, Postnr.a pavšalirana! ■ 18 Izhaja vsako soboto. Novo mosto, dne 1. oktobra 1921. Posamezna številka K 160 Leto li Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista j,Sedanjostu. Oglasi: 1/2 strani K 750'—f Vi K 380'—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit-vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K. Protič o reviziji ustave. Zagrebški „Jutranji list“ priobčuje razgovor svojega dopisnika z g. Protičetm V naslednjem podajamo glavno vsebino Protičevih izvajanj. Ustavo smo dobili po dolgem oklevanju. Odlašalo se je ž njo tudi zato, ker se je hotelo prikrivati pravi namen (Veliko Srbijo? op. ur,) in prisiliti opozicijo, ki ima veliko zaslombo v ljudstvu, na sprejetje ustave, kakoršno se je hotelo in sicer brez resnega sporazuma. Protiča se je hotelo pridobiti za tako ustavo. Ker pa ni šlo, „se je Plibičevič potrudil, da je bil prvi Vesničev kabinet onemogočen na tako nekorekten ih nepošten način, da ne najdemo sličnega med resnimi in poštenimi ljudmi.“ Kljub temu so pokojni Vesnič in drugi zopet sedeli v vladi s — Pribičevičem. Zakaj? Samo zato, ker je Plibičevič predstavitelj take ustave, kakršno se je hotelo uvesti s silo. Tudi Pašič se je glede ustave strinjal s Pribičevičem. S Protičem se ni posvetoval niti Pašič. Ker ni niti Stranka hotela dovoliti obrazložitev Protičevega ustavnega stališča, je Protič odstopil kot predsednik kluba. Z ozirom na naš notranji in zrn-nanji položaj in državno gospodarstvo je potrebno, da čimprej pride do revizije ustave. Ker hočejo centralisti pustiti ustavo nedotaknjene, zato slepijo ljudstvo z nekakšno nevarnostjo, ki ne obstoja. Sprememba ustave ne dela nobenih težkoč. Cim se stranke sporazumejo, kaj naj se spremeni, pride predlog pred parlament in potem se skupščina razpusti. Najdalje štiri mesece pozneje se nova zbornica sestane ter razpravlja o spreminjevalnih in dopolnilnih ustavnih predlogih. Ni res, da so potrebne tri petine poslancev za spre-1 membo ustave. V čl; 125. ustave je rečeno, da ima kralj pravico stavljati spre-minjevalne predloge zbornici. Sicer je naša država po dobroti sedanje vlade policijska država, vendar je oblika še vedno ustavna. Če odgovorna vlada svetuje kralju spreminjevalne predloge, je v tem oziru odklonjena vsaka težava. Sedanjo vladno krizo more rešiti radikalna stranka kot najmočnejša skupina. Vlada se sestavi bodisi s predhodnim sporazumom strank, ali pa s poznejšim pridobivanjem, kakor je to napravil Pasič. Proti taki radikalski vladi bi bili edini nasprotniki policajdemokrati. Z druge strahi pa bi se ndeležile zborničnega delovanja tudi vse parlamentarne stranke (torej tudi Radičevci iil komunisti? op. til'.). Zanimivo je, da je zahteva za spremembo ustave prišla tudi iz vrst sedanjih vladnih strank in sicer iz glavnega orgaha radikalne stranke „Samouprave“. Pribi-Čevič je itak poosebljeno nasprotje vsaki svobodi iti posebno napram časopisju je opetOVatto prišlo do kršitve ustave. Isto Velja tudi glede potnih izkaznic. V verifikacijskem odboru so se vezali policajdemokrati s komunisti, katere so pozneje postavili pred vrata. Herčigonja, ki je bil V zvezi z atentatorji, je dobil baje uradni pdthi list, da pobegne pred sodnim preganjanjem, župan v Slav. Brodu in vodja komunistov pa je ostal na svojem mestu, ker zanj jamči — hfVatski kralj, namestnik! „Moja akcija — je tekel PrO-tič — je napravila demokratom mnogo škode, kar je popolnoma praV, ker so demokrati škodljivci države iii ražkra-jalni državni (protidržavni! op; uri) element. “ To je torej vsebina PrdtiČeVih izvajanj. Protič flbelažuje PribičeViča kdt ekspbnenta (predst.avitelja). Ne pove sicer čegavega, Vendar pa se da to slutiti, kar nii že daVno vemo, tie smemo pa zapisati. Edino kot tak more sedeti v vladi. Kdor ve. da je Protič motal tudi 1913. leta odstopiti kot minister radi sličnih vzrokov in da je Protič nepomirljiv nasprotnik pruskega militarizma, temu je jasno, čegav eksponent je Plibičevič. O protidržavnih elementih smo v tem smislu že pisali, pa smo bili zaplenjeni. :t ' • ' ■ • - . Josi Kremen: Ali je to svoboda ? Težavno ih neVarno je bilo, ko stiio v letih 1916, 1917 iti 1919 revolucijoni-rali Vojaštvo na fronti, v Zaledju in civilno prebivalstvo doma, nevarno Zlasti za nas, ki smo bili zazndmenovdhi z zhamkaml „p. V.“ ali „p. u.“. to je politično sumljiv, politično nezanesljiv. — A Krekov duh je bil v nas, zato nismo prenehali. Vedno in povsod smo povdar-jali: SloVeitici, Hrvatje iti Srbi smb bta^je,' VSi črte krvi. Mi hočemo svojo državo, svojega vladarja, svoje ministre! Hočemo popolno politično svobodo in V okvirju le-te popolno gospodarsko svobodo jugoslovanskega kmetskega in delavskega ljudstva! In tako se je zgodilo, da je ljudstvo vse vshičeno podpisovalo majniško deklaracijo^ da je do mozga pretreslo avstrijsko vladno vseneinško časopisje, ki je kričalo vse iz sebe1: Jug gori! Pomagajte ! A mi snld pdlagdli mine dalje in ko se je približala oktobra 1918 ura odrešenja, tedaj so prilezli slovenski dezerterji iz avstrijske armade od vsepovsod, prijeli za puške, razorožili ma-Žarski šturnibatoljon v Ljubljani in ustavili prve vlake. Ž rampo so ropotale strojnice, ob kupejih pa so hodili slovenski fantje, sad naše propagande, ukazujoč: „lm Namen des jugoslavvischen Staates; Waffen ablegen! (V imenu Jugoslavije: Odložite orožje!) Kako debelo so gledali majorji, obersti in ekscelence ge-rteralje, nam pa je valovilo v duši ene same misli: Živela svoboda jugoslovanskega naroda! Ali res ? O, kako bridko nam je danes! ISte samo, da ječe še stotisoči Jugoslovanov po krivdi svetovnega imperijalizma in militarizma deloma po brezbrižnosti jugoslovanskih odgovornih činiteljev pod tujim jarmom, marveč postal je 14 milijonski jugoslovanski narod brezpravna raja slučajno vladajoče kapitalistično-centralistične gospode. V okvirju naše nove države, ki je Ustavna (!) monarhija, ne samo, da so takozvane „pravice“ državljanov samo na papirju, marveč je postal celoten naš narod suženj brezobzirnega, vsak pravni . in družabni red razdirajočega velekapitala. Padli smo v gospodarsko robstvo, kot ga ne pomni človeška povestnica hujšega. Prosim, tali je to svoboda, ko mora naš kmet prodajati živino in poljske pridelke po slepih cenah tistih par izvozničarjev, ki mažejo na viših mestih, pa prodajajo našo živino v Italijo po 60 K kg in še dražje. Ati je to svoboda, da mora isti kmet plačevati fabriške izdelke tako drago, da mti pohajajo zadnji soldi? —Ali je — prosim — jo svoboda, da morajo stotisoči delavčev garati na dan za borne klorte, s katerimi si kupujejo jedva jelo, družina pa je bosa, naga, raztrgana in razcapana? — Ali je to svoboda, ko morajo duševni delavci in uradniki s svojimi številnimi družinskimi člani stradati mesece in mesece, da si prihranijo za — srajce ? Na drugi strani pa sedi par tičev, se masti, pije šampanjec in za- pravlja doma pri eni pojedini na sto tisoče ? — Ne, to ni svoboda I Človek bi obupal, ko bi ne imel vere, vere v večno Pravico, ki se bo uveljavila, ker se m o r a uveljaviti. Ko se bo ljudstvo zopet zbudilo in se obrnilo od zlatega teleta zopet k Bogu in spolnjevalo Njegove večne zapovedi, takrat bo vzcvetela Jugoslavija in prepojila Srbe, Hrvate in Slovence z vse objemajočo krščansko ljubeznijo. Takrat bo pa tudi konec — robstva! Dopisi. Sv. Križ pri Kostanjevici. Predvsem nekoliko zgodovine. Dne 8. maja t. 1. se je vršil pri nas javni shod Kmetske Zveze. Shoda sta se udeležila tudi neki pravnik. Kuntarič in posestnikov sin Jože Stritar. V pozi branitelja morale je Kuntarič zabavljal proti župniščem in kapla-nijarn, kar je ljudstvo tako razjarilo, da se je vse shrnilo proti njemu. Jože Stritar se je preril Kuntariču na pomoč. Hoteč preprečiti pretep, je v tem trenutku gospod kaplan vlil nekaj vode iz korca v največjo gručo in s tem osvežil ne samo Kuntariča in Stritarja, temveč tudi naše. Seveda se s tem ni nikomur nič žalega zgodilo. Po vseh pravilih naravne člove-šče pameti bi morala biti samostojneža hvaležna g. kaplanu, ker ju je rešil iz nevarnega položaja. Toda surovina ne pozna hvaležnosti in Jože Stritar udari g. kaplana s tako silo, da mu prebije bobnič na desnem ušesu in tako težko poškoduje, da so posledice udarca ostale trajne. Vsa zadeva je seveda prišla pred pristojno oblast. Mi se sicer ne zastopimo na zvite paragrafske kluke. dejstvo pa je, da ste dve sodbi vzbudili v nas zelo čudne občutke, kakor da . . . (stoj ! preti § 104 srbskega kriminalnega! — op. ured.). Kostanjevško tehtnico pravice je imel v rokah g. Grum. Ta je 1. za kaplana prav neverjetno kazala: 1000 K globe, — 2. z a hudodelstvo pa dokaj bolje: Stritarju 400 K globe! Dr. Adlešiča, kot zastopnika g. kaplana, sodišče v Kostanjevici baje ni niti obvestilo o razpravi, pač pa Stritarjevega zagovornika dr. Vasiča. Če je to res, potem . . . Sicer pa čujemo, da je okrožno sodišče v Novem mestu kot višja oblast razveljavilo sodbo zoper Stritarja, ker je Kostanjevica sodila v zadevi, za katero ni pristojna. Tu gre za očevidno hudodelstvo, če je ta verzija resnična, bo ljudstvo pozdravilo to sodbo z največjim zadoščenjem. Tudi g. kaplan Tomazin se je pritožil. O tej vzklicni obravnavi pa bodemo poročali svoječasno. Samostojneži pa naj vedo, da je zastonj ves trud okužiti naše v jedru še pošteno ljudstvo s svinjskimi napadi na naj večje prijatelje kmetskega stanu — na duhovščino. Gospodarstvo. Vinogradniki! Kaj nas uči ljubljanski vinski sejem ? Pri ravnokar končanem vinskem sejmu povodom ljubljanskega velikega sejma od 3. do '2. septembra, se je izkazalo, da konzumenti, krčmarji in trgovci z vinom iščejo v prvi vrsti le kvalitetno boljša vina in plačujejo za taka neprimerno visoke cene. Posebno v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani je povpraševanje za prvovrstnimi kvalitetnimi vini naravnost ogromno. Vinogradniki! Letošnje leto nam obeta sicer izborne vinske kapljice.. Dajmo, izrabimo ugodne konjunture in pridelajmo čimvečje množine kvalitetnih vin: Pred vsem, ne začnimo prerano s trgatvijo! Če bo treba in če se je bati prevelikih zgub, podbirajmo raje po enkrat, dvakrat pred glavno trgatvijo. Poberimo, če je treba, tudi posamezne rane sorte poprej, a z glavno trgatvo pa počakajmo najmanj do Terezijenega! Sortirajmo in izbirajmo grozdje pri glavni trgatvi! Vsak tudi najmanjši vinogradnik lahko pridela prvovrstno kvalitetno vino, če boljše grozdne vrste zase potrga in spreša. Bolno, po cidiju ali kaki drugi bolezni napadeno grozdje, potem zeleno, v zrelosti zaostalo grozdje od zelo pozno zorečih domačih grozdnih vrst ali manj dozorelo grozdje sploh od bogato preobloženega trsja, ko-nečno gnilo grozdje je pri tem izločiti, to se pravi na trsu pustiti in šele na zadnje potrgati in posebej sprešati. To zadnje daje premešano s podbirino dobro domačo pijačo, kazi pa neverjetno kvalitete, če ga ne izločimo pri glavni trgatvi. Manjši posestniki, pri katerih se ne izplača posebej prešati pri glavni trgatvi izločenega slabega grozdja lahko istega pri četrtem prelaganju (pri četrtem delu) dodenejo košu in spravijo mošt, ki nateče odslej naprej, kot manj vrednega posebej. Srednji in večji vinogradniki pa pridelajte čimveč sortnih vin! Potrgajte posamezne grozdne vrste tudi v mešanih Fran Radcšček: LISTEK Na y,Sionu“. Toda, kakor strela z jasnega neba je zadonel klic mornarjev na straži pri topu: „Sousmarin“ (podmornica). Ljudje so pobledeli, konji, v slutnji bližnje nevarnosti, pa so začeli biti s kopiti, trgati se in grizti okrog sebe. Vsled divjanja konj je bil prehod na krovu z enega dela parnika na drugi del popolnoma onemogočen, le"ozek tram na sredi vhodne odprtine so porabljali mornarji kot brv. Ko pa je zadonel rezek glas zvona, je panika dosegla vrhunec, Nekdo mi je zbi! naočnike raz oči, ko je divjal mimo mene. Sam se čudim, kako sem si ohranil še toliko hladnokrvnosti, da sem v gnječi najprej iskal in tudi našel ščipal-nik, kateremu je manjkal — hvala Bogu samo košček stekla. Na stopnjicah v. dolnje prostore so se suvali in prerivali med oglašujočim kričanjem. Nekateri so prihajali navzgor napol oblečeni, drugi pa zopet s kovčegi in z vso svojo prtljago. Nekdo je vrgel težak kovčeg v čoln, a mornar je kovčeg zgrabil in ga vrgel skozi odprtino v dolnje prostore, da se je razletela vsebina na vse straiti. Medtem so pa mornarji raz poveljniškega mostu metali med potnike rešilne pasove. Kdor je imel srečo, je dobil po štiri, pet pasov, sebičnost pa je bila tolika, da niti svojemu prijatelju ni hotel odstopiti vsaj en pas. Prišlo je do tepežev, kar je še bolj podžigalo vznemirjenost. Mnogi so §e drenjali k ograjam in se pripravljali na skok v morje- kar so preprečili mornarji s samokresi v rokah. Z odločnim nastopom so mornarji prisilili vojake nazaj, dasi ni b:lo nikjer več prostora kot pod kopiti do skrajnosti razdraženih konj. Okrog topa je nastal precejšen prazen prostor za nekoliko mornarjev. Stal sem stlačen v naj večji gnječi in med vednim prerivanjem, da se nisem mogel ganiti. Izmed naših vojakov so jih nekaj določili za donašanje streliva iz dolnjih prostorov. Oči sem imel vedno uprte na jader-nico in njeno okolico. Kar zagledam vodne brazde in sledeč tem brazdam, kjer so tvorile oster kot, sem opazil majhen predmet, ki se je vedno bolj približeval našemu parniku. Bil je periskop (opazovalnica) pod vodo plavajoče podmornice. Naš parnik se je uniikal podmornici z vso brzino in sicer v cik-cak smeri, tako, da smo imeli podmornico enkrat bolj na levi, drugič bolj na desni. Top je bil med tem že pripravljen in konečno je zagrmel prvi strel. Pritisk zraka je bil silovit. Granata je padla v morje nedaleč preko cilja. Mogočen stolp vode se je dvignil v zrak in se v tisočerih mavričnih, od solnca obsevanih kapljicah zopet zrušil v morsko gladino. Drugi strel. Granata je pala izpred cilja. Ista prikazen. Tretji strel. Granata zadene cilj. Voda, ki jo je strel dvignil v višino, se razdeli in v dveh čudovito lepih raznobarvenih lokih se razprši na obe strani, na sredi pa sd pojavi gost, Š.tv 8 k: a'm 7 v st Str-*n 72 vinogradih posebej in sprešajte jih posebej, ravnajte se vedno po goraj občrta-nih navodilih, kar se tiče časa in postopanja pri trgatvi. Na ta način bi se lahko pridelalo najmanj tri četrtine od colotnega vinskega pridelka kvalitetno vino v vrednosti najmanj 50 odstotkov več, kakor je navadno vino, ki ga pridelamo in za katerega je le težko najti odjemalce. Letos se ceni celotna vinska produkcija na Štajerskem na približno 400.000 hi v vrednosti 800 milijonov kron. Če se pa ravnamo po zgoraj navedenih navodilih, dvignemo vrednost produkcije za nadalj-nih 300 milijonov kron, to je povišek nad eno tretjino skupne vrednosti, ki se lahko doseže samo z nekoliko več in smo-trenega dela. Zatoraj vinogradniki! Zvišajmo vrednost letošnjega vinskega pridelka ! B. Puklavec, Tedenske novice. Sestanek zaupnikov radi ustanovitve županske zveze za politični okraj Novo mesto se vrši 3. t. m. v ponedeljek ob 10, dopoldne v Rokodelskem domu. Posebno župani in občinski odborniki naj se udeleže sestanka polnoštevilno, ker bode navzoč tudi predsednik glavnega odbora županske zveze za Slovenijo g. poslanec Stanovnik. Ustanovni občni zbor kat. prosvetnega društva v Novem mestu se je vršil v torek zvečer ob precejšnji udeležbi. Na predlog gosp. dr. Česnika je bil izvoljen g. dež. sod. svet. dr. Fischinger za predsednika in g. urednik Fr. Radešček za zapisnikarja občnega zbora. Na predlog g. Munda je bil soglasno izvoljen društveni odbor. Članarina se je določila na predlog g. uprav. Mejaka na 4 K mesečno ter enkratna vpisnina 2 kroni. Debate pri slučajnostih so se udeležili gg. dr. Ažman, Mejak, dr. Česnik, kaplan Gornik, Munda, Gregorec in Radešček, ki je izjavil, da je črn dim. ki se je v podobi velike vedno manjše krogle izgubil v zraku. Morje se strnilo, prekrilo in . . . bilo je kakor poprej . . . mirno in tiho. Na parniku je zavladalo nepopisno veselje. Vse tesnobe pičle četrt ure so bile pozabljene. Pijača se je delila na krovu in med petjem in smehom so letele dobro zabeljene srbske in francoske kletvice na izdajalske — Italijane. Torpiljer se borbe ni udeležil in je ves kritični čas plaval v ozadju. Po srečno uspelem potopljenju podmornice pa je odplul za jadernico. „Sionu je čez dve uri, ob 4. popoldne prispel v Mesino. Tu smo čakali noči ter si ogledovali s parnika posledice svoje-časnega potresa v Mesini. V trdem mraku smo odpluli v družbi italijanskega tor-piljeria in tretji dan opoldne smo se izkrcali na Krfu. Pozneje smo zvedeli, da je bil rSion“ -ob povratku potopljen na — istem mestu. pripravljen poučevati srbščino, ako se priglasi dovoljno število članov za poučni tečaj, ■kar je občni zbor pohvalno in soglasno vzel na znanje. Predsednik je končno ugotovil, da je društvo nepolitično in da je vsake, mu katoličanu, ki se kot tak tudi javno ne boji priznati, mogoče postati član društva brez ozira na stan in spol. Na prvi seji novoizvoljenega odbora Katol. prosvetnega društva se je društveni odbor konštituiral sledeče: Predsednik g. dež. sod, svetnik dr. Josip Fischinger, podpredsednik g. P. Mrak, I. tajnik g. prof, dr. M. Gorjane, 11, tajnik g. vikar 1. Žerjav, I. blagajnik gospa Pickova, II. blagajnik g. Fran Pelko, knjižničar gdč. Knobleharjeva, odborniki pa so: g. dr. Česnik, g-% pr.of. Kovač, urednik F. Radešček in gdč. Štravbarjeva. Pouk srbščine prične že v ponedeljek ob 5. uri v dvorani Rokodelskega doma, kjer se bo določilo vse nadaljno. Pristop imajo somo člani katoliških prosvetnih organizaeij. — Bog živi! Volitve v cenilno komisijo za osebno dohodnino so se izvršile ob zelo slabi udeležbi volilnih upravičencev. V davčnem okraju Novo mesto, Trebnje in Žužemberk je prišlo na volišče 10 odstotkov volilnih upravičencev. Največ glasov je dalo Novo mesto in sicer v korist liste g. Rudolfa Faleskinija, kar se je tudi pričakovalo. V Trebnjem je^ imela lista g. Ivana Košaka večino, toda v Žužemberku se naši ljudje sploh piso udeležili volitev. Lista g. Ivana Košaka je bila enotno in disciplinirano voljena, kar služi na čast našim volilcem, dobila je 52 glasov. Nasprotna lista je dobila 158, 103, 153, 154 in 99 glasov: torej niti dva kandidata nasprotne liste nista dobila enakega števila glasov. V Črnomlju je zmagala naša lista. S vseh ostalih volišč v Sloveniji prihajajo poročila o zelo slabi udeležbi volilnih upravičencev. Mero-davni činitelji bodo morali to upoštevati in spremeniti način volitev,-- ki nikakor ne odgovarja svrhi, radi katere se volitve razpisujejo. Zlata poroka. Izredno redek dogodek med starimi novomeškimi koreninami smo imeli priliko doživeti v četrtek dne 22. septembra. V lepo okrašeni kapiteljski cerkvi je izvršil g. prošt dr. S e b. Elbe-rt cerkveni obred zlate poroke zakonskih g. Leopolda Fischerja in gospe Marije rol. Senica. Tej redki slavnosti je razen sorodnikov prisostvovalo številno občinstvo. Oba slavljenca sta navzlic visoki starosti še veduo krepka in čila. Slavljencema in njunim sorodnikom naše najiskrenejše čestitke. Poročil se je v Kranju g. dr. Božidar Fajdiga z gdč. Olgo Rakovčevo., Ženin je sin gosp: gimn. ravnatelja v Kranju, ki je bil dolgo vrsto let profesor v Novem mestu, mati pa je rojena novomeščanka. Novoporočcncema želimo obilo sreče! Umrl je g. Ivan Krajec, bivši tiskar-nar v Novem mestu. N. v m. p.! Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje! Nesreče. Gospa Terezija Dolenc, vdova po grmskem ravnatelju, si je lansko leto v svoji dolgi in mučni bolezni vsled oslabelosti pri padcu zlomila desno nogo. Enaka nesreča jo je zadela v nedeljo zjutraj ter si je pri tem zlomila še levo nogo. Naše iskreno sočutje! V znamenju vzgoje. Prejeli smo: Ponovno čujemo pritožbe, da se na tukajšnji kr. gimnaziji neki gospod profesor I. a razreda med poukom za vsako malenkost do skrajnosti razburja, preklinja dijake in stariše, obklada vse s priimki, katerih so morda vajeni v Čehoslovaški, ne pa še mi v Sloveniji. P. n. ravnateljstvo kr. gimnazije vljudno prosimo, naj dotičnega gospooa opomni na pojrn olike. Gosp. dvorni svetnik Šuklje je s svojimi članki v „Slovencuu o železniškem vprašanju pri nas vzbudil splošno pozornost. „Sedanjost“ je o njih že pisala in ugotovila avtonomistično, stvarno podprto stališče najstarejšega slovenskega politika. Tudi njegovi politični članki v Jugoslaviji niso nič manj važni. Če in v koliko se g. dv. sv. Šuklje strinja z načrtom avtonomije'SLS, je'postranska stvar, glavno je, da je pristaš avtonomističnega principa. Razvaline ob mostu vsekakor niso v nobeno Čast Novemu mestu in Kandiji. Kakor namenoma ste na obeh koncih mostu, kjer je najživahnejši promet, dve podrtiji brez vsake basni in le na sramoto prizadetim občinam. Ako sta lastnika teh podrtij brez vsakega čuta estetike radi morebitnega koristoljubja, bi morali občinski možje sami ukreniti potrebno, da se to škandalozno sramoto odstrani s popolnim porušenjem razpadlega zidovja, kjer se odlagajo stvari, ki spravljajo v resno nevarnost zdravje bližnjih stanovalcev in mimoidočega občinstva. Ameriška slovenska javnost se zanima z vpra šanjem, kaj je z denarjem, ki ga je svojčas poslalo Republičansko udruženje za slovenske vojne sirote in vdove. Etbin Kristanova navzočnost v Ameriki je to vpnfisanje znova spravila v ospredje. Ž „ republikansko" etiketo Kristanovega kalibra belgrajska vlada ne bo ipiela uspeha. Škoda denarja davkoplačevalcev. Ribniški proces, kakor se splošno imenuje sodna razprava v Vel. Laščah radi liberalnega denuncijanstva izza avstrijske dobe, odkriva težko rak-rano na našem narodnem telesu. Ribniški g. dekan Skubic je liberalcema Križmanu in Arkotu sodno dokazal ovaduštvo. Priče so dalje izpovedale, da je bivši župan Mrhar v Dolenji vasi ovadil tudi gosp. župnika in poslanca Škulja. Češ, da je srbofil. Radi tega je gg. župniku Škulju in dekanu Skubicu pretila vrv okrog vratu. Da se je cela stvar spravila takrat s sveta in da sta ostala gg. Skhbic in Škulj pri življenju, se imata zahvaliti rodbini Smodej v Ribnici, ki je pridobila avstrijske nemške častnike, da niso ovadbe porabili za nadaljno preiskavo, dasi so bili v to poklicani. — To je sramoten madež pa gnilem slovenskem liberalstvu, ki je pa toliko sramotnejši, ker ni osamljen. Svoje gnjusno ovaduštvo proti svojim sorojakom nadaljujejo liberalci še danes. Njim so se pridružili še samostoj-neži. Dovolj je, ako pregledamo .stenografske zapisnike belgrajske zbornice, kjer se od slovenske strani blati SLS in duhovščino, poslužujoč se pri tem podlega ovaduštva, da na ta način očrnijo nasprotnika in s tem slovensko ime — prej pred Nemci in sedaj pred Srbi. Znani samostojneški poslanec si je baje izgovoril pljunek v obraz. Toda tudi taka kazen je za ovaduhe — preblaga. V celjski „Novi dobi“ se pritožuje dr. Kukovec nad učiteljstvom, češ, da je bil v veliki zadregi, ko je bil v Belgradu vprašan, če more jamčiti, da ima vsak učitelj v svoji vasi vsaj pet organiziranih demokratov. — Dr. Kukovec je s tem morda nehote priznal, da se Belgrad predvsem zanima, kdaj pride zadnji slovenski duhovnik pod peto liberalnega učiteljstva, ki slepo izvršuje politična navodila iz Belgrada; učni uspehi so itak postranska stvar, glavno je denar in naslov, kajneda g, „hofrat“ Gangl, Toda zanimivo je, kako naj se liberalci širijo po vaseh, ko v isti številki „N. Doba“ v drugem stolpcu izjavlja, da je demokratska stranka Izrazita zastopnica meščanstva. Dr. Kukovec se prizadeva pokazati nevernemu svetu svojo stranko kot stranko ljudstva, pa pride njegov lasten list in ga lopne s priznanjem, da je policajdemokratska stranka izrazita zastopnica meščanstva. Seveda v kolikor liberalci še niso presedlali po(l pop Janjičevo maiitiljo, kjer več nese. Ne vemo, kako bo dr. Kukovec gledal svojega urednika; morda še bolj strupeno kot tistega poslanca v zbornici, ki je skotaj pri vsakem medklicu gosp. ministra za soc. politiko zaknkal ku-ku. Nekega dne pa se oglasi neki poslanec in v odgovor na „kit-ku“ zakliče : „K, vala, baš si kukavica!'“ 0 bolezni kralja Aleksandra se širijo meed ljudstvom najneverjetnejše vesti. Niti vlada, niti njeno časopisje ne smatra za potrebno, pojasniti javnosti na razumljiv način, zakaj je kralj Aleksander — kljub ozdravljenju — še vedno v tujini. Ker se v zadnjem času širijo razburljive govorice, češ, da se kralj brani prestola, dalje, da noče priseči na „po-icajdemokraško ustavo, ker baje pričakuje rezultat Protičeve akcije. — Zato pričakujemo, da bo vlada tem govoricam napravila konec t jasno in točno izjavo o tem najob-žutljivejšem vprašanju. Kolinska cikorija je kot domač iu najboljši izdelek splošno znana. Zahtevajte jo povsod! Ameriški novičar. Raznoterosti. Rudarsko gibanje v West Virginiji je zavzel«) obseg državljanske vojne, toda brez političnih stremljenj. Vojska zveznih držav nastopa v obrambo kapitalističnih interesov. Upor bo zadušen v krvi. ker ftobena stranka nore popustiti, rudarji pa niti sami prav ne «vedo. za kaj gie. Tudi v drugih ameriških državah ni mnogo bolje. Draginja in brezposelnost goni ljudi iz Amerike. Ker je izpisek imen naših rojakov, ki so se pred kratkim vrnili v domovino, preobširen, omenjamo samo Martina Kosa iz Ločne. - V Clevelandu se je ustanovil politični klub. v katerem so zastopane vse (! ?) stranke. V odboru kluba so: M. Lah. M. Pogorelec. A. J. Žužek, Tomažič in Eržen. — V Clevelandu je avtomobil povozil in notranje poškodoval Feliksa Prelogarja, ki zahteva nič manj kot 11 milijonov krort odškodnine. Poroke. Na Ely, Minn. A. Struna iz Kleč pri Žužemberku s Kristino Ru-ter in Franc Bolak iz Vel, Globokega pri Krškem z Anico Košak iz Male Račne pri Grosupljem. Umrli s o. Na Ely Mihael Habjan star 68 let. V Njujorku Adolf Ferenčak, ameriški vojak-letalec, padel iz zrakoplova. — Katarini roj. Mihelič iz Prelesja pri Črnomlju je umrl mož J. Ribič v Dillonu, Minn. — V Clevelandu sta se v avtomobilu vozila od poroke nevesta Možina (Slovenka) in ženin Sim-son (Amerikanec) in tako nesrečno zadela v cestno železnico, da sta bila oba na mestu nlrtva. Se je Čas, da ugodno menjate amei i-kanske dolarje pri Slov. eskomptni banki v Novem mestu, ker se že čuti padanje dolarske vrednosti. ‘ Potrtim Srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, tast in IVAN KftAJEC bivši tiskarnar, založnik in ravnatelj mestne hranilnice v Novem mestu dne 26. septembra ob pol 7. uri zvečer v 79. letu v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnega se prenese 28. septembra ob pol 4. popoldne od Božjega groba na pokopališče v Novem mestu. Prosi se tihega sožalja. Venci se hvaležno odklanjajo. Kandija pri Novem mestu, dne 26. septembra 1921. Žalujoči ostali. Gospodarska Zveza centrala za skuphi nakup v Ljubljani | Podružnica v Novemjti^ ima v zalogi vse špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd. pr* Lahki in težki bencin za poljedelske stroje. ZAHVALA. Podpisana se zahvaljujeva za vse prisrčne pismene in ustmene častitke o priliki najine zlate poroke. »Se posebno zahvalo sva dolžna mil. g. proštu dr, Seb. Elbertu za njegovo prijaznost, g. Hladniku in cerkvenemu pevskemu zboru za krasno petje ter Obrtnemu društvu za častitke iu godbi istega za podoknico na predvečer. Vsem najlepša zahvala ! Novo mesto, 22. septembra 1921. LEOPOLD in MARIJA FISCHER. Išče se - stanovanje s hrano v boljši rodbini. Kje pove uprav.