnjega, ta bi živel brez namena (smotra). In kdor je svoj zadnji cilj našel v Bogu. je vse našel v njem in dosegel vse namene (cilje). A. Weiss: Apologija, zv. I. 272. Pojem (ideja) resnice vodi našega duha do prvotne in pra-Resnice; pojem dobrote (dobrine) do prve in pra-dobrote; in pojem bitja (bivajočih stvarij) do neomejenega in popolnega Bitja : in t o j e B o g. Dr. Pr. Gettinger: Apologija, zv. !. 70. (Dalje prihodnjič). I Dva važna načrta. Dva zelo važna zakonska načrta j st a sedaj v delu. Prvi se tiče perečega ikolonskega vprašanja, ki je na Go-, riškem za tisoče in tisoče življensko vprašanje. Za ureditev tega vprašanja sta deželni odbor in visoka vlada že izdelala načrt postave. O načrtu dežel, odbora je razpravljal odbor „Zveze slovenskih kolonov" v svoji seji, ki je bila minulo nedeljo v Gorici. Te seje so se udeležili vsi odborniki, t. j. dvajset po številu. Prihiteli so tudi najbolj oddaljeni, nekateri celo od italijanske meje. Seje sta se udeležila tudi dežel, in državni poslanec Fon in duhovni voditelj kolonskega društva dr. A. Pavlica. Poslanec Fon je zbranim kolo-nom-odbornikoin pojasnil korake, ki so jih storili v tem oziru naši poslanci. Načrt, ki ga je izdelal deželni odbor, imajo že deželni poslanci v rokah, do-čim ni visoka vlada še izročila svojega načrta javnosti. Načrt deželnega odbora obsega v štirih poglavjih in v 41 paragrafih določbe glede kolenske pogodbe, glede dobe kolonskega razmerja, pogojev, robot, slovesa, odškodnine in glede kolonskega urada, ki bi razsojeval vse tozadevne spore itd. Odborniki kolonskega društva so izrazili soglasno željo, naj bi se rešitev tega vprašanja ne zavlačevala. Ker je c. kr. namestnik v 'Irstupred kratkim naznanil deželnemu zboru, da bi bilo umestno, da bi se, preden bi se dotični načrt predložil deželnemu zboru, sklicala konferenca, v kateri naj bi se ta načrt za ureditev kolonskega vprašanja pre-tresoval, izvolila sta se izmed društve-nikov-kolonov dva zaupnika, ki naj bi se udeležila te konference za slučaj, da bi se visoko namestništvo za to odločilo. Poleg načrta za ureditev kolonstva je pa še drug načrt, katerega rešitev delavsko ljudstvo nestrpno pričakuje. V mislih imamo načrt postave glede ljudskega zavarovanja. Ta načrt tiči že več V Gorici, 27. januvarja 1910. let v dotičnem odseku državnega zbora. Iz vseh pokrajin širne avstrijske države pošiljajo delavska društva prošnje na državni zbor, v katerih pozivljejo poslance na rešitev tega vprašanje. Tudi „Slov. kat. delavsko društvo" v Gorici je že ponovno poslalo tozadevne resolucije na Dunaj, a do zdaj vse zaman. Kaj da je temu krivo in v kakem položaju da je sedaj to vprašanje, pojasnil bo poslanec Fon na občnem zborovanju »Slov. katol. delavskega društva", ki bo v restavraciji »Central" v Gorici dne 13. februvarja. Na tem zborovanju se bo tudi predlagala resolucija za rešitev tega vprašanja. Ker se je začelo sedaj v državnem zboru resno delovanje, je upanje, da se tudi ta načrt kmalu ugodno reši. Svojim poslancem, deželnim in državnim, kličemo: Na delo, ker kolonsko in delavsko ljudstvo nestrpno pričakuje! Nemci. Predzadnjič smo povedali, da so Nemci pravo »gosposko ljudstvo" v Avstriji, ki imajo kar hočejo: Denar, izobrazbo, npliv, vlado, šole, ministre, bogatstvo itd. Ali Slovenci imamo, kar nam Nemci milostno dovole. V zadnjem času gre na bolje. Zraven tega ponem-čujejo ljudstvo, kjer morejo. Tisočake kar sejejo kakor koruzo. Ta koruza rodi obilo sadu na slovenskih tleh. Nemci vseh barv mečejo denar v kaso »Siidmarke", tudi nemške marke iz rajha pomagajo polniti kaso »Siidmarke". Ta pa zna potem sejati, orati, okopavati in negovati po slovenski zemlji vsejane tisočake v obliki nemških šol kot noben drug. A »Siidmarka" se ne zadovoljuje s tem, da odtuji slovenske otroke svojemu narodu. Ona ima še drug, drznejši namen. Iztrgati hoče otrokom tudi vero iz njih src. To je eden poglavitnih namenov »Siidmarke". »Siid- marka" je protestantsko šolsko društvo. In ni li najlažje otroku iztrgati krščansko vero iz srca potem, ko se ga je odtrgalo od svoje rodne grude I Z enim mahljajem hoče torej »Siidmarka" ubiti dve muhi. Prvič odtujiti slovenske otroke slovenskemu narodu, drugič iztrgati mu iz srca krščansko vero ter m u j o nadomestiti z L u t r o v o. Da je to res in da »Siidmarka" tudi tako dela kaže, dovolj jasno dejstvo, da je v Grasniku na Koroškem kupila mnogo posestev ter nastanila kot kolone nemške protestante, katerih je danes uže 170. — »Los vod Rom! “ Preč od Rima I Ta klic odmeva v »Sudmarkinih" vrstah, v »Siidmarkinem" vodstvu. Pa saj ni čuda I »Siidmarka" je komandirana iz protestantske Nemčije, nemške marke zalagajo »Siidmarkino" blagajno in duh iz Nemčije je oni, ki kriči: »Preč od (rvima! Preč od katoliške cerkve, preč od papeža, preč od prave krščanske vere in krščanskega življenja". Kdor se odtuji svojemu narodu, se odtuji tudi veri in nasprotno. Protestantska »Siidmarka" kupčuje z jude-ževimi groši na Slovenskem z vero in narodnostjo. Krščanstvo ji je trn v peti kakor slovenstvo. Zatorej moramo Slovenci paziti na naše narodne meje. Nemško luteransko poplavo moramo zajeziti. Vera in narodnost nam je sveta dedščina od naših prednikov. Luteranski hlapci naj nimajo pri nas polja, kjer bi luteransko-nemška drevesa zrasla do neba. Vero in narodnost hranimo, zastavimo vse sile. da odvrnemo v nas butajočega verskega in narodnega sovražnika, ki se neznansko veseli početja slovenskih liberalnih framazonov, ki ropajo iz src slovenskega ljudstva vero. Luterani si mislijo: Slovenski liberalci so naši najboljši pomagači na delu raznarodenja. Iztrži vero iz src Slovencev, pa jili odtujiš tudi narodu. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baunrgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. 4. številka. Zgoditi pa se ne sme ne eno ne drugo. Slovenščino, našo ljubo slovenščino branimo, pa vero naših pradedov ohranimo, ter po krščansko živimo, potem bo »Siidmarkino" sejanje tisočakov med Slovence rodilo trnje in osat. „t’ Eco“. Ce napad«* »Soča" deželni odbor in naše poslance, se nikakor ne čudimo. ker smo temu že vajeni. Taki napadi nimajo dandanes tudi nobenega ttpliva. ker jih ne smatrajo resnim ne pošteni Slovenci, ne Italijani. Da napada pa neopravičeno deželni odbor m naše poslance italijanski list prošta Faidutti-ja, temu se moramo ne le čuditi, to je kar naravnost obžalovanja vredno, ker mora to vsakogar, ki razmere pozna, prepričati, da nekim ljudem ne gre za načela, katera poudarjajo, marveč za druge svrhe. Imenovani list je uže pred kakimi 10 timi dnevi deklamiral, da se ustanavljajo v našem deželnem zboru francoske razmere, kar se tiče katoliške cerkve, ter da k temu pomagajo poslanci »S. L. S." Zdelo se nam je najprimernejše k temu molčati v nadi, da gospodje pri „l,’Eco" spoznajo svojo zmoto ter se sami uverijo, da so se prenaglili. Toda motili smo sc. V številki z dne 20. januvarja t. I. prinesel je zopet uvodni članek, s katerim šunta svoje privržence in Slovence, ki čitajo ta list, proti deželnemu odboru in slovenskim poslancem, ker je deželni odbor prinesel v zbornico predlog, naj bi deželni odbor reševal cerkvene račune. To je predlog, pravi „L’Eco“, ki diši po francoskih razmerah, in bi lahko provzročil takozvani »Kulturkampf". In kaj je na tem ? — čujte in strmite! Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. xviii. letnik. Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo. | Cena listu znaša . za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premežne j za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 ‘50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. V seji deželnega zbora dne 8. oktobra 1904 je stavil dr. Gregorčič sledeči predlog: Visoki zbor skleni: „Nalaga se deželnemu odboru, da dogovorno s c. kr. namestništvom uredi cerkvene in splošne občinske računske zadeve tako, da istočasno varuje stališče obstoječih zakonov in zadostuje opravičenim željam obči n s ki h up rav“. V svoji motivaciji pravi dr. Gregorčič, da po državnih zakonih spadajo zadeve cerkvenih občin v delokrog političnih oblastij; a v prejšnjih časih, dokler so bila v veljavi določila dež. cerkveno-konkurenčnega zakona z dne 29. nov. 1863, je bil dež. odbor pristojen za cerkveno-konkurenčne stvari. Toda I. 1874 se je izdal drž. zakon, ki odjemlje cerkveno-konkurenčne stvari kompetenci dež. odbora. Radi tega in radi tozadevne razsodbe upravnega sodišča je izdal dež. odbor okrožnico, s katero naroča županstvom, da se morajo izločiti vsi cerkveni proračuni iz občinskih proračunov. Prvi se morajo predložiii političnim oblastim v potrjenje in razsodbo. Vsled tega so prišle občine v nekako zadrego. Nekaterim občinam, posebno kjer se meje cerkvene občine strinjajo z mejami dotične davčne občine, se je zdelo ne samo delo odveč, sestaviti posebne cerkvene proračune, ampak, ker je prišlo večkrat pravočasno do potrditve občinskih. ne pa tako do predpisanja cerkvenih doklad, so za nje izvirale tudi denarne zadrege. Da se pride v okom tem nedostat-kom, se zdi umestno, da se,zadosti zakonu glede pristojnosti in glede različnega pokritja cerkvenih potrebščin, a da se ob enem tudi kolikor mogoče spolnijo želje občin, da se cerkveni in splošni občinski proračuni skupno opravljajo. Nato razlaga poslanec dr. Gregorčič, kako naj bi se v tem oziru postopalo, da bi se ugodilo zahtevam zakona in da bi se proračuni tudi pravočasno rešili potom deželnega odbora, ki bi opravljal pri tem le „ot'ficium boni viri", ter predlaga navedeno resolucijo. Po nasvetu predlagatelja dr. Gregorčiča se je oddal ta predlog pravnemu odseku, v katerem je sedel tačas tudi poslanec župnik Grča, ki ga je dobil od odseka v proučenje in da stavi tozadevni nasvet. V seji dne II. novembra 1904 je prinesel župnik Grča ta predlog kot zadevni poročevalec pravnega odseka v zbornico, ga je utemeljeval prilično z istimi razlogi kakor predlagatelj dr. Gregorčič ter predlagal, naj ga zbornica sprejme. Predlog je bil soglasno sprejet. Opomniti je pa še, da je bil monsignor Faidutti navzoč pri obeh sejah, tedaj, ko je dr. Gregorčič prinesel v zbornico to resolucijo, in tedaj, ko je bila ista na Grčevo priporočilo sprejeta. .Monsignor Faidutti je sam za ta predlog glasoval. Ker ni vlada na ta predlog dosedaj ničesar odgovorila, prinesel ga je dež. odbor zopet v zbornico, da bi vlado prisilil, da v rešitev predloga kaj odgovori. In čujte! sedaj vam pride učen gospod z Dunaja, in razlaga vernim čita-teljem lista „L’ I:co del l.itorale". da sliši ta predlog po prostozidarstvu, da hoče izzvati dež. odbor ž njim takozvani »Kulturkampf" in da se hočejo uvesti tudi pri nas francoske cerkvene razmere! Oziraje se na to, vprašamo: Kaj si pa morajo misliti Italijani te ali one stranke, katerim so te razmere znane, o nas in naših predlogih ? Dva slovenska duhovnika prineseta predlog v zbornico in skrbita za to, da ga ta sprejme; italijanski prošt glasuje zanj, in sedaj mu njegov list pritiska na čelo pečat, da hoče s tem predlogom deželni zbor, v katerem sedita tudi dva odbornika S L. S., pričeti v deželi kulturni boj ter uvesti tudi pri nas francoske cerkvene razmere. V označenem članku ima „L’ Hco" še drugih obdolžitev in napadov na poslance S. L S., osobito na dr. Gregor-čič-a; a priznati moramo, da ta goro stasna bedarija, katero smo gori pojasnili, nam je izbila pero iz rok. Le to naj še gospodom povemo na uho: Vi imate nalogo zastopati sveto in resno stvar, zato bodite resni in ne uganjajte burk! — Naše ljudstvo ima zdravo pamet in katoliško p r e pričanje ter ni pristopno za vaše sofizme. Deželni zbor. Deveta 5eja. Po prečitanju došlili vlog so bili pri četrtkovi seji naznanjeni sledeči predlogi : posl. Antonelli glede zgradbe artezij-skega vodnjaka v Ajellu. Poslanec Bom big glede zgradbe novega poslopja za poštne in telegrafične urade v Gorici. Poslanec Fon glede zgradbe mosta čez ,Suhi Potok". Poslanec Marinič glede koncesije za prodajo lastnega vinskega pridelka. Nato se je prešlo k dnevnemu redu. Predlog o tolmačenju § 16 deželnega volilnega reda je bil po precej dolgi debati odstopljen verifikacijskemu odseku. Predlagatelj poslanec dr. Fai-' dutti je hotel namreč, naj se ta predlog izroči juridičnemu odseku, nakar je dr. Pettarin stavil protipredlog in sicer, naj se ta predlog izroči verifikacijskemu odseku, kateri protipredlog je bil tudi vs prejet. Vsprejet je bil nujnim potom predlog poslanca dr. Meizlika, s katerim se poživlja vlada, da naj se intenzivno poprime vprašanja glede zgradbe mosta čez Sočo med občinama Vilesse iny Kazeljan. Predlog glede uravnave hudournika Draganjšček se je odstopil tehničnemu odseku. Vsprejel se je poziv na finančno ravnateljstvo, s katerim se zahteva hitrejše uradovanje pri ugotavljanju škod po uimah in odpisovanju zemljiškega davka. V vseh treh čitanjih se je sprejela sprememba štatuta deželnega hipotek, kreditnega zavoda in dež. občinsko kreditnega zavoda. Določilo se je obrestno merilo za obveznice deželnega občinsko - kreditnega zavoda na 4% in obrestno merilo dež. hipotekarnega kreditnega zavoda se je zvišalo od 4 na 4%%>• Vsprejet je bil zakonski načrt o uporabi določi1 zakona, ki se tičejo uvajanja prisilnih doklad za plačilo občinskih dolgov. Odobrilo se je več proračunov od dežele opravljenih zalogov. Dovolilo se je občini Mavhinje 400 kron podpore za stroške, ki jih je imela občina pri popravi ceste, ki vodi v Sesljan. 1000 K prispevka k stroškom za zgradbo napajališča se je dovolilo občini Gorjansko. Za zgradbo vodnjaka pri Lisjakih (Mnarje) se je dovolilo vnovič 2000 K. Obnovila se je podpora v znesku 1000 K za zgradbo mosta čez Veliki potok. Po dokončanem dnevnem redu je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za torek, 25. t. in., ob 4. uri popoldne. Deseta seja. Predvčerajšnjem se je vršila deseta seja deželnega zbora. Po prečitanju došlili vlog je bilo naznanjenih pet predlogov, med temi oni posl. dr. F a i d u 11 i j a glede usta novitve podružnice avstro-ogrske banke v Gorici in oni dr. Bugatta glede konstituiranja odbora, obstoječega iz pet članov, ki bi imel proučevati predloge zdravstvenega značaja. Nato sta bili naznanjeni dve In terpelaciji in sicer posl. Berbuča na naučnega ministra zaradi slabih stavbinskih razmer na tukajšnji višji gimnaziji in ona posl, Stepančiča na voditelja poljedelskega ministerstva zaradi vladne nečimurnosti v vprašanju zbol.šanja pašnikov in živinoreje na Krasu. Nato se je prešlo k dnevnemu redu. Posl. B o m b i g je predlagal, naj se vlada zavzame za vprašanje zgradbe novega poslopja za poštne in telegrafične urade v Gorici. Ta predlog se je nujnim potom vsprejel. Posl. Marinič je predlagal, naj odbor vpliva na vlado, da ona pospešuje prodajo lastnega vinskega pridelka po producentu v „osmicah" v smislu za kona z dne 17. Vlil. 1884 in naj se na-redbe, ki bi ovirale tako spečavanje vina, ne izdajajo. Posl. Pettarin je predlagal, da bi se temu predlogu dodal odstavek, vsled katerega bi smeli vsi primorski vino rejci prodajati svoj lastni vinski pridelek tudi v Trstu. Predlog posl. Mariniča z dodatkom dr. Pettarina je bil soglasno nujnim potom vsprejet. Tudi predlog posl. F o n a o zgradbi mosta če/. Suhi potok na erarski cesti pri Bovcu se je nujnim potom vsprejel. Predlog, naj vlada dovoli pobiranje suhljadi po državnih gozdih ubogim, se je sprejel. Sprejel se je predlog, s katerim se poživlja vlada, naj se pri izdelovanju urejevalnih načrtov za Vipavo izdelujejo tudi taki načrti za njene pritoke. Sprejel se je predlog, s katerim se poživlja vlada, naj čim prej dovrši poizvedbe za uravnavo Korna pri Gorici. Razne prošnje za podporo ter prošnji Josipa Ravnik in Marije Maver so se odstopile deželnemu odboru v na-daljno uradovanje. Prošnja komenskega cestnega odbora za vladni prispevek od železniške uprave južne železnice k stroškom za preložitev skladovne ceste Nabrežina-Komen in za zgradbo mosta čez železniški tir med Nabrežino in Šempolajem se je odstopila deželnemu odboru z nalogom, da pospešuje njeno rešitev ter naj o tem svoječasno poroča. Potrdilo se je več računskih sklepov raznih ustanov. Preko prošnje Blaža Hus se je prešlo k dnevnemu redu. Prošnja vrtnarske zadruge v So-vodnjah se je odstopila deželnemu odboru, naj jo reši v svojem področju. Prošnja Franca Mermolja se je odstopila deželnemu odboru z nalogom, naj potrebno ukrene. V vseli čitanjih je bil vsprejet zakonski načrt, vsled katerega se uvrsti občinska cesta, ki vodi od skladovne ceste Lovrenca-Kojsko do mosta v Vi-polžah, med skladovne. Vsprejel se je tudi predlog, s katerim sc prekliče deželnozborski sklep o dovoljevanju častnih posojil dijakom. Ko sta nato poslanca Berbuč in dr. Stepančič prečitala svoji interpelaciji. je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za danes ob 4. uri pop. Politični pregled. Bnrna seja ogrskega parlamenta. V pond. je imel ogrski državni zbor sejo, v kateri se mu je predstavilo novo ministerstvo. Že koj pri vstopu novega ministerstva v zbornično dvorano je nastal v nji velikanski hrup in vsipale so se vsakovrstne psovke na nove mini- stre. Ko je prišel do besede ministerski predsednik grof Khnen-Hedervary in se je predstavil parlamentu, začenši z besedami: „Cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo—" začeli so poslanci vpiti: „Doli z vami, cesar je poslal svoje lakaje!" itd ... „Pojte na Hrvat-sko, da tam despotično vladate!" . . . Ko je grof Khuen-Hedervary izročil predsedniku cesarski pismi, zadevajoči imenovanje novega ministerstva ter odpust Weckerle-vega ministerstva, kateri-, naj bi dal predsednik prečitati ter ju potem izročil magnatski zbornici, nastal je zopet velikansk šum. Kričalo in žvižgalo se je po dvorani, ne da bi kaj izdalo predsednikovo zvonenje. Ko se je šum nekoliko polegel je predlagal poslanec Justh, naj bi poprej ministerski predsednik razvil svoj program a šele potem naj bi se vzeli cesarjevi pismi na znanje. Posl. Andrassy seje temu protivil in je predlagal, naj se cesarjevi pismi vzame na znanje, kar se je tudi zgodilo. Nato je predlagal posl. Justh nezaupnico novi vladi, ki je bila tudi vsprejeta. Nato je začel grof Khuen, vedno moten od raznih medklicev, razvijati svoj program. Rekel .je med drugim, da bode razpustil sedanji državni zbor, ako bi ne hotel mirno in vspešno delovati. Predložil je nato zbornici šest zakonskih načrtov, med katerimi se nahaja državni profačun, dvomesečni računski provizorij in rekrutni kontingent. Predsednik je rekel, da se bodo ti zakonski načrti oddali dotičnim komisijam. Temu pa so se poslanci upirali in nasstala je zopet tako burna debata, da je bil predsednik primoran sejo zaključiti. Splošni avstrijski katoliški shod, „N. Tiroler Stimmen" poročajo, da se bo osmi splošni avstrijski katoliški shod vršil meseca septembra v Ino-mostu. — Ustanovno zborovanje brvatske katoliške udruge v Sarajevu. Na vabilo sarajevskega nadškofa, dr. Stadler-ja, se je zbralo v Sarajevem dne 19. t. m. čez 200 odličnih zaupnikov iz vseh krajev dežele na ustanovno zborovanje hrvatske katoliške udruge. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen namestni škof dr. Larič, ki je v svojem govoru povdarjal, da je Hrvatom potrebna organizacija po vzgledu nemškega centra. Le tem potom bo postala lirvatska močna. Ako bo pa Hrvat-ska krepka, bo tudi Avstrija močna. Zaupniki so z navdušenjem sprejeli v smislu Starčevičevega programa iz leta 1894 izdelana pravila. Turški parlament zažgali fanatiki. Dokazano je, da so požar turškega parlamenta povzročili turški fanatiki cer so smatrali, da je ta bivša Abdul sultanova palača oskrunjena, ker so v njo prišli kol poslanci tudi kristjani. Nekaj dni pred požarom je priobčil neki ilustriiran list sliko, ki predstavlja sanje: Abdul llamidovo palačo v ognju. Vojska na Vzhodu? Vojska med Rusijo in Japonsko zaradi Mandžurije postaja vsakidan bolj verjetna. Oboroževanja od strani Kitajske, Japonske in Rusije se namreč vedno nadaljujejo. Cesar Menelik, katerega so listi že proglasili mrtvim, se počuti bolje. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e": P. n. gg.: Josip Jarec, vikar v p. 20 K, Jernej Kopač, svečar 40 v, dvorni svet- nik Anton dr. Tušar, letnino 20 K, Nikolaj Sedej, vikar 3 K, Andrej Morel, Krstenica 1 K, Ivan Leban, Podgora 24 v, Andrej Prinčič, Mrtnjak 20 v, Marica Podgornik 20 v, v nabiralniku „Pri zvezdi" 1 K 10 v. Visoki deželni odbor 300 cepljenih trt, visoko c. kr. namestništvo v Trstu 300 bilf monticola Rupestris in 30 cepljenih dreves. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.! Za „A 1 oj z i j e v išče" je daroval g. Nikolaj Sedej, vikar 3 K. Domače in razne vesli. Odsek Sod. sac. in h. St. C. J. za goriški dekanad vabi svoje člane in druge gg duhovnike h konferenci, ki jo priredi v četrtek 3. februarja v navadnih .prostorih velikega semenišča. Dnevni red je isti, kakor je bii določen že za zadnjo konferenco, ki se radi preslabega vremena ni mogla vršiti. Začetek konference točno ob 10 h predpoldne. Goriška zveza more za minolo -leto zaznamovati zopet vsestranski lepi napredek. Pomnožilo se je število zadrug, pomnožil splošni promet, poglobilo delovanje zveze na gospodarskem polju naše goriške dežele. V zadnjem času pristopajo vedno bolj k zvezi naše mlekarske zadruge, ker je vpeljala obširno akcijo, ki more le služiti mlekarnam v velik dobiček. Blagovni promet se veča, udeležuje se ga vedno večje število zadrug, ker so kmetovalci spoznali, da le s skupnim sodelovanjem, le z združitvijo se morejo obvarovati posledic večkrat nepoštene trgovine. Upamo, da se delo zveze po začrtani poti vedno bolj poglobi, tako da bo kmalu vsa dežela organizirana primerno dejanskim potrebam in resničnemu gospodarskemu položaju. S. L. S. je z »Goriško zvezo" in z organizacijo, ki je združena z njo, pokazala, da zna delati brez hrupa, toda po pravilnem in dobro pretehtanem načrtu za naše kmečko ljudstvo. Za danes navajamo samo število zadrug, ki so bile komcein 1. 1909 včlanjene pri ..Goriški zvezi", druge podatke objavimo, ko nam jih bo zveza dala za lansko leto. Koncem minolega leta je tedaj zveza obsegala 70 zadrug, in sicer 43 kmečkih posojilnic raiffeisenskega sestava, 3 posojilnice Schultze-Delitschevhe, 7 mlekarskih zadrug. 1 živinorejsko zadrugo, 8 kmetijskih in konsumnih, 3 obrtne, 1 kletarsko, i vrtnarsko, 1 stav-binsko zadrugo in 2 osrednji korporaciji. V teh zadrugah je združenih nad 10.000 članov, skoraj izključno kmetovalcev. Skupni promet zveze znaša za 1. 1909 okroglo 5'/a milijonov, Centralne posojilnice pa 9'/» milijonov kron. „Soča" zopet laže. Briško železnico smo v listih priporočali in zagovarjali že I. 1900. Letos je bila za* deva te železnice na dnevnem redu 4. seje deželnega zbora in se je izročila železniškemu odseku. Očividno je, da „Sočo“ grozno jezi delovanje naših poslancev; zato jih obrekuje in piše »ned drugim: ..Kadar so klerikalni matadorji lepo sami med seboj, brijejo norce z briško železnico in pravijo: ali vodimo za nos Brice!" Časnikarski lopov naj to svojo trditev dokaže ter dotične ..klerikalne matadorje" imenuje! „Soča“ tidi nadalje, da zveni iz pisave „Gorice" mnenje, da Slovenci nimamo kaj iskati v trgovski in obrtni zbornici. ..Sočo" pozivamo, naj to dokaže! »Gorica" je že večkrat poudarjala važnost trgovske in obrtne zbornice ir: še pred kratkim je pisala, da ..pelje pot do slovenske večine v deželnem zboru — skoz trgovsko in obrtno zbornico". „Soča" tudi pravi, da se ..Gorica" že od nekdaj veseli, če Lahi osleparijo Slovence pri volitvah iz trgovsko-obrtne zbornice. To peklensko - zlobno laž naj „Soča" prekliče, ali pa svojo trditev dokaže. Društvo veleposestnikov je zborovalo minuli četrtek pri majhni udeležbi pri ..Jelenu". Dr. Franko je tožil, da so ga po krivici vrgli iz deželnega zbora slovenski klerikalci. To je bila glavna točka njegovega dolgočasnega tarnanja. Da se je znesel nad dr. Gregorčičem je samo po sebi umljivo. Popolnoma pravilno smo bili izvoljeni — je tarnal — pravico bi imeli sedeti v zbornici, a dr. Gregorčiču smo bili na poti, zato smo morali ven iz nje. Da ni mož povedal nepravilnosti, katere je zagrešila volilna komisija, nepravilnosti, ki so pahnile naše kandidate v manjšino, to je samo posebi umljivo. Saj s tem bi se razpršilo v nič vse njegovo „do-kazovanje o nasilstvu". Obnovljene podpore. Deželni odbor je v zadnjih sejah obnovil več uže zapadlih podpor za vodnjake, ceste, itd. To „Soči" ni prav. Spominjamo se, kako je ..Soča" lansko leto hujskala zaradi teh zapadlih podpor, češ, da je deželni odbor kriv, ker se niso izplačale, kar ni res, marveč večinoma prosilci sami, ki iz kateregakoli vzroka nismo mogli z dotičnim delom začeti. Sedaj, ko so se podpore obnovile in se je dala na novo prilika dotičnim prosilcem, da se jim pomaga, spet ni prav „Soči", kakor bi ji tudi ne bilo prav, ako bi se podpore ne obnovile. — Golo hujskanje, drugega nič. In dobe se še slepci, ki verujejo „Soči". Zvezda repatica. V nedeljo zvečer ob 5. uri in pol se je prikazala nenadoma na obnebju in sicer na za-padni strani, nekako med Gradežem in Benetkami, nova zvezda repatica, katero se je prav lepo videlo s prostim očesom. Rep je bil jako jasen in se je raztezal navpično navzgor po nebu v obliki ozkega in rahlega šopa, ki se je polagoma razširjal in zavil nekoliko proti jugu. Rob svitlega repa je bil na severno stran ojstro začrtan, dočim se je drugi rob na južno stran polagoma zgubljal v večernem mraku. Izginila je izpred oči okolo 6. ure in pol. Ta zvezda repatica pa ni ona, katero napoveduje Halley za dan 18. maja tega leta, marveč je ona, katero je iznašel te dni profesor Drake, astronom v Johannesburgu (Transvaal). Kakor vsakikrat, kadar se prikaže kaka zvezda repatica, taku ugibljejo ljudje tudi sedaj to in ono in posebno govore mnogo o vojski in nekateri pa celo o koncu sveta itd. itd. Mi se pa nadejamo, da so vse skrbi in vsi strahovi popolnoma neutemeljeni, kakor so bili že vsakikrat, ko so se nam prikazale na nebu zvezde repatice. Vodstvo svetogorskega svetišča opozarja romarje, da je strogo prepovedano pisati po zidovih samostana in svetišča pod kaznijo 1 K. Nadalje daje I ljudstvu na znanje, da se plača za prenočišče in sicer: 1. razred postelja za eno osebo 1 K 20 v, za dve osebi I K 60 v; II. razred: postelja za 1 osebo SO v, za dve osebi 1 K 20 v; lil. razred postelja za eno osebo 30 v, za dve osebi 40 v. Blagoslovljenje nove cerkve Srca Jezusovega v Trstu. — V soboto do-poludne se je vršilo blagoslovljenje nove cerkve Srca Jezusovega v ulici del Ronco. Cerkev, kateri je bil položen temelj dne 28. junija 19‘J8, jezgradjena v slogu bazilike (po vzoru bazilike Santa Sabina na Aventinu v Rimu, ena najlepših bazilik iz 5. stoletja), ima tri ladije. ki jih delijo dve vrsti stebrov iz repentaborskih kamenolomov. Cerkev je dolga 26 metrov (brez abside), široka devet metrov. Blagoslovljenje cerkve je pričelo ob 9.30 dopoludne in je je opravil škof dr. Nagi ob obilni asistenci. Ob 9.45 je prišla v cerkev v spremstvu namestnika princa llohenlohe nadvojvodinja Marija Valerija. Navzoči so bili tudi zastopniki več redov, mnogo duhovnikov, župan Valerio,- načelniki civilnih in vojaških oblastnij in veliko število občinstva. Po dovršenemu obredu bla-goslovljenja je imel rektor nove cerkve P. Volbert primeren govor v italijanskem jeziku, ki ga je zaključil z nekolikimi nemškimi in slovenskimi besedam:. Na to je ime! škof dr. Nagi pon-tifikalno mašo. Peli so dečki Salezijanskega oratorija. Ro dovršeni službi božji si je nadvojvodinja v spremstvu škofa dr. Nagla in P. Volberta ogledala hišo Jezuitov tik cerkve ter se je nato s svojim spremstvom vrnila v hotel de la Ville. Ob 6.35 zvečer se je nadvojvodinja Marija Valerija z brzovlakom odpeljala v Budimpešto. Sneg. V noči od minulega pon- deljka na torek je tudi nas Goričane obiskal sneg. Imeli smo ga po ulicah kakih 15 cm visoko. V torek proti jutru pa je začelo deževati in snega je bilo kmalu konec. Danes predpoludne pa je začelo spet snežiti. Tudi od drugod dohajajo poročila o slabem vremenu. Vsled velikanskih nalivov na Francoskem je reka Seina, ki teče skozi Pariz tako grozno narasla, da je razdrla razne nasipe ter preplavila vso okolico. Uradno se je konšta-tiralo, da je povodenj za 25 cm višja kot leta 1802, ko je Francoska imela dosedaj največjo povodenj. Mnogo pariških okrajev je pod vodo, v nekaterih okrajih stoji voda po cestah do prvega nadstropja. Promet je ustavljen, 3000 oseb so s čolni rešili iz stanovanj, okolu 3000 oseb se je rešilo z lastno pomočjo, okolu 10.000 oseb čaka še rešitve. Več I oseb je utonilo. Po reki Seini plavajo j razni tramovi, cele strehe, kar je zelo nevarno za mostove. Vse škode cenijo do sedaj na 1,000,000.000 frankov. Od vseh stranij, in Italije, iz ‘Švice, z Nemčije, iz Španije in iz Rusije se poroča o strašanskih vremenskih nezgodah. V Petrogradu je tako nepopisen mraz, da se volkovi in druge zveri priklatijo v predmestja in celo v petro-grajske ulice, kjer jih ljudje pobijajo. Po ulicah stoje improvizirane peči, kjer se ljudje grejejo. Postajališče v Kaprivi. V nedeljo se je otvorilo v Kaprivi, med Mošo in Kormi-nom novo postajališče železniške proge Nabrežina-Kormin. prinesli iz nje veliko železno blagajno, ki so jo naložili na voz in se potem urno odpeljali. Četudi so ljudje opazili tatove, vendar so se obnašali tako neprisiljeno, da niso vzbudili nikakega suma. Šele ob 7. uri zjutraj, ko sc je trgovina odprla, so odkrili uslužbenci tatvino železne blagajne. V blagajni je bilo okoli 1000 K drobiža, več angleških, francoskih in italijanskih bankovcev, kakor tudi neko hipotekarno dolžno pismo za 22.000 K. Doslej se še ni posrečilo zaslediti tatove. Za bivše pomorščake c. In kr. vojne mornarice Dne 7. aprila t. L, na obletnico smrti admirala Tegetthoffa, se bodo razdelile obresti Tegetthoffove ustanove. Pravico do podpor iz omenjenih obrestij imajo odslovljeni pomorščaki c. in kr. vojne mornarice, ki so nezmožni za delo, a v prvi vrsti oni, ki so se udeležili pomorskih bitk pri Helgolandu in pri Visu. Nekolekovane prošnje naj se pošljejo na naslov c. kr. namestništve-nega svetnika v Trstu. Promet tovornih vlakov na progah Jesenice - Sv. Lucija-Tolmin In Trbiž-LJublJana je radi velikega snega do daljne odredbe ustavljen. Osebni vlaki še vozijo, pa z 'velikimi zamudami. S kidanjem snega med Bohinjem in Sv. Lucijo se bavli med drugim tudi 300 vojakov. Ravnateljstvo se nadeja, da bode tovorni promet že jutri omogočen. Listnica uprave. G. Kutin Anton, Krn 1: Naročnina plačana do konec 1. 1910. Listnica uredništva. Anhovo, Brje in drugi: Prihodnjič. Več metrov stenja za svetilke je pozabil nekdo v trgovini ..Krojaške za druge" uže minuli teden. Kdor ga je pustil, naj se oglasi ravnotam. Razglas. — C. kr. ministerstvo za poljedelstvo vabi vse konjerejce in posestnike konj, da naznanijo svoje žrebce, ki jih imajo na prodaj, najkasneje do I zvršetka meseca aprila t. I. pismeno in neposredno c. kr. ministerstvu za polje delstvo. Natančnejše poizvedo lahko pro dajalci pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. namestništvenem svetniku v Trstu, pri pristojnem mestnem magistratu in tudi pri c. kr. namestništvu. — Nesreča na Južni železnici. Med Zgornjimi Ležečami in Divačo je zavozil v soboto zvečer snežni plug v tovorni vlak. Razbiti so bili štirje vozovi. Zaradi nezgode je bila proga več ur zaprta. Tržaški tatovi odpeljali blagajno. Iz Trsta se poroča: V soboto 22. t. m. m. se jt izvršil tu zel drzen vlom. Ob 6. uri zjutraj se je pripeljalo pred trgovino z dalmatinskim vinom Matteo Bu-lich v Via Cellini s kmečkim vozom šest mož. Odprli so trgovino, in kmalu Mestne novice. m Vojaška vest. Neki tukajšnji italijanski list piše, da je izvedel iz popolnoma verodostojnega vira, da se preseli tukajšnji pešpolk št. 47 že prihodnje spomladi v Gradec, a v Gorico pa pride 2. bosansko-hercegovinski pešpolk, ki se nahaja sedaj v Gradcu. m Smrtna kosa. — V četrtek je umrl v Gorici po daljši bolezni g. Josip Z o r-n i k, bivši trgovec z modnim blagom v Gorici v Gosposki ulici. m Pod vlak seje vrgel blizu postaje državne železnice v četrtek predpoludne 60 letni prižigalec mestnih svetilk J a m-š e k. Ostal je takoj mrtev. Jamšek je bil dlje časa v bolnišnici. m Zlato ženskouro je zgubila neka oseba v pondeljek med 3. in 4. uro po-poludne od Tržaške ceste do ženskega učiteljišča. Pošten najditelj je naprošen, da jo prinese v naše upravništvo, kjer dobi primerno nagrado. Iz goriške okolice. g Kojsko. Naše županstvo je veliko, največje v goriški okolici. Občinarji tega županstva, ki je raztrošeno dve uri daleč, si žele, naj bi se ta županija razdelila v dve in sicer: Vipolže s Kozano naj ji bilo eno županstvo, ostale občiiie pa naj tvorijo drugo županstvo. Ta misel se je sprožila med ljudstvom samim, ki sedaj razpravlja o njej. g Miren. (Prvi štrajk v čevljarski zadrugi.) Minuli pondeljek so imeli delavci ..Čevljarske zadruge" (okoli 50 po številu) shod v času, ko bi morali biti na delu. To je dalo povod ravnateljstvu zadruge, da je vse one delavce, ki so zapustili delo, odslovilo od dela za 14 dni. Sedaj dela v zadrugi le do 10 delavcev. Kako se spor poravna, sporočimo. g Sv. misijon je v Št. Petru pri Gorici od dne 26. t. m. do 2. februvarja. g V Renčah je bil sv. misijon od 16. do 23. t. m., katerega se je udeleževalo obilo vernega ljudstva iz Renč, Gradišča, iz PrvaČine. iz Bukovice, iz Bilj, iz Volčjedrage itd. Ogromna množica ljudstva pa se je zbrala v Renčah v nedeljo ob sklepu misijona. Procesija je bila veličastna. Obhajancev je bilo skoraj dva tisoč. g Občinske volitve se bodo vršile prihodnji teden v Biljah. Pripravlja se odpor proti sedanjemu liberalnemu, brezdelnemu županstvu, kateremu stoji na čelu znani poslanec v p. Saunig. Biljensko ljudstvo naj se otrese liberalizma po vzgledu drugih občin na Goriškem. g Dornberg. Tukrj je umrla Frančiška Saksida, soproga nesrečnega Ivana Saksida, ki si je prerezal vrat z brivno britvijo pred osmimi meseci in vsled tega tudi umrl. Omračil se mu je namreč duh. To je tako uplivalo na njegovo soprogo, da je, prej zdrava, v osmih mesecih podlegla sušici. g Lokve. — Snega imamo lepe kupčke; škoda, da ne — toliko krone, pa bi vriskali o pustu, da bi se slišalo do Vas, zmrzli dolinci, in odložili bi te-sanje in sekanje za gorkejše čase... g Na Svečnico t. j. 2. februvarja popoldne ob 3 urah bo imelo „S1. kat. izobraževalno društvo' v Dornbergu" svoj redni občni zbor v občinski dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsedstva; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev novega odbora; 5. slučajnosti. — Člani društva naj se vdeleže občnega zbora polnoštevilno. Odbor. g Vabilo, k veselici ..Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva" v Solkanu, ki se bode vršila na Svečnico dne 2. februvarija 1910 koj po blagoslovu v dvorani gospoda Alojzija Mozetič. Vspored lep. g Oparila se Je na Vogerskem deklica Rozalija Gorjan, stara 2 leti in sicer z vrelo vodo iz kotla, katero so greli za ostrgati ubitega prešiča. Kotel se je zvrnil na deklico, ki je vsled opeklin umrla minulo nedeljo. Iz ajdovskega okraja. a Z Vipavskega. — Ajdovci imajo sodnijo in davkarijo, za kateri dve uradniji se poteguje Sv. Križ, da bi se premestili tjakaj, kar bi bilo edino pametno, ako se pomisli, da je pretežna večina ajdovskega sodnega okraja na spodnjem Vipavskem. Cele dneve moramo spodnje Ajdovci zamujati, ko gremo na davkarijo ali na sodnijo v Ajdovščino. Sv. Križ je središče Vipavske doline, je mesto in ima tudi potrebne okoliščine, ki govore za tako premestitev. Svoj čas se je o tem veliko pisalo. Sedaj je vse utihnilo. Ljudstvo pa le mrmra in želi, da bi se ta premestitev skoraj izvršila. a Rihemberg. — „Kršč. soc. izobraževalno društvo" v Rihembergu bo imelo svoj redni občni zbor na Svečnico takoj po večernicah pri g. Vidmarju na Preserjah. Dnevni red po pravilih. Člani so vabljeni, da se ga vsi udeleže polnoštevilno. Odbor. a Sad plesa. V goriško bolnišnico so pripeljali te dni mladeniča s pobito glavo in porezanim trebuhom, kar vse je dobil pri plesu v Črničah. Iz kanalskega okraja. Veselico priredi dne 6. februvarja ob 3'/,. pop. „Kat. slov. izobraževalno društvo" v Anhovem z zanimivim vspo-redom. P. n. občinstvo se uljudno vabi k obilni udeležbi. Iz tolminskega okraja. t Hudajužna. Silno veliko snega je padlo v noči od 24. 25. t. m. po hribih in v baški dolini. V neki hfši ob cesti Hudajužna-Pod-brdo, ki spada pod duhovnijo Stržišče, je umrla deklica. Ker pa v Stržišče sedaj še prazen človek ne more priti vsled snega, moralo se je prositi c kr glavarstvo v Tolminu, da se sme deklico prekopati v Oblokah. V eno uro oddaljeni hiši pod Preznom, ki spada pod vas Hudajužna, stanuje stara ženska, p. d. „koreninka“, ki je v nevarnosti, da od lakote umrje, ker ne more noben do nje vsled silnega snega. Župan jc dobil tri fante korenjake, da pregazijo sneg do hiše. A bilo jim je nemogoče. Pregazili so uže polovico poti, nakar so se morali vrniti, ker je bilo snega vedno več, celo do vratu. Prišli so nazaj vsi mokri in utrujeni. Šolska mladina ne bode mogla več časa obiskovati šole, vsled snega, a so tud plazovi jako nevarni. Ob železnici je vse črno ljudi, ki kidajo sneg. Tudi okr. cestni odbor bode imel precej stroškov s kidanjem snega. Priporočamo se visokemu deželnemu zboru, da bi odločil podpore tudi za druge poti po hribih, ker so uže tako v slabem stanju. Sedaj pa jih bodo plazovi gotovo razdrli in odnesli v grapo. t Vabilo k veselici, ki jo priredi »Kmetijsko bralno društvo" na Koritnici pri Grahovem dne 2. feb. ob 5. pop. v prostorih g. Ivana Ortarja št. 23. Vspored: 1. „Na planine", mešani zbor, P. H. Sattner. 2. »Jeza nad petelinom in kes", vesela igra v 2 dejanjih. 3. »Oj tam za goro", mešani /bor. 0. Dev. 4. »Zamorec", šaljiv prizor. 5. »Zaostali ptič", mešani zbor, J. Aljaž. 6 »Krčmar pri zvitem rogu", burka v 1 dejanju. 7. »Venček narodnih pesmij", A. Mihelčič. 8. Šaljivo srečkanje. Vstopnina : stojišča 40 v, sedeži 60 v. Odbor. Veselico' s tem-le vsporedom priredi »Kat. izobraž. društvo Podbrdom" v nedeljo 30. t. m. ob 5. pop.: 1. Nagovor. 2. »Popotnik", narodna pesem, poje mešani zbor. 3. »Junaki", šaloigra, Vodopivec. 4. »Čuj Lombarsko", P. H. Sattner, poje mešani zbor. S. »Kmetski hiši", deklamacija, Sim. Gregorčič. 6. »Predica", Gust. Ipavec, poje otroški zbor. 7. Šaljiv — »pust". 8. »Večerna", po Beethoven-u, moški zbor. 9. »Laudon", narodna pesem, mešani zbor. 10. »Tihotapci", šaljiv prizor. II. »Tiček", J. Žirovnik, otroški zbor. 12. »Srečkanje" in 13. Prosta zabava. t Na Idriji pri Bači je bil dne 23. jan. občni zbor »Izobraževalnega društva". Obstoji še le jedno leto vendar le stanje tako ugodno, s kakršnim se ne morejo starejša društva ponašati. Župnija šteje okoli 500 duš. Pri tako malem številu prebivalcev ima društvo pri vstopu v novo leto 135 članov in upanje, da bo še jeden ali drugi pristopil. V bralni sobi je vse pohištvo društvena last in knjižnica ima 207 že vezanih knjig. Listov je imelo 13. Pri vseh stroških ima še 61 K 08 v čistega dohodka, dasiravno ni priredilo nobene veselice. Idi ijčani smo lehko ponosni na naše društvo, ki se je že v prvem letu tako lepo razvilo in postavilo na trdno podlago. t Izobraževalno društvo »Soča" pri Sv. Luciji naznanja, da se bo vršila pustna veselica v nedeljo dne 6. februvarja v Vugovih prostorih.Vspored obsega med drugim spevoigro »Dijakova zarubitev", nadalje Bajukove »Odmeve iz naših gajev". Natančneje v prihodnji številki. Iz kobariškega okraja. kb »Katoliško slov. Izobraževalno društvo" v Smastih priredi na Svečnico 2. februvarja ne 30. januvarja, kakor je bilo objavljeno v »Novem času", na Libuš-njem v društ. dvorani društveno veselico se sledečim vsporedom: 1. J. Aljaž: »Naša zvezda", poje moški zbor in bariton solo. 2. Dra. Vodopivec: predsednikom šaljiv prizor. 3. S. Gregorčič: »Naš narodni dom", deklamacija. 4. Dr. J. Ev. Krek : »Pravica se je izkazala", burka v dveh dejanjih. 5. J. Aljaž: »Slovan na dan", poje moški zbor in bar. solo. ('. Dra. Vodopivec: »Tihotapci" šaljiv prizor. 7. A. Foester: »Planinska", poje moški zbor. — Začetek po blagoslovu. Vstopnina 40 v. Kdor se hoče prav pošteno nasmejati, naj pride na Libušnje. K obilni udeležbi vabi Odbor. Iz cerkljankega okraja. c Otalež. — V našem »K. sl. izobraževalnem društvu" se je začelo novo življenje, ko smo 28. novembra m. I. ustanovili telovadni odsek »Orel". Naši vrli fantje »Orli" zahajajo redno dvakrat v tednu k vajam, kjer se marljivo vadijo v telovadbi pod spretnim vodstvom brata Rusijana. Res je, da odleti od društva tu pa tam kakšna suha veja, zato pa dobimo krepkega nadomestila v mladem naraščaju. Dne 2. februvarja pa bodo naši fantje samostojno nastopili pri veselici, .katero priredi isti dan naše društvo s petjem, igro, govorom šaljivim srečkanjem, in deklamacijo, kakor bomo pravočasno objavili. Sosedna bratska društva prosimo, naj isti dan ne prirejajo veselic, da jim bo mogoče vdeležiti se naše prireditve. Vsem »Orlom" pa naš krepki »Na Zdar" I Iz komenskega okraja. Konferenca Sod. ss. Cordis Jesu duhovščine dekanije Komen bode dne 3. febr. t. 1. ob 10. zj. točno v Kobjeglavi. km lz Gabrovlce. Naše kmetijsko izobraževalno društvo je, kakor se zdi, popolnoma zaspalo. Celo ustanovitelj tega društva, namreč naš g. učitelj, je je zapustil. Prestrašila ga je baje prehudo tombola na lanski Silvestrov večer. Ta naš učitelj se celo v šoli čudno vede in pravijo, da dela v šoli razliko med klerikalnimi in liberalnimi otroci. O tein drugikrat kaj več. — Štrekelje-vega shoda v Komnu na dan svetih Treh Kraljev so se udeležili tudi naši liberalci. Vrnivši se z njega povedati niso znali nič drugega, nego kako je Štrekelj udrihal po »farjih". Pri tej priliki so naši iiberalci baje naprosili poslanca Štreklja, naj bi se usmilil svojega zvestega agitatorja, znanega dohtarja iz Preserij, ter naj bi mu izposloval potrebnega denarja, da ^pravi domov svoj »motor", ki se nahaja še vedno pred našo cerkvijo. Več Občinarjev. km Komen. — Slišali smo, da go-riški liberalci niso hoteli verjeti poročilu iz Komna, da smo zmagali mi pristaši S. L. S. pri občinskih volitvah. To je bil boj. Liberalna trdnjava je padla, a zastokale so tudi druge njene male hčerke tja proti Brkinom. Kaj bo na Krasu. Pri prvem našem naskoku so bili liberalci premagani. Povedano pa bodi, da naše zaloge volilcev so bile še velike, najmanj še za 150 mož. Skoraj 50 glasov večine smo dosegli v III. razredu. Razočaral je liberalce II. razred. Tudi v tem smo jih premagali z znatno večino. Sicer pa je uložen utok. kajti v redu ni bilo vse. Mi se novih volitev ne bojimo. Pomesti moramo z liberalno gnjilogo. Kraška prestolica Komen naj bode v izgled ostalim kraškim občinam. Iz sežanskega okraja. s 8ežanščlna. - Zadnjič sem Vam, g. urednik, sporočil, da smo volili Se-žanci slabo, ker smo izvolili A. Gabr-ščeka, ki nas noče zastopati v deželnem zboru. V pondeljek pa se je prišel k nam opravičevat, zakaj je zapustil zbornico. Iz vsega njegovega govora pa smo posneli, da on ni imel prav nobene sile odpovedati se poslanstvu, in da je to storil le zato. da nam je preskrbel nove stroške za zopetne volitve. In kaj mislite! Spet namerava kandidirati, da: uteče zopet iz deželnega zbora, če bo izvoljen. Tako znajo liberalci delati za svoje volilce. — Kaj bomo imeli tržani od sedanjega zasedanja deželnega zbora? Nič, ker nimamo v njem svojega zastopnika. Poslanci drugih volilnih skupin pa bodo skrbeli za svoje volilce. Zgubo torej na vse strani. Iz deželnega zbora nič, pač pa iz naših žepov za nove volitve. — Shod je bil maloštevilno obiskan. Do 100 mož je bilo. Jako majhno število z ozirom na tržni dan. Pametni ljudje so šli raje domov in po drugih gostilnah kot pa poslušat Gab. pridigo. s Kopriva, 28. jan. 1910. (Odprto pismo vi s. c. kr. namestništvu v T rstu.) Dne 3. maja 1909 smo uložili pritožbo proti občinskim volitvam v Koprivi in sicer pri c. kr. okr. glavarstvu v Sežani. Glavarstvo pravi, da leži pritožba pri namestništvu v Trstu. Vprašamo: Ni li čas,, da bi se po devetih mesecih in 25 dneh. rešila naša pritožba? Več Koprivcev. s Kopriva. Dne 15. januvarja je nastal požar v poslopjih Ivanke Zega. Škoda je velika. »Slavija" je cenila škodo na 5600 kron, ki se pogorelki izplačajo. Ne ve se,, kako je nastal požar. s Tatica se je pojavila v Koprivi v osebi neke K. B. Ukradla je namreč trgovcu Križaju 4 klg. kave, 7 klg. sladkoija, 10 kosov žajfe in par čevljev. Orožniki so jo spravili na varno. s Iz Dutovelj. — Pričakoval sem, da se bo oglasil kak drugi, ki zna spretnejše sukati pero nego jaz, ter spregovoril kako besedo o javnem . shodu, katerega je sklical dr. Gregorin 1 v naši vasi. Ker pa tega ni bilo, do- j voli mi, dragi »Primorski list", da Ti jaz o tem shodu nekoliko sporočim. Dr. Gregorin je na omenjenem, shodu navajal vzroke, ki so ga primorali, da se je odpovedal poslanstvu. A vsi njegovi navedeni razlogi bili so brez vsakega pravega temelja. Dr. Gregorin je namreč v svojem glasilu »Edinost" vedno trdil, da ni pristaš nobene stranke na Goriškem, ter se je vedno^ izdajal za neodvisnega kandidata. Kakor hitro pa se je šešel deželni zbor, ovrgel je dr. Gregorin resnico svojih trditev s tem, da je zlezel pod Gaber-ščekovo komando ter se s tem pokazal pristnega pristaša goriške liberalne stra,.ke. Ali delajo tako možje, ki držijo kaj na svojo besedo?! Shodu je predsedoval neizogibni Vran iz Tomaja. Mesto da bi predsednik skrbel za red, začel je zborovalce s svojimi č^nčarijami hujskati. Ko je namreč končal dr. Gregorin svoj dolgi govor, v katerem je branil sebe in svojega komandanta Gaberščeka ter napadal S. L. S. in njene poslance z navajanjem vsakovrstnih sumničenj in neresnic, povzel je besedo za njim zgo-rajoinenjeni Vran, ki je začel surovo rohneti proti duhovnom, prižnicam in spovednicam. Možakar je namreč pozabil, da je j med volitvami ravno s tem zvabil v Dutovljah in Tomaju nekaj volilcev na svojo stran, ker jim je zatrjeval, da je nasprotnik liberalcev in da simpatizuje z duhovščino. Dragi Pepče, ali je to tista olika, po katero hodite v Gorico k liberalnim in agrarnim mogotcem?! Govorila sta še Viktor Širca iz Godenj in Alfonz Grmek iz Avbera, ki sta tudi vabila naše ljudstvo v liberalni tabor. In tako smo videli, kako so si staii agrarci in liberalci v prijateljskem objemu ter se prepričali, kako so nas agrarci farbali, ko so vedno trdili, da nimajo z liberalci nič opraviti ter da so celo njih odločni nasprotniki. Zato je pa tudi skrajni čas, da obrnemo vsem tem slepilcem hrbet ter da se oklenemo vsi Slovenske Ljudske Stranke, -Lateri jedini leži pri srcu skrb za dušne in gmotne potrebe slovenskega krnela. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Priloga »Primorskemu Lisfu“ št. 4. z dne 27. januvarja 1910 Liberalnemu učiteljstvi! je bn naslov mali notici, katero smo priobčili pred nekaj dnevi, v kateri smo svaril' liberalno učiteljstvo na Goriškem, naj govori resnico o dogodkih v deželi in naj ne hujska ljudstva proti našim poslancem z zavijanjem in obrekovanjem. Pravijo, da če se komu pove resnico v obraz, ki mu ni ljuba, vskipi. Enako se je zgodilo z našo notico: Zadela je dobro razne liberalne učiteljske hujskače. Svojo jezo nad nami so si ohladili v svojem stanovskem glasilu, »Učiteljskem Tovarišu'-, od minulega petka v uvodnem članku, iz katerega se zrcali »izobraženost" in »čednost" liberalnega člankarja.' Klobuk doli pred to — gnojnico! Res žalostno, da moramo krščanski stariši izročati svojo mladino v vzgojo takim le ljudem, kakor je ta člankar, ki ne morejo dati od sebe drugega, kot le sličen umazan materijal, ki se zrcali v omenjenem članku. Člankar nam očita politično šar-latanstvo. Ne odgovarjamo šarlatanom Ala člankar, ker naše delo v deželi govori jasno, kakšno politično šarlatanstvo je naše. Žrtvovati se za ljudstvo pri zadružništvu, pri šolstvu, pri izobraževalnem delu, pri raznih gospodarskih podjetjih itd. to je liberalnemu učiteljstvu šarlatanstvo II Slovensko ljudstvo, zapomni si, kako sramoti liberalni učitelj tvoje dobrotnike. Liberalnega učitelja člankarja vprašamo, ni li pravo pravcato umazano šarlatanstvo to, če reče n. pr. liberalni učitelj, da učiteljstvo bo šlo pri volitvah v boj zatistega, ki več da, za tisto stranko, ki več obljubi? Ni li tako učiteljstvo šarla-tansko, ki za krono proda sebe, prepričanje, moštvo in značajnost? Ne recite, da ste v to prisiljeni, kajti dobro vemo, da nekateri liberalni učitelji imajo mizerijo vsled tega, ker poznajo in obiskujejo prevečkrat tiste hiše, ki nosijo zunaj vejo. Šarlatanstvo je v vaših vrstah, v našihje požrtvovalno delo za ljudstvo. Ljudstvo to tudi dobro ve in vas zato tudi ceni tako, kakor nekateri zaslužijo. Čast izjemam I Člankar v »Učiteljskem Tovarišu" je izbljuval iz sebe vse tiste lepe cvetke, ki so navadno lastnina ljudij, ki vidijo le sebe in svoj žep. Ni mu mari stan, niso mu mari dolžnosti, namreč 18 daj in daj I Ta »daj" mu je tudi potisnil pero v roko, ki je naslikalo pa le onega čednega možaka, ki je pero po papirju vodil. Našim poslancem in odbornikom očita, da protežirajo vse laške privandrance iz kraljestva. Na to liberalno učiteljsko oslarijo niti ne odgovarjamo. Studi se nam I V članku psuje naše katoliško slovensko ljudstvo, in pravi da je moralno propalo, jo zapravljivo -.-a duši revno I In potem hočejo ti nosi-telji liberalizma v deželi, naj bi jim to propalo ljudstvo v zahvalo, da je iako psujejo in sramote povrhu še plače povišalo I ? Samo naj strada, da dd toliko več liberalnemu učitelju ! Mari plačuješ ti, pošteni slovenski kmet, ki se trudiš od zore do mraka, da v potu svojega obraza preživljaš sebe in liberalne učitelje, šolske doklade zato, da te bodo iiberalr.i učitelji povrhu še psovali spropalicami in zapravljivci! Zalučaj jim v obraz: Vi ste propaiice, vi ste zapravljivci, vi ste revni na du ši, ne pa mi, ki vas s svojimi žulji redimo, vas plačujemo I Ljudstvo slovenska ali slišiš, kako sodi o tebi liberalno »čitaljstvo ? Ti učiteljstvo s kruhom, ono hbe s kamnom! Ne pozabimo tega tako h tro! Tako za-morejo vračati h ljudje vsega siti, ki sc jim predobro godi, ki ne vedo kako porabiti prosti čas, ki jim je zdražba v občinah glavna naloga. Naš kmet ve, kaj so mu nekateri liberalni učitelji. Pijavke, v pravem pomenu besede. Ponavljamo še enkrat: Čast izjemam. Člankar piše dalje, da smo zmagali pri volitvah z denarjem, z obrekovanjem, vohunstvom in prilizovanjem. Kakor so sami delali, to misli j o od drugih. Mi ne poznamo vohunstva in obrekovanja. Naše delo za ljudstvo je zmagalo privolitvah! Ljudstvo vidi naše delo in vaše 1 Ono je sodilo! ljudski glas božji glas ! Ljudstvo je nam zaupalo in vas pahnilo v obcestni jarek ter vas zavrglo. Tukaj govore dejstva jasno! Seveda, naše ljudstvo je zato propalo in zapravljivo, ker vas je brcnilo in vas poslalo v šolo izpolnovat vaše dolžnosti za denar, katerega ono sklada. Prav je imelo 1 Kaj bi reklo liberalno učiteljstvo, ako bi moralo iz svojih dohodkov vzdržavati človeka, ki bi je sramotil, pljuval in kamenjal! Pobilo bi ga! In glejte! Naš kmet pa mirno plačuje liberalne učitelje, svoje psovalce in jim mora še svojo deco izročati v vzgojo. O pravica, kje si! Ne moremo najti dovolj besedi, ki bi po zasluženju ožigosale tako pisavo liberalnega učiteljstva! Naši najhujši narodni nasprotniki bi ne mogli napisati o našem ljudstvu tako ostudno in nesramno klevotol Sramotilci našega poštenega slovenskega ljudstva ste liberalni učitelji. Nemci in Lahi se bodo na to skiicevati in rekli, da Slovenci sami pravijo, da je njih ljudstvo propalo, zapravljivo itd. Sklepamo z zagotovilom, da naše slovensko ljudstvo bo uže znalo obračunati s temi svojimi sramotilci. Drobtinice. 300.000 konsumentov stavka radi predragega mesa. V Kansas je zaradi previsoke cene govejega in svinjskega mesa že več tisoč prebivalcev podpisalo pismeno zagotovilo, da ne bodo jedli več mesa. Temu gibanju se je tudi priklopilo 300.000 članov delavskih organizacij, ki so izjavili, da 30 dni ne bodo vživali nobenega mesa. Nekatera podjetja so vsled tega že padla s cenami. Kako živeti prav. — George Wa-shington je pisal leta 1783. svojemu nečaku Bushrod Washingtonu pismo, iz katerega posnemamo sledeče vrste: »Bodi prijazen do vseh, a zaupen z ma-lokaterim; in te malokaternike dobro preizskusi, preden jim zaupaš. Pravo prijateljstvo je rastlina počasne rasti, in se mora podvreči potresom po nadlogah in jih prestati, preden je opravičeno do nazivanja. Srce ti bodi občutno za nesreče in stiske vsakega človeka, in tvoja roka naj daje primerno tvoji mošnji; vedno pa pomni cenitev, da dobrodelnosti ne zasluži vsakdo, ki jo prosi; vsi pa so vredni preiskave, drugače utegnejo trpeti tudi oni, ki tega ne zaslužijo. Ne misli si, da lepa obleka dela imenitne ljudi, kakor dela lepo perje lepe ptice. Priprosta, dostojna ctleka je bolj občudovana in vredna več zaupanja, nego čipke in vezenine, v očeh razsodnega in pametnega človeka". Sleparske banke na Nizozemskem, ir. zlasti v Amsterdamu, dalje tudi v Kodanju, Hamburgu in Frankobrodu ob Menu so se znova z vso silo vrgle na prodajo raznih srečk, katere vsiljujejo na kaj spreten način tudi našim rojakom. V zadnjem času jih je bilo mnogo prav občutno oškodovanih, ker so verjeli mamljivim a lažnjivim obljubam teh sleparjev. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, naj takih pošiljatev ne sprejme, oziroma naj jih nemudoma vrne, da se izogne škodi in drugim ne-prilikam. Trgovci z dekleti sc vozijo z vlaki po železnici skozi Visoke Turo in skušajo zvabiti dekleta v »dobre službe" na Angleškem in v Ameriko.. Ti trgovci so dobro oblečeni; kakor poroča graška »Tagespost", je eden tudi kmečki oblečen in govori koroško nemško narečje. Dekleta, ki bi se jim ponujala označena »dobra mesta", naj naznanijo to orož-ništvu. Monopol vžigalic. — Vlada je končala pripravljalna dela za uvedbo monopola vžigalic. Tvornice za vžigalice bo vlada sama kupila. Gospodarske vesti. Važna doldčba glede živinskih potnih listov. Po izvršitvenih predpisih k novemu zakonu proti živalskim kužnim boleznim se mora sedaj izstaviti pri goveji živini, pri konjih, oslih in mezgih za vsako glavo posebej živinski potni list. Le žrebeta in teleta se smejo tudi nadalje pripisati na isti živ. potni list, ki se je izdal za kobilo oziroma kravo. Pri ovcah, kozah in prašičih pa so še nadalje dovoljeni skupni potni listi za živali enega go-spodarja. Rojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma ,, Loterijske številke. 8. jauuvarja. Dunaj 63 36 11 71 2 Gradec......... 33 50 59 85 80 Dva učenca za krojaško obrt v starosti 14—16 let se sprejmeta. — Več se izve pri upravi našega lista. Sprejme se več gospodov na mesečno hrano. Obrniti seje v restavracijo „6 E N T R A L“ v Gorici. Deloonica cerkvenih posod in cerkvenega orodja Fr. Leban Goriea, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — ■o-o-o-o-o-o- Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, v n» Wf CC jf» 1 hroilO 40 VllltrjeV. Opomba. Olje, katerega naroCam direktno Iz Norvoi