Politično Stane: Za celo leto.....K 15"— za pol leta......« 750 za četrt leta.....« 380 za 1 mesec......« 1*30 Posamezna številka 30 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, hiša zdravnika dr. Štuheca. Rokopisi se ne vrnejo. Telefon št. 46. tednik« L letnik Bodimo sebični! ¦¦¦••¦•¦¦•¦ ¦¦¦*<¦¦ • ¦ • ¦ * ¦ ¦•»¦»¦•¦¦•¦¦¦¦¦¦«¦ V dneh silnega psihičnega prenapetja živimo ; vsak dan čakamo z nervoznostjo, kaj nam bodo prinesli telegrami iz Pariza, kjer se svetu kuje usoda. Ves planet je v vzhičeni buni, vse bolj kakor kdaj med vojsko. Nemčija leži strta na tleh in niti ganiti se ne more brez bolestnego vzdiha in še sto let se ne bo ganila. Francoska triumfira. Lep bi bil ta triumf, če ne bi trpeli ob njem tudi mi. Zmagoslavje velikih je potegnilo nas male pod kolo in nevarnost je, da nas stre. Do koga naj se obrnemo Jugoslovani ? Saj vidimo, da mogočnikom v Parizu ni do nas. Odpravili so nas s problematičnimi predpisi zveze narodov in poverili so nam z drugimi slovanskimi državami vred uloge vzdrževalcev evropskega ravnovesja (Schwegel S. N. št. 125.) Dokler nismo utrjeni na znotraj, ne moremo biti kos tej nalogi, osobito ne, ker ima Italija proste roko, da z vsemi močmi ovira razvoj naše države in nam trga kose od živega telesa. Spravili nas bodo tudi v gospodarsko odvisnost. Angleški in francoski kapital kupuje srbske rudnike in tudi na Reki si že pripravlja tla. Opreznost velja! V politiki je altruizem neznan pojem. In zaupljivost pogubno zlo. Postaviti se moramo na stališče osamosvoje in neodvisnosti. Danes marširajo jugoslovanski polki zmago-nosno in jemljejo na Koroškem, kur je naše. Čast vojski! Kar bomo posedli, bomo imeli. Če ne bi si sami pomagali, bi nas mirovna konierenca mirne duše izročila Nemcem, kakor nas je že davno izročila Lahom na milost in nemilost. V nas samih je moč. Nase moramo . zidati, sami delati; ne na desno, ne na levo ne smemo gledati. V domsči hiši se moramo ojačiti, trdi moramo biti na zunaj in neizprosni. Postati moramo politično sebični. Učimo se od Angleške in Francoske! Naše vodne sile. „Slovenski Narod" prinaša v št. od 26. t. m. prav zanimiv članek o naših vodnih silah iz peresa dr. tehn. Milana Vidmarja. Ker se razpravlja v tem članku tudi o naši Dravi, priobčujemo tozadevni odlomek ki se glasi: „Naša Jugoslavija ima tudi tik ob svoji severni meji velikanske vire vodne energije. Drava ima v svojem teku po Koroški in po Štajerski celo vrsto stopenj, ki so izrabne za velike vodne naprave. Več kot 200.000 konjskih sil dere neizčrpanih z valovi naprej. To je naše bogastvo naša prihodnost. To je vir snergije za naše železnice, za razsvetljavo naših mest, za industrijo, katero si moramo Drganizirati. Te vodne sile ne smemo pustiti neizrabljene, drugače bodo prekmalu postale preslabotne naše roke za delo, drugače bomo )rav po nepotrebnem izčrpali premogokope. 3ela vrsta vodnih naprav mora v kratkem iasu, v teku nekaj let, zrasti ob naši Dravi. Velikansko električno omrežje moramo pote-jniti čez celo Slovenijo in velik del Hrvatske. V to omrežje moramo vplesti tudi manjše vodne sile, ki nam stoje na razpolago ob Savi, Kolpi in Uni. Rat^otako kakor severna Italija mora tudi severna Jugoslavija postati industrijski del naše države.1' Želimo, da bi se prav kmalu uresničile te zlate pisateljeve besede. Pisane so nam čisto iz srca. V duhu vidimo pred seboj v Ptuju in okolici dvigati se mogočne tovarne, mesto in dravsko polje žari ponoči v električni razsvetljavi. Obrtniki — posestniki nadomestili so človeško delavno moč z moderno elektriko. Žo pred vojno hotel je neki konzorcij (na čelu mu ptujski trgovec Schramke) doseči koncesijo za takozvani Dravski kanal, ki bi se naj skopal od Maribora do hrvatske meje. V Ptuju bi naj bila električna centrala. Konzorcij je po raznih sleparijah tudi že bil dosegel razlastitev potrebnih zemljišč ob Dravi. Naše ljudstvo se ie takrat upiralo do-tičnemu podjetju, ker smo se zavedali, da hoče nemška industrija samo pomagati graditi most od Berlina do Trsta preko našega slovenskega ozemlja. Ta občutek je imel z našimi voditelji vred . vsak naj preprosto): i kraetič. Raditoga so naše zavedne občine, posebno Nova vas pri Sv. Marku po svojem predstojniku g. Veršiču skušali celo z drago pravdo preprečiti zvito nakano nemškega kapitala. — Danes pa odločuje glede vodne sile slovenske Drave le naš narod. Vodna sila se bo izrabila le v korist našega naroda. Naš domači kapital se naj tu v najkrajšem času plodonosno naloži. Svoječasno že izdelani projekt, ki je gotovo shranjen v spisih ptujskega okrajnega glavarstva, se naj po strokovnjakih takoj pregleda in preuči. Mogoče hrani dobro zrno. Saj je bila zamišljena ptujska električna centrala v tako velikem obsegu, da bi bila oddajala električni tok do Dunaja. Zakaj bi se ta tok sedaj ne obrnil proti jugu po celi Sloveniji in bratski Hrvatski. Treba je podjetnosti, potem postane gotovo severna Jugoslavija industrijski del naše države. j Iz seje mestnega sosveta j I 25. maja 1919. :_ ........... .........i Mestni sosvet je odobril v seji dne 28. maja predloge glede slovenskih uličnih napisov, kakor jih je izdelal v ta namen izbrani odsek. Sklenil je, da se naroče takoj tablice za hišne številke z napisi na račun hišnih posestnikov. Za danes izdamo le, da je dobila Bismarckova ulica ime Krekove. Druga imena prinesemo prihodnjič. Dalje se je sklenilo, da se po tozadevni naredbi Narodne vlade s 30. junijem t. 1. odpuste iz službe vsi nemški mestni uradniki. Obenem se bodo razpisala izpraznjena službena mesta. Odpuščenim nemškim uradnikom je dano na voljo, da lahko prosijo za zopetni sprejem, če so državljani kraljevine SHS in pa če so slovenščini; kos v govoiu in pisavi. Odslovljeni nameščenci, ki ne mislijo prositi, da se vnovič sprejmejo, dobe plačo še do 31. avgusta t. 1., če opravljajo službo in stanujejo v Ptuju. Ob koncu seje je prišlo do živahne po- litične debate. Povdarjalo se je, da se Nemcem v Ptuju ves čas od prevrata do danes osebno ni skrivil las. Res je, da so se dogodili enkrat pouiični izgredi, ki smo jih že tedaj obsodili. Vendar so bili ti le posledica nemških grozodejstev in surovosti na Koroškem. Kljub temu pišeje graški listi o stvari skrajno neresnično in sramotilno za nas; kdor čita te izrodke nemške zlobe in ni poučen o resničnem etanju v Ptuju, bi mislil, da Nemce tu obešamo, ka-li. Z enako zlobnostjo so širili Nemci med ljudstvo ostudne laži o srbskih vojakih, ki so bili nekaj dni v Ptuju, Češ da so umorili štiri ženske in jih pometali v Dravo in kdo ve, kaj še. Namen teh bedasto-zlobnih vesti je prozoren in dela čast nemškemu imenu. K temu pride še Ornig in njegova družba, ki potom letakov in plačanih duš iz varnega zavetja neprestano hujska po naših Dokazano je, da imajo ptujski Nemci ozke stike z Gradcem. In vendar tem poštenjakom ne pride na um, da bi v Gradcu ovrgli neresnične vesti, ki krožijo tam o Pt"«tjU. Nemški člani ;a so bili pozvani, naj po svojih brezdvomnih zvezah poskrbe za to, da se te in enake bajke v Novi Avstriji demontirajo, da nemSki Časniki poročajo le resnico in da prestanejo s hujskanjem med nami. Nemški člani sosveta so na te opravičene očitke povdarjali svojo lojalnost, s katero so dosegli, da se je ptujsko nemško prebivalstvo obnašalo ves čas mirno ; obljubili so, da bodo v zgoraj označenem smislu uplivali na Gradec, da se ublažijo nasprotstva. Res radovedni smo, koliko bo ta upliv zalegel, če sploh pride Gradcu do ušes. Gospodarstvo. I..........................................................j Svinjska rudečica. Dr. Z a v r n i k. Menda ni bolezni, ki bi bolj in dalje časa razsajala med ščetinarji, kakor svinjska rudečica. In vendar še večina kmetovalcev do danes ne pozna bistva te bolezni. Svinjska rudečica, tudi pereči ogenj ali periček imenovana, je nalezljiva kuga. Povzročitelj je bacil, ki je velik eno ali poldrugo tisočinko milimetra. Pride v telo po krmi ali vodi, ki je bila onesnažena, oziroma okužena po blatu, vodi, krvi in drugih odpadkih bolnih svinj. Ti bacili se drže namreč v blatu in in vodi; glavna zalega je v krvi, če je pa svinja močno bolna, jih najdeš po celem telesu. Iz tega je razvidno, kako lahko se bolezen razširi. Treba je le, da je bila bolna svinja na pašniku, kjer se pasejo druge in že je možnost dana, da se vse nalezejo bolezen. Bolezen ne nastane brez teh bacilov. Mnogokrat se sliši, da je detelja vzrok bolezni ; to je mogoče samo takrat, Če je bila detelja že s kaljo bolezni okužena. Pogosto prenašajo in razširjajo to bolezen psi s tem, da izkopavajo preplitvo zakopane pogiunle svinje in vlačijo mrhovino _ 2 — okrog. Ta pride tako cesto v tekočo vodo ; okuženo vodo pijejo na drugem mestu svinje in zbolijo. Raznese se bolezen tudi pri trženju s svinjami. Kal bolezni povzroči vidne znake v prilično sedmih dneh, to se pravi: svinja je lahko že okužena, a še ni videti bolna in se proda navidezno zdrava. Črez par dni v novem dvorcu vidno zboli in okuži tam se nahajajoče svinje. Previdnost zahteva torej, da imam kupljeno svinjo vsaj teden dni posebej zaprto in jo opazujem, predno jo dam k drugim v hlev. To pravilo bi se moralo izvajati sploh pri vseh nakupljenih živalih. Primer, kako se lahko razširi bolezen : Neki posestnik je moral zaklati na rudečici zbolele svinje. Dal je od teh nekaj mesa svojima sosedoma. Tam so ga umivali, vodo pa so zlili neprekuhano k pomijam, čez teden dni so obema posestnikoma zbolele in poginile vse svinje. Prenese se kal bolezni tudi na ta način, da gre kdo z neočiščenimi nogami ali obuta-lom iz hleva obolelih svinj k zdravim, da krmi bolne in zdrave iz iste posode ali v istem koritu. »Seveda ni, da bi se moralo to zinirom zgoditi, a večinoma je tako. Kaj je storiti, če zboli svinja na sumljivi bolezni ? — Prvo je, da bolno ločiš od zdravih tako, da ne pridejo popolnoma nič v dotiko. Bolno naj ne krmi ista oseba, kakor zdrave. K bolnim naj inehodi po nepot robnem drugi, kakor oni, ki jih krmi. Najnevarnejše je, da hodijo iz radovednosti tuje osebe bolne prasce gledat in tako si lahko zanesejo bolezen v svoje svinjake. Ta radovednost je zelo draga. Zatorej pravilo : ne hodi k bolni živini, zlasti če je opravičen sum kuge. če je rudečica, kar itak že ve kolikor toliko vsaka gospodinja, je vsakovrstno zdravljenje in zalivanje a sredstvi, ki jih svetuje ta ali ona. ženska, brezpredmetno. Prvo, kar je, naj se skuša zmanjšati vročica in za to je polivanje z mrzlo vodo edino na mestu ; dobra je tudi ilovica z jesihom, 's čimer naj se celo telo pomaže ; ko se posuši, naj se to ponovi. Glavno pa je zdravilno cepljenje. Tu ne pridejo v poštev tiste krone, ki jih stane cepljenje, ker ne gre toliko za eno bolno svinjo, ampak za vse. Zbolijo lahko svinje vsake starosti, zlasti pa v starosti nad 3 mesece. Če je treba obolelo svinjo zaklati, se mora posebno previdno ravnati z mesom. Voda, ki je bila z mesom v dotiki, se mora skrbno spraviti na mesta, kamor ne pridejo zdrave svinje. Najbolje jo je zliti v globoke jame, ki naj se še polijejo z apneno raztopimo. Crknjene živali naj se dado konjedercu. Po kužnem zakonu je vsakdo dolžan bolezen javiti pristojni občini ali živinozdrav-niku. Po tem zakonu se proglasi zapor čez svinjake, to se pravi, da ne sme nobena svinja iz dvorca in nobena v dvorec. Seve ia je to vse le radi tega, da se bolezen ne raznese. Zapor traja navadno 14 dni računano od časa, ko je zadnja bolna svinja bila pobita ali je poginila. Meso ubitih živali se mora dati v 25% solno raztoplino v kosih, ki niso težji od pol kilograma; v njej naj ostane najmanj tri tedne. Sploh merijo predpisi na to, da se bolezen ne more raz-nesti, oziroma da se kali uničijo. Pač pa lahko dovoli okrajna politična oblast, da se iz zaprtih dvorcev dado svinje v zakol v javnih klavnicah tekom 3 dni oziroma nale-zenja sumnjive tekom 8 dni. Prestopkov zoper zapor, oziroma kužni zakon za živali se je varovati, ker so kazni visoke. Najbolj nevaren čas za rudečico je toplo poletje, zlasti pa za razširjanje bolezni, ker so svinje na skupnih pašnikih, kjer se lahko okuži pašnik in živali druga od druge. Pospešuje razvoj bolezni tudi okolnost, da se mnogokrat izvrši razkužba zelo površano. Razkužba je ono delo, s katerim se kali bolezni uničijo. V to služijo različna sredstva; najbolje in tudi najcenejše je apno v sveži raztoplini. Pobeliti se pa mora vse, kar je bilo v dotiki z bolno svinjo, zlasti gnoj in nastilja ter notranjščina hleva. Tu pa tam se vidi hleve lepo pobeljene zunaj na vratih < in vekah, kar ni tako važno, kakor pa no-j tranjščina. Našel sem celo slučaje, da se je | sploh pobelilo le zunaj a znotraj nič Potem | se ni čuditi, če takoj, ko se postavi v take | hleve zdrava žival, ta zopet zboli. Izgovor, | da je bolezen v hlevu, velja pač deloma, I ker se ta bolezen oziroma vzroki odpravijo le z dobrim razkuženjem. Mnogo nevarnejša pa je svinjska kuga, j ki se je k nam zanesla večjidel s Hrvatskega, j Svinje, oziroma prasce za pleme s Hrvatskega J kupovati, odsvetujem vsakemu odločno. Predvsem pa velja seveda pravilo, da je j boljo varovati živali bolezni, kakor pa jih | zdraviti. Tu je predvsem potrebna stroga i snaga. Hleve je treba večcrat pobeliti z j apnom, korista pred in po krmljenju čistiti, j zlasti pa poleti. Vročina pospešuje razvoj i nebrojnih bacilov, ki lahko povzročajo tudi druge bolezni. j Baj i Mili ii nti liiov i pitali. \ a • :...........................................................« Dandanes, ko imamo železnice, pošto, brzojav in celo telefon, ni svet nikjer več z deskami zabit. Morali bi tudi mi slovenci naglih korakov napredovati. Pa naglega napredovanja ni nikjer opazovati med nami, dasi bi to bilo sedaj po vojni za nas potrebno in koristno. Toda naglo bi radi odpravili vse davke, ako bi bilo mogoče in tudi vojaško službo. Davke plačevati ni prijetno, pa mora biti. Saj vendar ni mogla dozdaj nobena stara ali nova, nobena velika ali mala država (jdpraviti davkov in vojaštva. Mora biti in zato je treba trpeti in prenašati! Tudi v Jugoslaviji! V knjigah čitamoo tem kar je bilo. Tako izvemo, da so kmetski žulji že leta 1718 plačevali v krajih današnje Jugoslavije cesarski in deželni davek. Že takrat je obstala cela vrsta raznih davkov. Imeli so cesarski davek ali kontribucijo. Bil je za vse kmetije jednako velik, naj,^ |o bile dobre ali slabe. Pobirali so ta davek za pokrivanje državnih potrebščin. Od leta 1608 naprej se je plačeval hišni goldinar ali nova naklada, jednako visok za vse kmetije. To je bil drugi davek. Tretji davek se je imenoval štibra; bil je deželni davek. Četrti je bil zemljiški davek ; pobiral se je posebno visok od mlinov. Peti davek je bila robotovina. Z njim so se odkupovali od tlake. Poznali pa so tudi desetino. Robotovina pa je bila najvišji davek med vsemi. Kaki pa so bili takrat dohodki za pridelke? Za navadno kokoš je kmet dobil leta 1725 4 krajcarje, za pitano 7 kr. ; za raco ali kopuna se je plačalo 10 kr., za prašička 5 kr., za kozlička 24., za 15 rakov 14 kr., 20 jajec je stalo 4 kr. Draginja takrat ni vladala na trgu. Kmet ni mogel obogateti. Pa davki so bili vseeno in so se morali plačevati. Dandanes pa ima vsak pridelek visoko ceno, vse se lahko pioda. Tedaj mora tudi država dobiti od nas česar potrebuje, davek in državno posojilo ! Zakaj bodi izvoz vina prost ? Ptujski okraj pridela, ako je leto ugodno, precej vina. Pridelek se ne mora in ne sme porabiti doma in v deželi, ker bi se potrata in pijančevanje med ljudstvom še bolj razširilo ; vinogradnik mora vsak skupiti za vinski pridelek tudi gotov denar. Pred vojno so vinogradi slabo nosili. Vinske cene so bile tako nizke, da se večjidel niti stroški obdelovanja niso pokrili. Obnovitev vinogradov je stala dosti truda in stroškov. Med tem pa posestnik ni imel več let prav nobenih dohodkov. Vinogradniki so se zadolžili pri deželi in pri državi, pa tudi povsod drugod, kjer so mogli dobiti kredit. Ako bi vojna ne bila zvišala cene tudi vinu, propasti bi moralo vse vinogradništvo. Teh boljših cen pa nekateri sloji vinogradnikom ne privoščijo. To so tisti sloji, kateri nočejo razumeti položaja vinogradništva pred vojno, in kateri nočejo upoštevati zvišanja vseh stroškov predelovanja in cen vseh potrebščin, kakor galice, kolja, škropilnic itd. Ti sloji zahtevajo znižanje cen za se, ne glede na to, da ne padejo cene drugim pridelkom in izdelkom. Ti sloji so tudi za to, da se izvoz vina zabrani. Ta zahteva pa je spametna in kritična ob enem. Ves vinski pridelek doma popiti, to ni mogoče, to ne sme biti. Haložani kot glavni pridelovalci vina, so tudi njega največji častilci. Pa tudi oni Čutijo potrebo, da se dobi denar za vino, da gre vino iz kleti, iz dežele v svet! Haložani, kakor vsi drugi vinogradniki tedaj zahtevajo nujno, da vlada dovoli prost izvoz vina na vse strani, da odpravi vse omejitve izvoza. Frankov, lir in tudi dinarjev za vino ne moremo skupiti Slovenci. Tedaj nam privoščite vsaj stare krone, dasi so manj vredne. Danes še kurzirajo; kupi se zanje še razno blago, tudi delavci, če tudi je treba šteti povsodi dosti kron! Bankovci izven prometa. „Jugoslavija": Glasom dopisa jugoslovanskega zastopništva na Dunaju je avstro-ogrska banka potegnila iz prometa bankovce po 25 in 200 K, emisija 27. okt. 1918. Dasi ti bankovci niso bili v naši državi nikdar priznani, se opozarja, da tudi avstro-ogrska banka ne sprejema več označenih bankovcev v plačilo, temveč le v zameno do omejenega roka. Kdor bi utegnil imeti še kake take bankovce, naj jih čimprej zamenja pri podružnici avstro-ogrske banke. Denar za seno in slamo. Med ljudstvom se širijo govorice, da je denar za seno in slamo, ki se je rekvirirala pod prejšnjo vlado, a se še ni izplačala, že baje pri okrajnem glavarstvu, pa da se ne izda prizadetim strankam. To je popolnoma prazno in neos-novano govoričenje, ki ima namen, da bega ljudi in seje nezadovoljnost. Opozarjamo interesente na 5. št. našega lista, kjer smo priobčili oglas Zadružne zveze v Celju kot SHS poslovalnice za krmila v Celju; ta oglas je edino merodajen in se bo izvedlo vse tako, kakor pravi. Vsaka druga domneva ali trditev je neosnovana in neresnična. Sejmi bodo v kratkem, najbrž že naslednji teden vsi odprti. Svinjski sejmi v Ptuju se vrše kakor poprej ob sredah ; kedaj bodo goveji in konjski, se bode pravočasno naznanilo. Državno posojilo in zaprte blagajne denarnih zavodov. Po vladni naredbi banke in drugi denarni zavodi no smejo izplačevati večjih vlog in izdajati večjih posojil. Vsled tega je manjšim zavodom, občinam in posameznikom nemogoče vplačati državno posojilo. Nujno potrebno je, da vlada vsaj v namen državnega posojila denarnim zavodom dovoli izplačevanje. Dopisi. Slovenski napisi v Ptuju. Pojasnilo. Mestni sosvet je sklenil, da se naredijo slovenski ulični in dru#i javni napisi. Na gimnaziji, na dijaškem in dekliškem domu so se izobesili začasno napisi iz lepenke, odstranitev starih napisov in nadomestitev z novimi povzroča precej dela se bo izvršilo v počitnicah obenem s stavbinskimi izpre-membami, ki so potrebne za nameravano in višjemu šolskemu svetu predlagano preuredbo ptujskega šolstva. Obrtno-nadaljevalna šola v Ptuju je končala svoje šolsko leto v začetku meseca maja. V jeseni se otvori slovenska obrtno nadaljevalna šola, kar je edino pravilno, ker so vsi obrtni vajenci Slovenci ali Hrvati. Čisto nemška je še trgovska Šola; vzdržuje jo gremij ptujskih trgovcev. Upravnemu odboru se niti v izpremenjenih političnih razmerah ni zdelo potrebno, da bi uvedel slovenščino vsaj kot učni predmet. Nesreča V Ptuju. V četrtek, dne 22. t. m. sta našla dva devet-letna fanta pod imenom Miroslav Perscha in Tone Kasper pri dominikanski vojašnici na tleh minski užigalec. Iz radovednosti sta ga nesla domu v mestno kopališče ; tam sta ga hotela razbiti. Naenkrat eksplodira nevarni užigalec in rani oba smrtno-nevarno. Eden je dobil težke poškodbe na trebuhu, drugi pa na prsih in licu. Pri- 66 _ 3 — peljali so oba nesrečna otroka v tukajšnjo vojaško bolnišnico. Stariši pazite na, deco. Alkohol. To je najhujši sovražnik ljudstva. Pijan človek ne ve, kaj dela. To smo zopet čutili v noči od torka na sredo, ko so pijani vojaki razgrajali po ptujskih ulicah, človek, ki po dnevu težko dela, si želi po noči miru in počitka. Tega pa tisto noč ni bilo. Hudega se ni zgodilo nič razun, da so pijanci razmetali in vničili nedolžne oleandre in druge rastline pred Osterbergerjem. Kje je bil inšpekcijski častnik tisto noč? Vse dobro misleče pozivamo na odločen boj proti pijančevanju, ki nam prinaša toliko nesreče. Najboljše sredstvo v tem boju so izobraževalna, pevska, in telovadna društva, ki dajejo ljudsvu plemenitega razvedrila. Duhovništvo, učiteljstvo in vse izobraženstvo naj pomaga, da rešimo narod kuge pijančevanja! Trafike V Ptuju. Pri naši znani brezbrižnosti je prav lahko mogoče, da se posreči Nemcem v Ptuju obdržati trafike, ki ho do-zdaj v njihovih rokah. Reflektantje, pobrigajte se pravočasno za stvar. Opozarjamo na to-zaddvni oglas v današnjem listu. V Majšpergu imamo še enega bradača, ki se nkakor ne more privaditi na pošteno življenje. Na videz je prijazen Jugoslaviji, na tihem pa rovari proti njej, kjer le more. Še župana bi rad spravil v nesrečo. Svetujemo mu, da naj bo pohleven, sicer bo šel na letovišče; in tudi naj ne išče tam svojega nasprotnika, kjer ga navadno išče. Drugič pridem z imenom. Cirkovco na Dr. p. Pred kratkim sem se oglasil pri gospodu Berauiču radi kupčije. Na mizi vidim vaš priljubljeni list in počnem citati dopis iz Cirkovec. Kar začujem glasno kričanje: Auf, auf, paglavec, ali si gluh? Čez nekaj minut mu sledi drug, še glasnejši krik: „Auf Bismark !" Na moje začudeno vprašanje, kdo kriči, dobim odgovor, da ste to dve duhteči cvetki cirkovških nemčurjev na Kor-žetovem kegljišču in da kričita nad fantom, postavljačem kegljev, ki pa seveda ne razume njih blažene nemščine. Čudno, da ta dva zagriženca še vedno smeta opravljati pri nas službo. Zakaj ne gresta ? Kako radi jima preskrbimo potne liste. V nedeljo, 18. maja so priredili Cirkovški nemčurji izlet v Majš-perg. Eden gori omenjenih cvetov je voz odklonil, ker so je bal, da ne bi mu vzeli suknje, če bi se vozil z nemčurji. Drugi pa je šel iz strahu p etnosti že celo uro prej v Mihovce čakat voza, da bi prevaril Cirkov-čane. Kmalu bodo Cirkovce druge kakor so bile. Dotični nemčurji so že poparjeni, kakor smo bili mi med vojno. Tla jim postajajo vroča ! Race — pribežališče nemčurjev. Iz Bač pri Mariboru čitamo venomer o istih osebah radi njihovega nemčurskega napihovanja; človek bi res mislil, da se sami dajejo v Časopis za reklamo; ker čim večkrat se o tej vasi piše, tem več prihaja tu sem takih pro-tidržavljanov n. pr. odpuščeni poštarji, učitelji in v zadnjem času tudi železniški uradniki. Ne vemo, ali ravno do sem dospe „penzijoiV od Nemške Avstrije za nje, ali kako. Ti gospodje imajo lepo stališče pri nas. Gospod Bothe nekdanji nadpoštar ima 2 hiši, njegova soseda Moschl, ki zavpije ,.živijo", če ji kdo odkupi četrt litra žganja in ki ima gostilno brez napisa, sprejema te ljudi v stranskih kotih svoje hiše kjer se po cele noči zabavajo, kakor bi bili v Gradcu „Kazino". Oblast je zaprla gostilniško obrt Slovenca Franca Lašica, ker baje ni imel obrti v pravem Času prijavljene. Ker je imela gostilna napis „K Jugoslovanu", je ta slučaj nemčurčkom v največje veselje češ, Jugoslavija zapira jugoslovanske gostilne, ker pridejo Nemci. Kar nas je Slovencev, zahtevamo, da se tudi pri nas pošteno pomete in da se Race kot slovenska vas korenito izčisti; in to pa čim prej, ker te zalege ni več mogoče prenašati. Ti ljudje nam kvarijo kmete. Ti so že popolnoma boljševiških misli, kakor Peitier, po domače Škof Zrnko, Jeglitsch Jerga, Kmetic, po domače Petek. Ti še vedno pravijo „Srba pa ne" in po svoji nemčurski pameti ne poznajo „prekega soda". Zahte- vamo policijo in policijskih agentov, ki bodo ravno pri nas imeli dosti dela, da takim ljudem jezike zavežejo in jih spravijo kamor spadajo, k Viljemu ali za par dni na kašo v Maribor. Sv. Martin pri Vurbergu. Drava je za naša polja velika nevarnost. Odnaša nam leto za letom najlepše kose naše rodovitne zemlje. Stara avstrijska vlada je tu pa tam pričela z regulacijo. Škoda, da dela ni izvršila. Pred Vurbergom se je del obrežja že reguliral. Voda je „biro" zopet porušila. Imamo pa že pripravljeno kamenje, da se razdejani nasip zopet popravi. Prosili smo že na vse strani za pomoč. Že prosinca t. 1. smo vložili prošnjo tudi na okrajnem glavarstvu v Ptuju. Pa ta prošnja spi do danes mirno spanje v registraturi. Ali ni nikogar, ki bi jo prebudil? Če se to kmalu ne zgodi, bo zopet splavalo 30 oralov zemlje po Dravi. Kličemo oblast, da se sama o tej nevarnosti prepriča. Sv. Jurij ob Ščavnici. Tudi k nam so prišli znani nemški letaki z napisom „Dragi narodnjaki". Naših ljudi se sladke besede nemškega volka v ovčji obleki ne primejo. Vsi smo siti grozne vojske in si želimo miru, katerega bi lahko vživali že več ko pol leta, pa nemška nenasitnost tega ne dopusti. Čudno je le, da je največ teh letakov prišlo v občine, ki so nekdaj imele največ štajercijancev, Imamo opravičen sum, da niso prišli tja samo po nemškem letalcu, ki ne more vedeti za vsakega nemškutarja, ampak da so se vtihotapili po nemčurskih zaupnikih. Vobče cvete tihotapstvo z živili ob meji proti Nemški Avstriji. Pohlepnost po denarju goni ljudi v smrtno nevarnost. — Pa to so le redki posamezniki, vsi drugi pridno delamo na polju in vinogradih. Veselimo se, da je naša lepa zemlja res naša, posebno zadovoljstvo pa nas navdaja, da je nadzorstvo čez nemška veleposestva v našem okraju izročeno domačim kmetovalcem. Pragersko. Tukajšnji vojni dobavitelj za seno in vojni dobičkar Rasborschegg, strasten sovražnik Slovencev, toda prijatelj njih denarja, se je ustrelil, ker mu je davčna oblast predpisala 40.000 kron davka. Ali ne bi mu sledil še kdo ? Središče. Dr. E. Wenigerholz, nekdanji koncipijent pri dr. Plachkiju, po Linhartu urednik „Štajerca", strupen zagrizenec, je izgnan s svojo rodbino iz Jugoslavije. Hvala Bogu ! Drugi pridejo na vrsto. Kakor čuje-mo, se je dr. Plachki proti tej odredbi pritožil. Pa menda ne ka-li, da se bo njegovi pritožbi ugodilo ? Vurberg. Pri nas se trumoma pojavljajo štirinožni boljševiki, lisičja zalega, ki ubogemu viničarju v enem dnevu napravi po sto kron škode. Ker nam grajščina ne mara škode povrniti, prosimo našega skrbnega župana, da se pobriga za naše kočarje in vini-Čarje. Oče župan, pero v roko ! In pa puško v dlan in ne bodi zaspan! Opomba uredništva : Po lovskem zakonu žalibog posestnik nima pravice zahtevati povračila škode, ki mu jo napravijo lisice in druge roparice. Torej — samopomoč ! Postajališče Hajdin-Breg se bo začelo v najkrajšem času graditi. Občine so do sedaj že vložile za zgradbo okroglo 25.000 K. Primanjkuje še 5000—6000 K. Kakor hitro bo še ta ostanek zbran, se z delom prične. Poživljamo vse one prizadete občine in kroge, ki se do sedaj še niso odzvali, da nemudoma pošljejo svoje prispevke pripravljalnemu odboru v roke g. dr. Ivana Fermevc-a, odvetnika v Ptuju. Iz Središča. Kakor povsod v našem okraju, tako so bili tudi v Središču ob izbruhu vojne leta 1914 pridno na delu obrekovalci in de-nuncijanti. Vsak pošten Slovenec je bil označen kot veleizdajalec. Bivši župan Sinko in odborniki občine v Središču bi vedeli v tem pogledu marsikaj zanimivega povedati. Povsem naravno je, da se hočemo sedaj v svobodni Jugoslaviji otresti onih ljudi, ki so bili pred vojno tako vneti Avstrijci. Kdor je bil v resnici denuncijant, ta spada na sramotni kamen. Treba je pa previdnosti, da se ne zgodi komu krivica. Občinski odbor v Središču sumniči tudi odbornika g. Z. denuncijanstva. V svoji seji dne 13.4. t. 1., pri kateri je bil imenovan bivši župan Sinko za župana-sta-rosto, se je temu odborniku zajedno izrekla nezaupnica, češ, da je kriv svoječasnega pre-gajanja slovenskih članov občinskega odbora. Nečemo braniti odbornika Z., ki je bil obdarjen z nezaupnico. Mislimo pa, da občinski odbor vendar ni imel pravice izraziti nezaupnico. Le volilci občinskega odbornika bi imeli po našem mnenju to pravico. G. Z. je izbral edino pravilno pot. Vložil je tožbo proti občinskemu odboru radi razžaljenja časti. Kazensko postopanje bo dognalo, ali je obdolžitev resnična. Kakor slišimo, je pri prvi obravnavi občinski odbor nastopil dokaz resnico. Tako se bo tudi ta stvar končno pojasnila. Razburjala je že dosti dolgo duhove v Središču. O izidu kazenskega postopanja bomo poročali. S Pragerskega. Tudi pri nas na Pragers-kem bi potrebovali koga, da nam pomete germanskega duha, ki ga je pri nas še več ko preveč. Treba bi bilo razdreti par gnezd, v prvi vrsti gostilno L. in R. znanih vojnih dobičkarjev. Pri njih se shajajo Germani in vinjeni popevajo nemčurske pesmi. Če pa pride tuj gost, mu iz bojazni, da bi se ne opil, natakarica nalije pol vode, pol vina, seveda za isto ceno. Da ne pozabim omeniti naše trafike na postaji. Ima sicer že slovenski napis, toda če kdo praša po tobaku, ki mu je odmerjen, dobi navadno nemški odgovor: „Hab' nichts! Kommen Sie morgen". In tako sleherni dan. Pa mislimo, da bomo kmalu dobili v trafiko drugo osebo za prodajalko, ki bo nam Slovencem bolj naklonjena. Odkar imamo novega slovenskega gostilničarja na postaji, so se tudi pri L. cene nekoliko znižale, bodisi pri vinu, bodisi pri mesu. Nekdanji nadučitelj Petschauer, na prejšnji nemški šoli, pristen German, doma iz savinjske doline, se je ta teden izselil v blaženo Avstrijo, a ne daleč od meje ; kajti še zmirom sanja, da se vrne na Pragersko, Češ, saj bo cela Sp. Štajerska pripadla Nemški Avstriji. Sedaj se tudi pri nas mladina poučuje v slovenskem jeziku, kjer so se prej otroci slovenskih starišev učili samo v nemškem duhu. Imamo vrlega učitelja, ki prav pridno poučuje otroke v materinščini; otroci imajo veliko veselje do šole. Slovenci in Slovenke ptujskega okraja. Zahajajte samo v slovenske gostilne in kupujte le pri slovenskih trgovcih. Tam boste našli prijazno postrežbo in dobili dobro blago. Ko se bode trgovina razširila in bodo naši trgovci dobili vse blago, tedaj vam bodo z vsem postregli in po zmernih cenah. Za ta čas pa potrpite, saj ne bo treba več dolgo čakati. Nemčurskih trgovcev in gostilen pa se izogibajte, ker ti niso imeli prej in še sedaj nimajo srca za vas. če pa že greste v nem-čursko trgovino ali gostilno, zahtevajte pa povsod slovensko in govorite samo v slovenskem jeziku. Kakor pa rečeno, bolje je, če tja sploh ne greste. Držite se gesla: Svoji k svojim ! I : Politične vesti. Belgrad, 29. maja. Iz Bukarešte poročajo : V nedeljo je bila tukaj pred gledališčem javna skupščina. Opoldne je prišlo pred naše poslaništvo 40 vojakov z enim častnikom in 6 policijskih komisarjev. Poslaništvo, kakor tudi vse sosednje ulice so zastražili vojaki. Na meetingu, ki je bil očitno inspiriran po romunski vladi, je bilo mnogo govornikov, ki so govorili proti Srbiji. Množica je klicala : „Dol s Srbi, ki pozabljajo naše pomoči!" Manjši del manifestantov je prišel pred poslaništvo, toda vojaki so ga odpodili. (LDU.) Državljanstvo kraljestva SHS. Belgrad, 29. maja. (Izv. por. „Jugoslaviji".) Ministrski svet je razpravljal o zakonski osnovi glede sprejema tujcev v državljansko zvezo kralje- _ 4 ~ stva SHS. Prvotna osnova je v toliko izpre-menjena, da je kot pogoj državljanstva stav- j ljen dokaz o 50-letnem bivanju na jugoslo- I vanskem ozemlju, prvotno je bilo pogojeno ; 30-letno bivanje. I Petrograd padel ? LDU. Dunaj, 27. maj«. (ČTU.) „AUgemeine Zeitung" poroča iz Am- I sterdama preko Berlina : V Parizu se širi do sedaj še ne potrjena vest, da so ruske čete ' pod poveljništvom generala Judeniča skupno z estonskimi četami zavzele Petrograd. Romuni proti jugoslovanskim zahtevam. Belgrad, 29. maja. (Izv. por. Jugoslaviji.) Iz Bukarešte javljajo, da so se v nedeljo vršile velike demonstracije proti Jugoslovanom. Na glavnem trgu se je zbrala številna množica, ki je pozneje demonstrirala pred poslopjem jugoslovanskega poslaništva. .Vojaštvo je poslaništvo pravočasno zastražilo. Bukarešta, 29. maja. Romunska agencija „Dacia" poroča, da je vest, po kateri bo del Banata pripadel kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, izzvala protestni po-kret med Romuni. Romunska vlada je zapre-tila, da odpokliče svoje delegate iz Pariza, ako se ne premeni odlok konference. Zaeno bi v tem primeru odstopila sedanja vlada in bi nastopila provizorna vlada. Društvene vesti. Javno predavanje. V sredo, 4. junija bo predaval v posvetovalnici Mestnega urada pod okriljem tukajšnjega Splošnega ženskega izobraževalnega društva prof. dr. K. Zelenik prvič o temi: Kratka zgodovina francoskega naroda, jezika in literature." Vsi, ki se zanimajo, se vabijo in ob enem prosijo, da pridejo po možnosti pred pričetkom predavanja, ki se začne točno ob Vs21 (pol devetih zvečer). Enkratna vstopnina za vsa predavanja v tem šolskem letu znaša za osebo 1 K za francosko knjižnico (vstopnice pred predavanjem pri blagajni!) Konzumno društvo V Ptuju. Zanimanje za to društvo, ki ima v nedeljo, 1. junija ob lOih v Narodnem domu ustanovni občni zbor, se širi po celem okraju tudi med kmet skim ljudstvom. Prihajajo vprašanja od kmetijskih podružnic glede pristopa. Vsem, ki se zanimajo, se javlja, da odbor lahko sprejme tudi druge člane, ne samo tistih, ki živijo od plače. Čim več članov bo, tem bolj bo društvo prispevalo. Vsak, kdor dela, naj dobi svoje potrebščine po poštenih cenah. Izkoriščanje ljudstva in nezmerno bogatenje pozameznikov mora prenehati. Potem bodo izostali izrastki in pogubne posledice slabo umevanega boljševizma. Konzumno društvo v Ptuju ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 1. junija ob 10. uri v spodnji dvorani Narodnega doma v Ptuju. Vsakdo, ki namerava pristopiti kot član, naj si natančno prebere pravila in se potem vpiše v pristopni imenik. Oboje je na razpolago v Narodni čitalnici v Ptuju. Ptujski Sokol. Nad vse pričakovanje lepo se razvija ptujski Sokol. Telovadijo : vsak pondeljek in četrtek od 2. do 4. uri pop. Sokoličice (ženski naraščaj med 5. in 14. letom), dozdaj 40. telovadk ; vsako sredo in soboto od 2. 4. ure pop. Sokoliči (moški naraščaj med 5. in 15. letom) dozdaj 56 telovadcev ; vsak torek in petek od 6.—7. pop. ure vrsta starejših bratov (od 40 let dalje) povprečno 7 telovadcev na uro. Ker so ti bratje v javnem in političnem delu najbolj zaposleni, ne morejo prihajati z mirom redno k telovadbi, ampak le o priložnosti. Vendar so prav strumni Sokoli tako v izvajanju prostih vaj, kakor v širjenju sokolskih idej. Vsako sredo in soboto od 7.—9. ure pop. telovadijo Sokolice (od 14. leta naprej) in sicer l1/« ure proste in redovne vaje, v« are pa vaje na orodju. Sedanje proste vaje so ljubljanske rajalne vaje ; prvo vajo že izvajajo prav lepo. Dozdaj je rednih telovadk 24; vendar se to že lepo število gotovo pomnoži; in prav bi bilo tako, ker zdaj je najlepši trenutek za vstop. Nekaj telovadk se namreč izobražuje za vaditeljice, tako da posebno pri vežbanju prostih vaj kažejo in popravljajo nedostatke. Torej ima vsaka novinka vedno dobro pomočnico pri vežbanju teh radi elegance zelo težkik vaj. Vsak torek in petek od 8.—10. ure pop. telovadijo in ee pripravljajo za izlet v Maribor, Zagreb, Ljubljano in tudi za domači nastop vsi drugi Sokoli; to so bratje od 16. do 40. leta. V nedeljo dop. od 9.—11. ure se uri in izjednačuje pod vodstvom brata načelnika dr. Šalamuna ves vaditeljski zbor, to so dosedanji pravi vaditelji in pa Sokolice, ki imajo postati tekom dveh mesecev vaditeljice za ženski naraščaj in za četo sester Sokolic. Poslednji teden je torej telovadilo : 56 Sokoličev 40 Sokoličic skupno 96 članov naraščaja starejših članov Sokolov 11 Sokolic 32 drugih bratov telovadcev 15 Skupno 154 izvršujočih članov. Slučajni zlet Sokolic begunk iz Strnišča in ptujskega Sokola. Zlet je bil slučajen, ker je bil v naglici spočet in torej le malokomu naznanjen ; pa tudi dež je nagajal. Vendar so prišle hčere trdega Krasa, z mehkimi, tožni-mi pesnimi Gregorčiča, pod vodstvom vaditelja g. Trcšta, 50 po številu. Zarajale so kar na cesti pred Brumnovo gostilno 5 zelo dobro izvajanih rajalnih vaj. Res lep nastop in točno izvajanje je Ptujčane elektriziralo, posebno sestre Sokolice. Zato Vas prosimo sestre Sokolice v Strnišču, sporočite nam kedaj in kako se snidemo na Ptujski gori; tam bodo tudi naše Sokolice pokazale, da so Vam dobre vrstnice; tudi bratje bomo dokazali, da nismo samo Sokoli v rudečih srajcah, ampak tudi v srcu in duši. Nazdar ! Brat Sokol. Zveza podružnic slovenske kmetijske družbe za ormoški okraj priredi v nedeljo dne 15. t. m. ob 9. uri v gostilni g. Skorčič v Ormožu zborovanje vinogradnikov, pri katerem se bodo obravnale razno za vinogradnike zelo važne zadeve. Vsi člani vinogradnike omenjenih podružnic se na to važno zborovanje vabijo. Ivanjkovci, dne 28. maja 1919. Načelnik : Lovro Petovar. Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor priredi v nedeljo dne 1. junija ob pol 11 uri dopoldne v Ptuju v prostorih Narodnega doma I. nadstrop. društven sestanek s sledečim dnevnim redom : 1. Poročila o društvenem položaju. 2. slučajnosti. Člani, udeležite se polnoštevilno. Splošno Slov. žensko društvo vabi na sestanek članic za sredo, 11. junija ob 17ih v veliki dvorani Narodnega doma. Na razgovor pride dosedanje delovanje in posvetovanje o prihodnjem. Najnovejše vesti. Ofenziva na Koroškem. Naši uspešno napredujejo. — Nemci se umikajo v neredu. — Velik vojni plen. — Ujetniki. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 28. maja ob 22. uri poluradno : V začetku tega meseca so Nemci iz Koroške brez vsakega povoda napadli in pognali naše maloštevilne posadke iz Slovenske Koroške ter prekoračili na ta način demarkacijsko črto. Vsi naši poizkusi, da bi jih mirnim potom pripravili do tega, da zapuste našo očetnja-vo, so osta'i brezuspešni. Za časa pogajanj in tudi potem so Nemci obdelovali vsak dan naše predstraže z artiljerijskim in strojniškim ognjem in jih izzivali. Tega stanja nismo mogli dalje trpeti, zlasti ne surovega postopanja z našimi brati v zavzeti Slov. Koroški. Iz teh razlogov smo bili primorani, osvoboditi naše brate z oboreženo silo in pregnati mrzkega sovražnika z naše svete zemlje. Našim hrabrim vojakom je bilo zaukazano danes zarano, da napadejo sovražnika. Ta napad se razvija uspešno v vseh smereh in na mnogih mestih se Nemci v neredu umikajo, mečejo proč orožje in prepuščajo našim topove in ujetnike. Naše čete dosegle Dravo. Osvobojeni kraji: Spodnji Dravograd, Guštanj, Pliberk, Prevaije, Černa, Železna Kaplja, Sinča- ves, Galicija, Dobrlaves. Nemški odpor zlomljen ! Ljubljana, 29. maja. (Poluradno poročilo.) Naše hrabre čete so s prirojenim jim navdušenjem zlomile vsak neprijateljski od-dor in so dosegle Dravo. S tem so rešile naš težko mučeni narod na Koroškem od nasilja in trpinčenja pobesnelih Nemcev in so zopet prinesle svobodo Spodnjemu Dravogradu, Šoštanju, Pliberku, černi, Železni Kaplji, Sinčivesi, Galiciji itd. Še enkrat se je skupno prelivala kri Srbov, Hrvatov in Slovencev za celokupno uje-dinjeno domovino. (Po LDU.) Ljubljana, 29. maja (Uradno.) Danes dopoldne je general SmiljaniČ po-setil Sinčoves. Prebivalstvo je navdušeno pozdravilo generala in mu izreklo zahvalo za osvoboditev od nemško-koroškega terorja. Oglasi. Potom glavnega natečaja razpisuje finanč-nookrajno ravnateljstvo v Mariboru oddajo sledečih trafik : 1) glavna trafika v Ptuju št. 25. 2) „ „ „ „ št. 35 flZ. Bflia fl. 3. 3) „ „ „ „ št. 10. 4) trafika na Bregu pri Ptuju št. 3. Ponube je opuslati najpozneje do 25. junija 1919 ob 10. uri fin. okrajnemu ravnateljstvu v Mariboru Natančnejši pogoji in informacije so prosilcem na razpolago tudi v uredništvu „ Ptujskega lista". Demobilizacijsko blago. Vsem, ki so vložili pri okrajnem glavarstvu v Ptuju prošnje za nakup lesenih barak, se s tem naznanja, da je okrajno glavarstvo po naročilu Gospodarske komisije deželne vlade za stvarno demobili-zacijo prepustilo več trenskih barak v Ptuju po-gorelcem v Pletarjih ter da se bodo barake, ki sojjše na razpolago, razdelili v prihodnjih dneh med druge pogorelce ptujskega političnega okraja. Za slučaj, da bo po tej razdelitvi ostalo še nekaj barak na prodaj, bo to v našem listu razglašeno in se bodo iste oddalo najpotrebnejšim prosilcem. Toliko na znanje, da ne bodo imeli prosilci v tej zadevi potov na glavarstvo. Vsem občinskim predstojništvom! Pododsek komisije za stvarno demobilizacijo v Ptuju naznanja, da ima iz nekdanjih vojaških zalog raznovrstno ploščato, voglato in okroglo železje, podkove, osi, pušice, verige, zavore, dvigala, kolesa in coklje za voze, žvale, napajalnike, krampe, sekire, stara nakovala (ambose), nadalje raznovrstne dele konjske opreme, komate, jarme, razno jermenje, usnja-te in platnene torbe, zaboje, pletene košare, ovčjo volno itd. na razpolago. Blago se bo oddajalo le kmetovalcem, obrtnikom in drugim direktnim uporabnikom. Prekupci so izključeni. Kdor si želi iz teh zalog kaj nabaviti, naj to javi pismeno potom občinskega urada ali potom pristojne kmetijske podružnice okrajnemu glavarstva v Ptuju. Blago se bode izdavaio le vsak četrtek. Natančneja pojasnila daje okrajno glavarstvo v Ptuju v pisarni štev. 15. Občinska predstojništva naj to splošno razglase. Vodja okrajnega glavarstva : Dr. Pirkmaier s. r. Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za socijalno skrb, je z odlokom z dne 4. aprila 1919, št. Z 115/1/1919, odredila razpust okrajnih bolniških blagajen v Rogatcu in Ormožu ter njiju pridelitev k okrajni bolniški blagajni v Ptuju. Le-ta je prevzela vse poslovanje rogaške blagajne dne 27. aprila, poslovanje — 5 — ormoške blagajne pa dne 28. aprila 1919. ^ Zatorej je vse zadeve, ki bi se tikale nave- ] denih razpuščenih blagajen, odslej naslavljati na okrajno bolniško blagajno v Ptuju. Okrajno glavarstvo Ptuj. Tiskovna zadruga v Mariboru je izdala brošurico: Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan iz peresa prof. Matije Pirca. Delce slika v kratkih, jezgrovitih sestavkih izvor Zrinskih in Frankopanov, vzroke in razvoj nasprotstva med Habsburgom in hrvatskim plemstvom, sramotno postopanje Le-opoldovo v vojski proti Turkom, ki je izzvalo v Zrinskem odločen nastop proti Dunaju, dalje zaroto ?in tragično smrt zarotnikov in končno poveličanje zemeljskih ostankov obeh narodnih mučencev. Brošurica je kaj pripravna v pouk narodnim masam in šolski mladini. Vsaka šola naj jo naroči v kar največ iztisih. Cena 1 K. Razno, Nemški klevetniki. Par dni po prihodu srbske posadke v Ptuj so se jele širiti med ljudstvom od znanih nemških hujskačev go-rostasne laži o srbskih vojakih. Culo se je, da so Srbi onečastili tri oziroma pet žena in da so jih pometali v Dravo, po drugi verziji v ribnik ljudskega vrta. Ptujska policija je uvedla natančno in strogo poizvedovanje. Vesti so se seveda izkazale iz trte izvite. Značilno je, kako so povzročitelji omenjenih laži poskusili odvaliti odgovornost s sebe. Ko su videli, da se jim je njih nakana izjalovila, so stvar obrniJi tako, kakor da so kmetice z dežele prinesle dotične stvari na trg in tako so se te razširile. Iz tega je razvidna stara nemška lažnjiva in ogabna manira, odvračati odgovornost s sebe, rovariti zahrbtno in zbujati sovraštvo proti Srbom. Razumljivo je in zahtevamo, da javna oblast z najstrožjimi zakonitimi sredstvi nastopa proti tej novo — Ornigovi struji in izžene iz Jugoslavije vse državi nevarne elemente. Poskrbelo se oo tudi zato, da se ti rovarji gospodarsko onemogočijo. Prihodnjič prinesemo njih imena. Vabimo vsakogar, ki čuje kaj sličnega in povzročitelja pozna, da javi to ravnateljstvu mestnega uradu v Ptuju. Policijska oblast stoji na stališču, da je sokrivec vsakdo, ki mesto da jih prijavi, take vesti zasebno pripoveduje dalje. Tudi proti takim se bo postopalo z vso strogostjo. Spomini iz preteklih dni. Morda ni neumestno, da pokličemo javnosti v spomin 18. dan meseca septembra 1908, ko so Nemci in nemškutarji pod zaščito ptujske, mariborske in celjske policije na tolovajski način napadli slovenske skupščinarje Ciril-Metodove družbe, jih ometavali z blatom, črnilom, gnilimi jajci in jih pobijali z gorjačimi do krvi. „Novi Slovenski Štajerc" piše v III. letniku od 20. septembra 1908 o dogodku med drugim to-le : ,,Lahko se trdi, da je povzročil napade ptujski občinski odbor. Ta je imel v ta namen posebno sejo, kjer je sklenil proti Slovencem to, kar poročamo na drugem mestu in je posredno pozval vso sodrgo, naj napade Slovence. Daje tatrditevopravičena, kaže dejstvo, da je predlagal sejo advokat P 1 a c h k i, ki je drugi dan z gorjačo v roki vodil divje tolpe in jih ščuva 1." Tedanji občinski svet so tvorili razun Orniga še Steudte, Plachki, Strohmajer, Kropf, Piriek, Macun, llaisp, Rossmann i. dr. Ali ni nekaj teh tičev še v Ptuju ? Dobro bi bilo, da njih imen ne izgubimo iz spomina. Cez sedem let vse prav pride, pravi pregovor. Morda ta reminiscenca pomaga temu ali onemu imenovanih junakov do potnega I lista v Nemško Avstrijo, ali do konfiniranja, kar bi bilo še umestnejše. Davčni urad SHS v Ptuju ostane radi sna-ženja svojih prostorov v petek, dne 6. in v soboto, 7. junija t. 1. za stranke zaprt. Izvzeti so samo nujni slučaji. Kaj mora vsakdo vedeti, da ne izdaja pri nakupovanju ur denarja za ničvredno blago, o tem se lahko pouči v prekrasnem katalogu tovarne ur H. Suttner (lastnik Henri Maire) Ljubljana 985. Vsakdo bi moral zahtevati po dopisnici zastonj in 1'ranko ta katalog, predno kupuje ure, zlatnino in srebrnino. Prave švicarske ure iz lastno protokolirane tovarne ur v Švici, tvrdka H. Suttner, nudijo, kar mora nuditi dobra ura ; kažejo točno čas, so brez ugovora dobro izvršeni in pri tem jako po ceni; tako, da je trajno zadovoljen vsak kupec. V dokaz imamo tisoče priznavanj, med temi mnoge iz Amerike in drugih inozemskih držav. Te vrstice naj bodo kažipot vsakemu kupcu. Dobro zaravilo za želodec so Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbarske „Elza-krogljice". Zbujajo tek in jačijo želodec. Sest škatijic stane samo 12 kron. Priljubljene pri ženskah in otrokih. .Naroča se pristne naravnost od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Eizatrg 359 (Hrvatsko). Bolečine zanesljivo pomiri Feller-jev „Elzafluid". Zavoj in poštnina se računa posebej, vendar kar najceneje; kolikor več se torej obenem naroči, temveč se prihrani. Listnica uredništva. Gosp. J. G., Sv. Lenart. Prosimo, da nam svoj dopis iz Veliko nedelje pošljete v um-ljivi obliki, ker nam je nemogoče iz poslanega dopisa najti pravi smisel. — RogaŠka-Sla-tina. Jako nam je žal, da nam je prišel Vaš dopis od 22. maja še le 27. t. m. v roke in je torej objava v prihodnji številki, ki izide 1. junija, že prepozna. Prosimo, da nam v prihodnje pošljete dopise tako, da jih najkasneje v sredo dobimo, ker pošta še vse prepočasi funkcijonira. Trgovci, gostilničarji in obrtniki! Pošljite nam insoratna naznanila. Sprejeti bomo mogli le omejeno število anons. Kdor torej prej pride, bo prej mlel. Vabilo na siaročbo. Kdur želi, da se mu rodno pošilja „Ptujski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, hiša zdravnika dr. Stuheca, pritličje. 2>T a. r o c "b a,. Komur smo dozdaj pošiljali list, pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naročnika. f Lrata Vošnjak, 'Ptuj *¦«-¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦4 •¦*¦¦¦¦+*¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦*-•¦¦¦ trgovina z usnjem, čevlji in surovimi /(ožermi. Qoveji in telečji boks, chevreauje, .: podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo, iiihiiiiiiuiiiihihii €leganfni boks-calj in chevreauz čevlji. — fini čevlji iz črne in rujave ieletine. — jfa- vadni čevlji iz rujave kravine, podplaini in podpetni cveki, dreta, platno. Ain greš prijatelj A J Zamorcu." J i ii m 111111111111111111111111 ri t ii 11' i 60$tilHi 2 mm Kegljiščem ee priporoča cenjenemu občinstvu. Mu postrežba z dobrini pristnim vinom. Matilda stanitz, Breg wi Ptuju. ¦i I il I I I I. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I l"l~j I I I I Hal II I It" NOVI SODI ZA VINO so na prodaj do 80 polovnjakov različne velikosti pri Prancu. Sorec-u $ sodarju na Spodnjem Bregu pri Ptuju. z dobrim gumi-jem se takoj proda. Cena po dogovoru. Vpraša se v Ptuju, Gornja dravska ulica 12. Kupim posestvo ali gostilno v bližini meita Ptuj od 3—5 oralov zemlje. — Resne ponudbe pod „SHS" pošta Št. Ilj pri Mariboru. M m m WL ČS> JCar imam - vse prodam; pristno vino dobro pivo in prirezek vsaki čas v gostilni Jiarodnega doma v ptuju Josip Berlic. &S&52Q58S^I2($I$QS WWW?E$$š. ¦ lllllllBIllllllllIIIIIllIHaBDElllBlIlI H ¦¦¦¦¦¦ (mlado dekle) se takoj sprejme v službo. — Kje, pove upravništvo. aboltnik,tiikla se dobi na malo in veliko pri Josipu Sorko, trgovcu na Bregu pri Ptuju. v Čevljarski pomočnik v Ptuju, mlad, išče delo, ker ima stroj, tudi na dom, fino delo za moške in ženske, kakor tudi za delavnike. Ponudbe pod »Čevljar 30" na upravo tega lista. ahtevajte Ptujski list:, Um ft fiffl8 p]1 itne Banke Delniška glavnica K 15,000.000. Rezervni foud nad K 4,000.000. Centrala v Ljubljani Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Posreduje nakup in prodajo vrednostnih papirjev in izvršuje borzna naročila najtočneje. — D&je predujme na vrednostne papirje in blago. Eskontuje in vnovčuje menice. — Dovoljuje kredite v vseh oblikah. — Poslovno mesto razredne loterije. Čitajte najprej iluslrovani cenik tvrdke H. Suttner (lastnik Henri Maire) Ljubljana št. 985, predno si kupite uro. Ta cenik Vam bo zaščita proti škodi in jezi zaradi slabih bazarnih ur in Vam pokaže,jkako se more dobro in vendar ceno kupiti. Ta cenik Vam svetuje glede res dobrih ur špecijalne znamke »I K O« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, daril za krst in sveto birmo ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebščine na pr. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smodke, dijamante za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in za zmerne cene pri tvrdki H. Suttner (lastnik H. Maire) Ljubljana 985. IlIMiR priporoča lin mii sli po 14 kron 1 kilogram ni teli po 12 kron 1 kilogram Pletene torbice za frg Izdeluje in razpošilja v vsaki množini in velikosti pleiarska šola Strniščepri ptuju. zahtevajte ponudbe. trgovci dobe popust. llfllllllllllllllll ?!?¦¦¦¦¦¦.....iiiiiiiiiiiiHiiiiiiion aoDiiiiiiHiiiuiBiiiiuiiiiiiiiiiiGsa • t* HL Trpite li revmatične ali od vlage BOLI? Vporablja]te davno preizkušeni, najtrdovrat-nejšo boli ublažujoči ter od mnogobrojnih zdravnikov rabljeni in priporočeni Fellerjev Elsa»fluid 6 dvojnih ali 2 specijalni steklenici 24 kron. Proti želodčnim bolestim jemljemo Fellerjeve rabarbara Elsasskrogljice 6 škatljic 12 kron. Jedino prave pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 359, Hrv. Zagorje. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. —rmi lil za umivanje glave, z električnim sušenjem : las in friziranjem ; : : za gospe : : se je preselil iz so*;e ulice št U v »pota oosDOska ulica It. Z7 Franjo Pavlic, frizer za dame Manufakturoo biago, različnih vrst nudi cenjeuemu občinstvu in se priporoča Alojz Brenčič, trgovec v Ptuju (nasproti poste.) ¦ ¦¦¦¦¦ ¦iiiiiif¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ i SEISSEiilElli! I ¦ M n DO mesar „pri kioštru" 5 priporoča mBE pil, li lieiiN po 14 kron 1 kilogram f^z in ii iži ttleliu j I po 12 kron 1 kilogram ...........»¦¦¦¦¦i...........i I ¦iiBiiiiininiiiliiTIiiiiiiiiiiinnn op ooaDODaacnaaoooaooaaaoDgi hGARJE a g uniči pri človeku in živini srbečico, kraste, lišaje , uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico, o Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno i osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto. S Prodaja in razpošilja s pošto rna T r n k 61 z y v LinblianK Kra 000000000000000000000001 BBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBH FRANJO CUCEK, PTUJ^ veletrgovina z vinom priporoča vsakovrstna vina, haložka, posebno zavrčka in ljutomerska, kakor tudi iz-J venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja se v posameznih sodih in na cele vagooe in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za pošiljate? posodijo. {JBT* Istotako priporoča svojo zalogo desk in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, apna in premoga. BBBBBBBBBBBBBDflflBflBBBBBBBBB a b b b b a m m m b b b Odgovorni urednik: A. Sovrč. Tisk: W. Blanke v Ptuju. 86