Dopisi. Od ogerske meje. Večinom trobijo taki župani v nemškutarski rog, kateri ne čitajo nGo8podarjau in vsled tega ostajajo zmirom v temi nevednosti. Kako pa se taki Ijudje odlikujejo z nemškim uradovaujem bodi čitajočemu občinstvu v dokaz tale slučai: Letošnjega leta dobil je neki župan v tokajŠDJej okolici od sl. c. kr. glavarstva na Ptuji nalog, naj od nekega viničarja iztirja 2 fl. kazni zato ker jegova liči ni redno v so!o prihajala, a on je na to prav lepo odgovoril! Es wird bestattiget das der N. N. nicht in bestande ist nacb eeine Tobter .... die Scbalfersaumnisse wegen seine Armuth und niangel zubezahlen weil er ein Weinzerl Diast schlebt." Vsak, ki to poročilo bere mora pomilovaje jegovega sestavitelja z glavo majati; no iz tega je vendar razvidno in razumljivo, kaj je hotel reči, ali huje se je urezal tim načinom, kako je šolskemu vodstvu poroča), da je ta viničar odslužil denarno kazen zaporom (10 ur). To poročilo pa je ustavljeno tako le: Bericht An (tukaj je kaznjenčevo ime) in J. In den sich J. M. Beinzerl aus J. selbst erklert, das er Geldstaffbusse mit 2 fl. mit 10 Stundigen Arrestbusse am seinen angesezten Tage als am 23. Oktober d. J. selbst in Bezirksgericbt Friedau entiicbtet batt wird bestiittiget." Nebi bilo lepše? ,,S1. šolsko vodstvo! Podpisano predstojništvo občine J. potrjuje, da je tukajšnji viničar J. M. ker jemu naložene kazni od 2 fl. ne more plačati, bil dne 23. oktobra 1. 1. 10 ur zaprt.1* Dragi župani ne mislite, ako ste kot vojaki ali rokodelci na tujem nekaj nemščine vjeli, da jo zamorete tudi pismeno rabiti. Govoriti nekoliko besed ni teško, ali nemščino pravilno pisati, je diuga stvar. Naročite si o novem leti ,,Slovenskega Gospodarja" čitajte ga marljivo in se učite iz njega kako se piše po domače, a tujščino pustite tujcem, nehajte ž njo sami sebe smešeti! To smo naveli mimogrede večinoru zato, da se naši župani spomnijo zopet na rGospodarja", inače bi se utegnolo kteremu pripetiti, da pride v te nesrečne ,,zeitinge!u Iz Starega trga. (Starodavna Vuzeniška) nadžupnija je nenavadno svečanost obhajala na novega leta den. Spremljala je svojega dusnega pastirja, nadžupnika, čast. kanonika in zlatomešnika Antona Galuf-a k večnemu počitku. Castitljivi starček so sklenoli mrtvaško procesjo lavantinskih duhovnikov v 1. 1881 v petek 30 grundna, m. 1. — Rojeni so bili 16. prosinca 1801 v Ponikvi, pri južni železnici; manjkalo jim je tedaj še le malo število dni za 81. leto starosti. V knjigi modroati" (4-7) nas Bog nci: pStarosti ne dela častitljive ne obilno stevilo let: temuč čloreka um in modrost je za sive lasi; ter brezmadežno življenje, brez graje vestno spolnovanje dolžnosti vv dubovskem poklicu ter redko visoka starost. Ceravno je pogreb moral biti taki den, kedar težko duhovniki zapustijo župnije: vendar se je sošlo 18 dubovnikov iz bližine in iz dale5 rajnernu duhovskemu bratu slednje časti skazat. Iz Maribora so prišli preč. g. kanonik Herg, ki so pogrebna opravila oskrbeli. Ob '/gS popoldne se je sošla ogromna množina ljudstva iz domače nadžupnije iu bližnje okolice. Po dokončanih cerkvenih molitvah so č. dekan mabrenberški g. Stoklas besedo o slovesu govorili, opisajoči v genljivi besedi življenje, delavnost preč. nadžupnika. Da so rajni tudi v onih krogib priljubljeni bili, ki so navadno cerkvi nasprotnega mišljenja: je kazalo obilno število gospodov in gospa, iz bližnjega Mabrenberga. Nagiobnico so zapeli pevci iz Mabrenberga. Naj mirno počiva blagi duhovnik! Vuzeniški uadfari pa želimo kmalo novega dubovnega očeta. V novejšem času je stela ta starodavna nadžupnija ined svoje dušue pastirje nioža, ktera sta pozneje do skofovske 6asti bila povzdignjena: milostlj. g. Janez Zimmermann-a, ia Aatona Martina Slomšek-a. Redka čast in nenavadna sreča previdnosti Božje! Iz Mozirja. (Na sv. Štefanovo) imela je naša čitalnica svoj redni občni zbor, kteremu je sledila prav živabaa veselica. G. predsednik Rad. Skoflek, pozdravil je zbrane društvenike, ter jim v kratkib potezah narisal delovanje čitalnično. Blagajnik objavi potem rafinn, kteri kaže nekoliko ostanka; ter naznanja, da je za v pribodnje pristopilo 7 novih udov. Občni zbor izreče predsedniku in blagajniku svojo zahvalo. Pri volitvi novega odbora se vsi dosedanji odborniki zopet zvolijo. Voljeni so tedaj sledeči gospodje: Radoslav Škoflek za predsednika; Anton Turnšek za podpredaednika; Ivan Vrankovič za blagajnika, Franjo Žolgar in Josip Turnšek za odbornika. Pri točki: posamezni nasveti, stavi drustvenik g. J. Pirs predlog: občni zbor naj sklene, društvenemu blagajniku zaukazati, da naroči časopis nMir" iu sicer toliko iztisov, kolikor blagajnica dopušča, najmanje pa 4 iztise za koroške Slovence. Urednistvu omenjenega lista se prepusti, liste po 8voji volji razdeliti. Predlog se z nživijo"klici odobri, ter upanje izrece, da bode tudi mozirska posojilnica pri prihodnjem svojem občnem zboru enak predlog sprejela, v stevilu iztisih pa čitalnico gotovo prekosila. Piične se veselica. Citalnični pevski zbor, kteri je bil danes z gornjesavinjske doline došlimi gosti zdatno pomnožen, zapoje: ^Mili kraj"; živahni ,,dobro"-klici pohvalijo pevce. Gospod predsednik R. Škoflek omenja, da je ravno danes god cesarične Stefanije, razloži dalje dobrotljivost cesarske rodbine, ter sklepa, kako je nam Slovencem posebno naš svitli cesar Franc Jožef priljubljen. Gromoviti rživijo"- in ,,s]ava"-klici pritrdijo govorniku. Godba zaigra cesarsko pesem ; pevci pa potem zapojejo hrvatski nU boj!" Ta pesem se še ni nikdar pela v Mozirji. Napravila je tako velikansk vtis, da se je morala dvakrat ponavljati. Zatem prodali 80 se na dražbi stari politični časopisi. Ko je bilo to dokončano, prične se ples, vmes zapeli so nam pa vrli pevci: nNa straži," nNoč,u nSablenka," nDomovina'' in še celo kopo druzib prav lepib pesnij. Blizu jatra radovali smo se tako živahno, da se je v obče izrekla želja: naj odbor zopet enako veselico napravi: kar se bode tudi, kakor slišim, v kratkem zgodilo. Iz Ljutomera. Na Janeževo dne 27. decembra 8mo imeli sejo gosp. podružnice, združeno z z zborovanjem tukajšnjega vinorejskega društva; pogovarjali smo se pri tej priliki o nevarnosti, ki nam preti od trtae uši. Da bi pa lože delovali zoper to golazen, sklenjeno je bilo, razdeliti vse gorice celega okraja na štiri odseke; v vsakem odseku bode se osnovala nadzorna komisija, katera bode pregledovala gorice svojega odseka. Kot načelniki vsakega odseka so nasvetovani: 1) za občine: Drakovci, Moravci, Malonedeljci, Bučkovci, Godomerci, Bodislavci in Radoslavci g. Anton Božič, posestnik v Radoslavcih; 2) za občine: Mekotnjak, Desnjak, Staracesta, Kamenšcak, Radomeničak in Ljutomer g. Matija Gemzič, trgovec v Ljutomeru; 3) zaobčine: Podgradje, Slamnjak. Grisovšak, Železneduri, Mali in Veliki Čuber g. Ivan Huber, tržan v Ljutomeru; 4) za občine: Rinčetova (Slavčja^ graba, Stročji breg, Nunska graba, Presika s Sajtovščakom g. S. Desenibus, 08krbnik grajsčine na Podgradji. — Razun tega je izgovorila gosp. podružnica željo c. kr. gosp. družbi v Gradci, da naj izdaja ,,Gospodarstveno prilogo" združeno s ,,Slovenskim Gospodarjem," tako, kakor dozdaj, tudi za prihodnje, in da" naj deluje tudi na to, da se poročila in poduki, zadevajoei vinorejo, ki jih izdaja vinorejska šola v Mariboru, za prihodnje objavljajo v ^Slovenskem Gospodarji", ker ua ta način bodo dobili Slovenci na Stajerskem po najkračejši in najpraktičnejši poti potrebuib naukov glede vinoreje, kletarstva in sadjoreje. J. K. Iz Obreža. (Šulek zdelan.) Naj še kdo pravi, da se čudeži več ne godijo! Skoz in skoz uedolžni, bogati, siloviti Šulek je na 2 leti ječe in plačanje velikih stroškov, ki mu bodo marsikatero ljabo jezerinko pobrale, obsojen, in ž njim je obsojenih 11 ravno tako nedolžnib, nadepolnih Obreškib in Središkib mladenčev. Nedolžai so vsi, pa trdo8rčni gospodje v Celji njiua tega zaradi nasprotnih dokazov niso boteli verovati. Niti solze, ki so jib zatožeuci po litrib točili, sodnikov niso oinebčale! Dolgo, čez leto in dan, je Sfiala gori oraeujena tožba, in to gotovo ne ua Sulekovo škodo, pa nekteri hudobni ljudje so dregali iu mešali tako dolgo, da je mogla resnica ua dan, ptički pa — pod ključ. Uže sino mislili, da ne bo iz tožbe nič (okolo 20 oseb je po zatožencib deluma prav težko poškodovanib), ker smo tukaj pri nas na marsiktcre izvanredne prikazni nava- jeni. Bog je visoko, car pa daleč, pravi prigovor. Vsakokrat skoro je prihaškal Sulek potolažen po dobrih svetih, dobrih gospodj)v, ki so ga še celo domov tolažit prišli (ker Šulek ni nebvaležna duša) zlasti iz Ormoža. Tolažila sta ga dalje naš zakotni viceuotarjoš Zobovič: pravi peteržil v vsako župo, in prava roka nekterib poglavitib Srediakih purgarjev, zloglasni nčrni Lovra", pa vse nič ni pomagalo! 0 hudobni svet! Kolikim posestnikom je Šnlek sukne slekel iu kožo čez ušesa poteguil, koliko se jih je v njegovi krčmi napilo (a Bog me ne zastonj), sprlo in pretepalo, koliko gruntičev je v Šulekovi veliki mošnji lepo in dobro sbranjenih, za vino in ntajkselgajstžganico", zdaj pa še ga ljudje za vse njegove dobrote tožijo in proti njemu pričajo! In ne ae nevolje zadosti! Še krčmo so mu zaprli ! Strabovita krivica in skoda! Kde bodo sedaj naši potepubi in lumpi od jutra do jutra poležavali, pijančevali, zapravljali in Bogu dan kradli ? Kde bodo pridni naši blapci svojo pozno mešo imeli in se po noči s pridnimi deklami sbajali ? Kde se bodo pritožili in od koga dobre nauke prijemali, ker sodnega stola Zobovičevega in dobrib naukov Sulekovih in črnega Lovra več ne bo? Tako se nam tedaj godi, zategadelj pa tudi vsi neizmerno žalujemo. Na vrh tega še so pa pravico ljubnega in poštenega, za okolico tako zaslužnega črnega Lovra tudi na 2 dni cesarske košte obsodili! Žalost tedaj čez žalost! Potolažite nas! Od sv. Lenarta v Slov. goricah. (Od cesarja pomilosčen) je g. Anton Roškar, bivši llletni župan na Drvanji, zastran tiste kazni, katero mu je c. k. sodnija gornje-radgouska bila naložila. Nekokrat je namreč g. Roškar zajca ustrelii, in ker mu je zbežal za kakih GO korakov naprej v lov Šavniškega župana gospoda Ploja, ael je po njega črez mejo. Radi tega bil je od g. Ploja zatožen in obsojen na 24 ur zapora. Ker se kazen ni dala odstrantti, poprosil je sicer pošteni in vrli župan svitlega cesarja za poinilosčenje in ga je res deležen postal z najvišjim odlokoin od 13. avgusta 1881. Tako je sedaj ta re6 dokončana. Bivaemu Drvanjskemu županu je k tolikemu uspebu čestitati, vsakemu lovcu pa opaznosti nasvetovati, da ne pride v nepotrebne tožbe in sitne zadrege. Iz Maribora. (Okrajni zaetop) imel je sejo 3. jan. t. 1. Kmetskih zastopnikov prialo je samo 12, mestnih pa 10. Toda predsednik dr. Schmiderer to opazivsi pošlje bitro po več meščanov in takoj prisopibajo dr. Reiser, Badl iu Peteruell ter so prosnjo srenje Fratnske, naj bi se njihova steza do cerkve vzela naed okrajne, trdnosrčno zavrgli, akoravno je uže 23 zastopuikov jo bilo podpisalo. Ua kmetski zastopniki prevec izO8tajajo od sej, temu je najvcč kriv predsednik dr. Scbmiderer, ki neče nikdar na tržni den sklicati zastopnikov, ampak vselej eden ali dva dni pozneje. To je graje vredna brezobzirnost in škrtljavo prizadevanje kmete z mesčani nadlegovati in gospodovati. Sploh pa je potrebščina okrajne zastope odpraviti ali volilne rede naturnej večini kmetskej v korist predrugačiti zopet očividaa. Potroskov bo letos 20,765 fl., med temi za ceste 15837 fl. in za ogledovanje stez še posebič 500 fl.