MfarittorsM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 115 Maribor, sreda 21. maja 1930 »WIR4« tthaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čak. zav, v Ljubljani it. 11,409 Valja mesečno, praisman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uradn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglad po larifu Oglas« »prejema ludi oglasni oddelek .Jutra11 v Ljubljani, PraSernova ulica it, 4 Ekonomska zveza balkanskih držav Solunski list »Progres« je te dni prinesel rHvo ministra trgovine in industrije g. Juraja Demetroviča, ki jo ie podal s. dr. Dragoslavu Mihailoviču, tajniku jugoslovenske zbornice v Solunu, v zvezi s posetom predstavnikov grških gospodarskih intelektualnih krogov v Jugoslaviji meseca junija. Q. Demetrovič je dejal med drugim: »Ideja gospodarsko-kulturnega m Političnega zbližanja balkanskih narodov pridobiva dan za dnem ria važnosti. Vedno novi politiki in ekonomi Balkana spoznavajo važnost te ideje. V zadnjem času so tudi grški politični krogi postali njeni propovedniki. Misel balkanske zveze je pri nas še nedavno bila blizu realizaciji. Takrat se je izrekla Avstrij%.proti jugoslovensko-bolgarski carinski uniji. Mednarodna konferenca za carinski mir v Ženevi ie četudi indirektno — še enkrat Dokrenila to vprašanje. Ko je razpravljala o sredstvih za ekonomsko reševanje Evrope, je konferenca prišla na idejo, da predloži regionalne sporazume med posamez nimi skupinami evropskih držav. Takšen regionalni sporazum za nas na vzhodu Evrope je v prvi vrsti balkanska ekonomska zveza. Dasi pa ideja o regionalnih sporazumih ni bila tokrat sprejeta, je vendarle bila sugerirana kot uspešno sredstvo ekonomskega Ozdravljenja Evrope, kar ravno tako velja glede ideje o balkanski zvezi. Korist ekonomske zveze med balkanskimi državami je nepobitna, zveza bi iz vseh balkanskih držav ustvarila veliko ekonomsko ozemlje z nad 40 milijoni konsumentov, in posledica bi bila razširjenje notranjega trga vsakega člana te zveze. Tako bi se za kmetijstvo in industrijo balkanskih držav otvorile nove perspektive razvoja. To velja zlasti za grško industrijo in Jugoslovensko kmetijstvo, ki se medsebojno dopolnjujeta. Na realizaciji balkanske ekonomske zveze treba neumorna delati. To pa ni iz-^dljiv" brez predhodnega medsebojnega spoznavanja balkanskih narodov, kojega rezultat bi bilo večje zaupanje v vzajemnih odnošajih. Priprava take zveze pa zahteva tudi globok Študij ekonomskih možnosti in njih izkoriščanja, pa tudi živejši kulturni stik, in končno kolektivno obrambo skupnih političnih interesov. Da se bo doseglo to splošna zbližanje, bi bilo nuj-no potrebno, da se v posameznih državah ustanove balkanski instituti, v katerih bi bilo koncentrirano študirale splošne balkanologije in odkoder ®i Potekala akcija za praktično gospodarsko sodelovanje. V Jugoslaviji je taka akcija že v teku in se bo v okvi-ri1 ministrstva trgovine in industrije Cedila ustanova slične narave. ^ Prihod grških' gospodarskih ljudi iz ^phina v Jugoslavijo kaže. da tudi v ^rčiji smatrajo potrebo zbližanja za *elo pametno in nuino. Takšni dobro Lloyd George proslavlja Briandov nažrt NAZIR4 GA NAJŽENIJALNEJŠI NAČRT V EVROPSKI ZGODOVINI V ZADNJIH STOLETJIH. Otuoriteu nouih železnic BEOGRAD, 21. maja. Tekom me-> seca junija bodo izročene prometu žej ezniške zveze Kraljevo—Mataruga, Pločnik—Kuršumlija in Bitolj—Prilep. MANCHESTER, 21. maja. Na sinočnjem zborovanju društva za svobodno trgovino je Imel bivši ministrski predsednik LIoyd George izredno zanimiv govor, v katerem se je bavil z Briando-vlm načrtom glede osnovanja evropske unije. Lloyd George je med drugim Izvajal: L. 1914 bi sploh ne prišlo do vojne, če bi evropskih narodov že takrat ne ločiie carinske barijere. Posamezne države in skupine so skušale namreč z vsemi sredstvi onemogočiti nasprotnika, kar je moralo neizogibno dovesti do vojne. Tudi danes niso razmere mnogo boljše. Nasprotno! Carinske barikade so danes še močnejše in mnogo bolj goste, tako da o svobodni trgovini sploh 111 več govora. Načrt, ki ga je izdelal veliki francoski državnik Briand, je nedvomno naj-ženijalnejši in največji, kar jih beleži evropska zgodovina v zadnjih stoletjih. Toda ta načrt bo ostal fantazija vse dotlej, dokler se Evropa ne odloči za odstranitev carinskih ovir in dokler se ne bo gospodarsko strnila. Le v tem primeru je Briandov načrt izvedljiv. Vsakdo, ki mu je mir med narodi res pri srcu, mora le želeti, da se Briandov načrt čimprej uresniči. Lioyd George je končno izrazil svoje prepričanje, da bo prihodnja carinska konferenca dosegla na tej poti že znatne uspehe. Ueiik požar pri Berlinu BERLIN, 21. maja. V minuli noči je nastal v velikem mlinu Oranienbtirgu pri Berlinu silen požar, ki se je naglo razširil tudi na devetnadstropno skladišče, napolnjeno z žitom in mlevskimi izdelki. Ogromen kompleks je gorel vso noč in ognja do davi še niso zadušili. Gasilci so se morali omejiti le na preprečenje razširjenja ognja na bližnje tvorniške objekte. Mlin je pogorel s skladiščem vred Škoda je velikanska. Domneva se, da je ogenj zanetil neki odpuščeni delavec iz maščevanja. Novi krvavi boli v Indiji GANDIJEVA NASLEDNICA IN VSI VODITELJI VSEINDSKEGA KONGRESA V BOMBAYU ARETIRANI. BOMBAY, 21. maja. Ker indski nacionalisti kljub ponovnim pozivom angleške vlade niso opustili svoje akcije in pripravljali nove napade na solna skladišča, so se oblasti odločile za najostrejše ukrepe. Gandijeva naslednica, Saraini Naidu je bila aretirana snoči v trenutku, ko je dala povelje za napad na solna skladišča v Darsanu. 300 do-brovoljcev, ki jo je spremljalo, se je spustilo nato v boj v policijo in je nastala pravcata bitka, v kateri je bilo 100 dobrovoljcev težko ranjenih, ostali pa so bili aretirani. Istočasno je močen oddelek policije obkolil glavni stan vseindskega kongresa v Bombayu, izvršil hišno preiskavo ter aretiral vse funkcijonarje kongresa s predsednikom Narimanom na čelu. Vsi aretiranci pridejo pred posebno sodišče. Aretacija glavnih voditeljev nacionalističnega gibanja je izzvala po Indiji veliko ogorčenje. Pred poslopjem kongresa se je zbrala takoj velika množica, ki je napadla policijo. V borbi je obležalo 14 mrtvili, nad 100 oseb pa je bilo težko ali lahko ranjenih. Poljska in nas turizem VARŠAVA. 21. maja. Po podatkih' jugoslovenskega poslaništva je bilo^za ppletno potovanje v Jugoslavijo v času od 1. januarja do 30. septembra izdanih vizov v 1. 1927. za 14 oseb, v istem času 1. 1928. za 24 oseb. v I. 1929. za 215 in v 1. 1930. doslej že za 587 oseb. Te številke kažejo, kako raste na Poljskem interes za turizem v Jugoslaviji. še dua noua ministra BEOGRAD, 21. maja. Na predlog predsednika ministrskega sveta, generala Petra Živkoviča, je kralj podpisal ukaz, s katerim sta imenovana za ministra brez portfelja državni podtajnik v pokoju. Mirko N e u d o r-f e r in bivši generalni konzul dr. Ivo S h v e g e 1, posestnika na Bledu, oba bivša poslanca Radičeve seljačke stranke. Uelik interes za reparacijsko banko u Franciji PARIZ, 21. maja. V Franciji je bilo podpisanih doslej 1,541.717 delnic med* narodne reparacijske banke, to je za 158 krat več, kakor je bilo v Franciji danth delnic na trg. za javna dela in da naj se zviša število industrijskega delavstva s tem, da se na eni strani podaljša šolska doba, na drugi pa zniža starostna meja za upokojitev. Vlada pa je vse te predloge odklonila, češ da bi njih izvedba preveč obremenila državni proračun, nakar je Mosley podal ostavko. Zanimiva čemisija u Rngiiji LONDON. 21. maja. Davi je podal ostavko podtajnik v ministrstvu za delo, sir Osvald Moslev. kar je izzvalo v političnih krogih veliko senzacijo. Moslev je bil namreč znan_ po svojih radikalnih predlogih za omiljenje brezposelnosti. Zahteval je med drug'm, da naj vlada najame veliko posojilo organizirani obiski znatno pripomorejo k ustvarjanju atmosfere zaupanja, spoštovanja in simpatij.« Odpoklic rimskega patrijarha iz leruzaiema JERUZALEM, 21. maja. Angleška vlada je pozvala Vatikan, da takoj odpokliče rimskega patrijarha v Jeruzalemu Barlaffina in njegovega najožjega sotrud-nika škofa Follingerja. Svoj predlog u-temeljuje angleška vlada s tem, da sta bila obadva funkcijonarja rimsko-kato liške cerkve v zvezi z Arabci in da sta hujskala proti naseljevanju Zidov v Palestini. Vatikan na angleško zahtevo do-sedaj še ni odgovoril- Žiu promet u naši suobodn coni u 5olunu BEOGRAD, 21. maja. Glasom uradnih podatkov je bil v prvi polovic maja v naši solunski coni zelo živahen promet. Zlasti so bili izvoženi veliki kontigenti koruze, živine (žive in zaklane) ter lesa, deloma za Grčijo večinoma pa v druge države. Za Gr čijo se sedaj zlasti izvažajo fižol in sol, nekaj tudi lesa. Smrtna kosa. Na Aleksandrovi cesti 35 je včera! umrl g. Franc Fischer, nadsprevodnik drž. žel. v p-, star 60 let. Mož je igral znatno vlogo v raznih delavskih organizacijah bivše socijalistične stranke: bil je predsednik Zadružnega doma, železničarske godbe, podpredsednik Ljudske tiskarne, Član komisarijata žel podpornega društva, podpredsednik Štajerske hranilnice itd. N. .v m. p.! Letošnje knjige -Slovenske Matic«. Slovenska Matica v Ljubljani je te^ dni pričela z razpošiljanjem svojih letošnjih edicij. Izdala je: Pedro Calderon de la Barca »Sodnik Zalamcjski« v prevodu Otona Zupančiča; Wladimir Reymont »Kmetje«, drugi in tretji del romana, »Zima« in »Pomlad« ter Janka Šlebin-•gerja bibliografijo »Publikacije Slovenske Matice od 1. 1864. do 1930«. Razen tega sl člani lahko izberejo še po eno knjigo prejšnjih edicij. Nadaljevanje Cankarjeve »Zgodovine umetnosti« in Kidričeve »Zgodovine starejšega slovenskega slovstva« je zaradi tehničnih tež-koč izostalo in prieje na vrsto prihodnje leto. Ker je razpis natečaja za najboljše izvirno leposlovno delo ostal brez uspeha, so letošnje Matičine knjige sami pre*-vodi- Produkcija In konzum premoga v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih ima Jugoslavija danes 112 premogovnih rudnikov s 30.000 delavci. Proizvodnja raste od leta do leta. L. 1929 se je pridelalo 5 milijard 617 milijonov ton v vrednosti 1 milijarde 50 milijonov dinarjev. Največji kon-sument premoga so naše železnice, ki odjemljejo 50%, potem industrija s 33%, drugi rudniki (10%), izvozi se pa 5% produkcije. Uvozilo pa se je v 1. 1929 vsega skupaj 263.000 ton. Zlasti se je povečal uvoz koksa, ki se pri nas ne producira. Stran 1 Mariborski mmmsmammm v t«; c f P N I K lntra V iti a i' i 1) o r ii, UilC Odkod so dobivali naši slovanski štajerski predniki sol? ll. Kdor je pazno čital prvi del te razprave, jc imel gotovo svoje pomisleke, kako jc to mogoče, da bi bili naši predniki svoj čas izdali zgolj za sol toliko denarja, kakor smo tam izračunih. ker so ga tudi težko toliko prigospodarili. Toda tukaj moramo izdati nekaj skrivnosti, kar pa ne more danes nikomur več škodovati, kajti solni monopol jc danes v prid prebivalstva tako urejen, da ni treba več tihotapiti s soljo, kakor n. pr. s saharinom, in se bodo pri tem tudi oni nekaj naučili, ki se še ne morejo sprijazniti s dejstvom, da tiči v naših krajepisnih imenih velik del naše kulturne zgodovine. Naši predniki so si pri tem tudi znali pomagati brez kupovanja neznosno drage monopolske soli. Ogledali so sc okrog po svoji grudi, da-li nima ta ven dar kakih plasti s solno primesjo in so jim bile pri tem zasledovanju glavni pomočniki — kar mislimo pozneje še natančneje obrazložiti — posebno —-krave. Cesaričin patent omenja namreč večkrat tudi tihotapljenje z ogrsko soljo, kar pa moramo zamenjati s hrvaško, kajti v zapadnem delu dežele nima Ogrska nikakih znanih ležišč soli in tudi ne na to naslanjajočih se krajepisnih imen. Drugače je pa to ob hrvaško - slovensko - štajerski meji. Tu je moralo biti nekdaj nebroj solnih ležišč, četudi le v neznatnih količinah, katera so pa menda v glavnem že dav no izčrpana. V smeri od Dolnjih Haloz do hrvaškega gorovja »Kalnik« poznamo izredno mnogo imen, katera namigavajo na solna najdišča, kakor: Haloze, Kalnik, Salinovcc, Slanje, Solina, Suljak, Tuški. Tužno, Osojnik, Usojnik i. dr. Podlage vseh teh imen so one štiri osnovne besede, katere skoro v vseh znanih jezikih označujejo s o 1; te so: gal (hal, kal), sol (so), tuz, us (už). Dočim se pa drugače rabi eden ali drugi teh izrazov v širših krajinah za solna ležišča, imamo tukaj vsa ta imena strnjena na nekaj kva dratnih kilometrov, samo ni še popolno jasno, v katerem slučaju je,imel ta ali oni raznoliki izraz za krajevno označenje prednost v poljudni rabi. Da pa to niso kake puhle trditve, naj navedemo par dokazov. Vzhodno od grada Bori (ob Dravi) leži hrib, katerega označuje stara vojaška karta kot »Suljak-Bcrg«. Da tiči v tein imenu korenina »sole, jc na prvi hip jasno, toda to mora podkrepiti tudi narava. Izpraševali smo očake tega okra ja, kaj oni vedo o tem iti od kod so njihovi stariši ali dedje dobivali sol, ter smo zvedeli, da so nekdaj tu skrivaj kopali sol. Toda, ko jc to ugotovila monopolska uprava, je zabranila vhod v nastali rov z železnimi vrati in napravila okoli teh vrat še visoko Železno ograjo. Ker jc pa dotično mesto pozneje zasul plaz ali sc je pa samo pogreznilo radi nepodprtih rovov, nam ni bilo mogoče prepričati sc o tem na lastne oči. In ker tudi vsakdo ve. kako nezanesljiva in bujna so taka ljudska izročila, smo začeli iskati dokaze v arhivih sosednih graščin in župnišč, toda skozi leta brez uspeha. Grajščak Ulm v Zavrčah, ki sc je ža to globlje zanimal, je našel končno akt z dne 28. julija 1789, iz katerega zvemo, da sc jc nahajala v okolišu Suljaka« res zanemarjena solna jama, katero bi naj zooet iztrebil neki Gregor Jankler iz Pistek z dvema rudarjema in potrebnimi dninarji. Prejel je kot aro takoj 20 fl od graškega mibernijskega geologa pl. Marcheria. Tcdajrakih nadaljnjih aktov ni bilo mogoče do danes zaslediti in najbrž tudi ni prišlo do kake izvedbe ker je bilo ležišče prepičlo in bi ne bilo za monopolsko upravo dovolj dobičkonosno. Zabranili so pa menda že takrat izvenmonooolsko dobavo te soli tamošnjim prebivalcem na omenieni način. Neka1 popolnoma sličnega pripoveduje liudstvo o gori »Kalnik«, V bretru ■Ljubek na posestvu grofa Beroldin-gen, je bil tudi vhod v solni rov, katerega je monopolska uprava tudi zabila in močno ogradila. Če se je pa državna uprava res bala oškodovanja svoje blagajne, potem je bila tam gotovo najti kaka solna ruda ali zmes. ker bi brezvreduih rovov nihče ne bil namenoma zazidal in takih jam ali jaškov tudi ne zasul ali celo s svincem zalil, kar jc tudi stalo denarja. Popolnoma verjetno je torej, da se je na debelo tihotapilo s hrvaško soljo na štajersko stran. Pa tudi v Halozah so znana mesta, kje se pojavi po dežju slana voda, ker izluži deževnica s soljo slučajno nasičeni lapor, kateri tvori glavno sestavino tega hribovja. Za taka mesta pa vedo pred vsem viničarske krave ter uhajajo neprestano iz paše k taki luži, ali se pa celo nasilno utrgajo v hlevu in zbezgajo naravnost tja. Krave so tudi oni kemiki, ki najprej zaznajo, ali ima neporaščena plast iliovice ali laporja solno primes, ker pri vsaki priložnosti tam ližejo. Isto velja za manjše izvirke slane vode ali slatine. V majšperški župniji je bil tak pramen, h kateremu so pa napeljali sladko vodo, da bi jim črede ne uhajale tja. V makolski župniji (Gornje Haloze) so se kmetje pred kakimi tridesetimi leti celo skupno dogo vorili, da zasipljejo neki slatinski izvi rek, ker jc goveda iz vseh pašnikov v enomer begala tja in so tudi izvedli, če ravno bi bila najbrž slatina sama, katera je bila prej že na Dunaju preizkušena kot izvrstna, bolj dobičkonosna Bogvc koliko je še takih mest in sličnih slučajev, ki pa tvorijo strogo go spodarsko tajnost in tudi nekak monopol dotične obitelji, in zve o njih komaj oni, kateri jc tam rojen. Več ljudi bo pa gotovo še vedelo več! Verjetno jc tudi, da je še le ugotovitev statistično zagonetnega dejstva, kako je to, da v nekaterih krajih nihče in nikoli ne kupuje državne soli, privedlo svojčas monopolsko upravo na suni, da je temu krivo kako posebno duhovito organizirano tihotapstvo soljo: da pa imajo tuiutam posamezniki na svojem zemljišču tudi svojo lastno »solarno«, na to pa niso prišli in kaj takega tudi ni nihče sam izdal. Visoke cene za sol je moral torej plačevati pred vsem meščan, kajti slučaj, da bi bil kdo na svojem posestvu nakopano -ol nesel v Maribor, Ptuj ali Ormož na trg ter jo prodajal za nižjo ceno, kakor je bila monopolska, jc bi! izključen, ker bi mu bili Tinancarji gotovo takoj odvzeli in ga v redu oglobili. Pri tej priložnost^ nai omenimo še dvoje. Naš slavist Št rekel j jc objavil v Časopisu za zgodovino in narodopisje« (1. letnik) razlago i’~‘ma »Aus-see« kot »Osoje«, t. j. kraj v senci. To je vseskozi pogrešilo in tudi nenaravno. ker pomenja že v sanskritu »usa« tudi s o 1 in v staroiranskem so rabili izraz »usa« za solna 1 i ž i š č a (»Salzlecke«), in jc »Aus^^e« res še danes sredo očje proizvodnje soli za tamošnji okraj. Tukaj smo sc tudi po-služili onih imenskih oblik za »Aus-sec«, kakor so jih Slovenci rabili, ko so še bivali v oni solnoložni krajini, kakor so nam v listinah ohranjena (1150. Oussa, Ossach. Ussach, 1210. Uzse, 1289. Aushc itd.) Istotako je pri nas zelo razširjeno rodbinsko ime »Usar. Ussar - istega izvora in so naši predniki očividno tako poimenovali solne trafikante odnosno solne vojake, potem trgovce in najbrž tudi tihotapce s soljo. D. 2. Mariborski indn mariborsko aled RFPFRTOAR Sreda, 21. maja. Zaprto. Četrtek, 22. maja ob 15. uri »Grudica«. Šolska predstava za okoliške šoie pri najnižjih cenah. — Ob 20. uri »Na fronti sestre 2ive«, ab. C. Kuponi. Petek, 23. maja. Zaprto. Sobota, 24. maja ob 20. uri »Herman Celjski«. Kuponi. Nedelja, 25. maja ob 20. uri: »Piskro-vez«; Kuponi. Znižane cene. foomlnfaite se CM® Iz seje mestnega sveta. Sinoči se je vršila seja mestnega sveta. Rešenih jc bilo 42 aktov. Med drugim se je izvršilo imenovanje novega okrajnega predstojnika za II. mestni okraj mesto umrlega g. Ant. Stopica. Imenovan jc bil g. Fr. G o-1 c ž, trafikant. — Dano je bilo dovoljenje za preureditev kavarne Ivančič v Melju, gradbeno dovoljenje za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Vrbanovi ulici g. M. Končniku, dovoljenje za preureditev skladišča v stanovanje g. Ferd. Kočevarju v Bet-navski ul. 5, uporabno dovoljenje za pritlično stanovanjsko hišo v Dr. Rosinov! 12 Avgustu in Mariji Januž; gradbeno dovoljenje za napravo hodnika v hiši Gosposka ulica 3 g. Fr. Koramnu; gradbeno dovoljenje za zgradbo palače OUZD. Gradbeno dovoljenje za palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je mestni svet dal v svoji sinočnji seji. V torek je posebna komisija pregledala stavbeni prostor. Obč. svet še mora v svoji prihodnji seji storiti potrebne sklepe glede parcelacije. Nato bodo takoj razpisana dela in sc bo v doglednem času z gradnjo pričelo. Stavba bo trinadstropna stanovanjska in uradna hiša na vogalu Marijine in Sodne ulice. Proračun znaša 6 mil. dinarjev. Tako je stvar končno prišla v tek, in je sedaj upati, da bo stavba že letos gotova. Omejitev avtobusnega prometa, Od petka, 2,3. t. m. dalje se na progi Maribor—Radenci opusti avtobusna vožnja št. 1 (odhod iz Maribora ob 7. in iz Radencev ob H17. uri). Vozni red litij še v tem smislu popravi. Novo izolirnico ie koncem minoleea tedna pregledala komisija, sestoieča iz zastopnikov gradbenega oddHka banske uprave, zdravstvenega odseka in našega mest nega fizikata. nakar jc banska uorava izdala uporabno dovoljenje in je bila izolirnica te dni izročena prometu. Ka ko nujna je bila njena potreba, kaže dejstvo, da so že prve dni zaseden: — seveda še ne polno — oddelki za Škrlatico, davico. otrpnjenjc-tilnika, Iegar in šen. Turistovskj no Urški gori er-ort fjj oskrbovan. Mislinjska podružnica S. P. D. v Siovenjgradcu obvešča vse turiste in izletnike, da bo dom na Urški gori odprt in oskrbovan od 23. t. m. naprej. Ker je Urška gora ena izmed naših nadeoših planinskih postojank, a dom ■prvovrstno oskrbovan in opremljen, nrinorpčamo črni številnejši poset. ,30-lefniea delovanja g. Hinka Nučiča. Sijioči je na zagrebškem odru v ulogi »Hamleta« intimno slavil 301ct-nico svojega umetniškega delovanja g. Hinko N u č i č. ki nam jc po prevratu ustvaril v Mariboru naše narodno gledališče. G. Nučič jc deloval v Zavrobu že od !. 1912. do 1. 1918., ko ie prišel najprej kot direktor drame v Ljubljano nato pa kot unravnik gledališča v Maribor. L. 1921. je odšel v Zagreb, kjer jc še danes in kjer je sinoči no težki polletni bolezni zonct nrvič nastopil. Zagrebški listi ga slave kot prvovrstnega igralca in režiserja, zlasti pa slave njegovo pedagoško delo na polju vzgajanja novih gledaliških umetnikov, Rojih cela vrsta jc že proslavila našo umetnost celo v tujini. On sam je na zagrebškem odru ustvaril sija'im kreacije Uausfa, Osvalda. Oteka. Kn in n dr J okcramn in podobne impozantna iornlske uloge. sinoči k temu se Hamleta. Nučič ni samo igralec. on jc umetnik Proslava 301etnice njoe-overa umetniškega delovanja bi se bila morala vršiti že kani decembra pa sp io-morah’ radi njegove bolezni nrrlnžiti. Sinoči mu je ves umetnost linVči Zagreb prirejal velike in prisrčne ovaeiie Mi mu z naše strani k lepemu 'ubilehi i«kre"o čestitamo! Csi^O ie v nccmniii' m-.n-., gremiia (I !ierlcfror,i.G Tit-''.;,'',,,,.; vpzstavi! SV«'1«' “M.-,-, • ’ ‘i 1",,. n j.i, vse erii-O, <•!;!; t-p me -teost! t>ji'zstn- ' a ie o-in-m rti:r'f o t ti, ane ji. v. i^oo. }<\-Aii v c i, r N i K .{tura O postanku gledališča BAJKA O DIONIZU. — DIONIZOV KULT IN NASTANEK IGER. — STAROGRŠKO GLEDALIŠČE DO PROPADA. Danes, ko se veliko govori, da bodo novejše iznajdbe, kakor kino, zvočni film, daljnovid (televizija) itd. ugonobile gledališče, čeprav tega ne verjamemo, bo morda koga zanimalo, kdaj je gledališče nastalo, kako jc nastalo in kako se ie razvijalo. Kakor o marsičem drugem, seveda tudi o postanku gledališča nimamo povsem zanesljivih podatkov. Le to ';emo zagotovo, da se je vsa igralska umetnost razvijala iz prvotnih verskih obredov, ki so se vršili na čast božanstev, tako v starem kakor v novem veku. Najstareiša poročila o tem so nam Pa ohranili Grki in segajo do kakih 500 let pred Kr. r., a takrat je ta čudoviti narod že igral drame, ki so do dandanes '»hranile svojo umetniško vrednost, torej preko 2430 let! O nastanku gledališča pri starih Grkih Pripoveduje bajka' tole: Ko je bil v starodavnih časih premagal bog Dionizij vse svoje sovražnike, je stopil v Atiki Jia kopno, kamor se je bil pripeljal z ladjo, okrašeno z bršljanom. Tedaj so Atenci opremili tisto njegovo ladjo g kolesi m jo peljali skozi mesto. Zunaj Aten so Pa potem izbrali za Dionizija poseben Prostor, kjer 30 mu zgradili svetišče in krog njega zasadili log. Spomin na ta dogodek so potem praznovali vsako leto na ta način, da so naredili ladjo na kolesih, katero so vlekli skozi mesto. Na ladji so pa bili ljudje: eden je predstavljal boga Dionizija, drugi pa njegove spremljevalce, satire. Ta igra se je ponavljala leto za letom in iz nje se je polagoma razvila drama in gledališka umetnost. ^d teh prvih početkov pa do razvoja sedanjega gledališča je bila neskončno dolga pot propadanja in novega vstajala. porazov in zmag. Pravo grško gledališče, ki se je razvilo neposredno iz ^'°nizovega kulta, je bilo na prostem, Grajeno v obliki amfiteatra in predstave so se vršile samo tri dni v letu, to pa Sporedoma. Zgrajeno je bilo v Dioni-zovem gaju v Atenah in posetilo ga je vsakokrat na tisoče ljudi od blizu in daleč- Za vstopnino je bilo treba plačati 1 °bol, t. ]. 10 par. Vstopnina tedaj ni bila velika, ker so vse stroške nosili nekateri bogati meščani. Sedeži v gledališču so bili kameniti, pozneje tudi leseni in na njih je našlo prostora do 20.000 ljudi. Najvažnejši prostor je pa bil orkestra, nekak oder. To je bil okrogel Iskanje grobnice Rleksandra Uelikega Te dni sc jc vrnil v London Howard Carter, ki je skupno s pokojnim lordom Carnarvonom odkril grobnico egiptske-Sa kralja Tutankamona pri Luksorju. So-frudniku londonskega dnevnika »Daily Mail« je Carter izjavil, da bo v kratkem Pričel iskati tudi grob Aleksandra Velikega, najbrže že oktobra meseca. Po nje-Sovem mnenju je Aleksander Veliki pokopan v Aleksandriji, čeprav niti približ-n° ni znano, kje. Prepričan pa sem, ie rekel Carter, da se nam bo kljub temu Posrečilo odkriti grob tega slavnega vojskovodje in sicer v enem od kraljevskih grobišč. Naša raziskovanja bodo trajala dolgo časa, bodo silno naporna in bodo zahtevala mnogo denarja- Naš trud bo ^mboli naporen, ker je Aleksandrija zgrajena na ogromnem terenu. Sondirati borno morali teren s pomočjo posebnih £evi. Kakor znano, so bila vsa egiptska kraljevska grobišča konstruirana sledeče: Kraljevska grobnica je bila v sredini, °krog uje pa so bile grobnice princov in njihovih žen. V širokem krogu so bili pokopani dvorjaniki, za njimi srednji sta-noyj; na skrajni periferiji grobišča pa ^ajtiižji stanovi naroda. Ako se nam bodo raziskavama posre-j-'la. potem bomo vsekakor našli stvari, 1 bodo še daleč prekašale izkopine v utankamenovi grobnici. Aleksander Ve-ie bil, kakor znano, eden najslav-'cjsih vladarjev sveta in je vladal na ‘‘hodu in vzhodu. Naravno je zato, da ora.10 biti v njegovi grobnici neveriet-e dragocenosti, ker jc bil gotovo po- prostor na dnu amfiteatra, ki jc imel 24 metrov v premeru. Služil je pevcem, godcem, plesalcem in igralcem. Sredi orkestra je stal žrtvenik S kipom boga Dioniza. Za časa Dionizovih praznikov so >s:rali tri dni zaporedoma, vsak dan po tri tragedije in po eno komedijo na koncu- Igrali niso zvečer, ampak od soln-čnega vzhoda do poldneva. Kakor vse javno življenje pri starih Grkih, so se vršile tudi te predstave v znamenju tekmovanja. Trije pisatelji so tekmovali tri dni zaporedoma vsak s tremi dramami in eno komedijo. Tri mesece pred igrami je pa imel zelo veliko dela arhont, nekakšen tedanji ministrski predsednik, ki je moral preštudirati veliko število dram in izbrati izmed vseh tri najboljše pisatelje, ki so potem tekmovali- Tekmovali so po vrstnem redu, katerega jc določil žreb, komu sodi prvenstvo je pa odločilo potem pet mož, ki so bili določeni za kritike in sodnike. S tem pa še ni bilo vse končano- Arhont je moral poiskati tudi še tri bogate meščane, ki so prevzeli stroške, ti so pa morali potem izbrati še vsak po deset someščanov, pevcev, ki so v zboru peli in plesali. Nadalje je moral preskrbeti svirača, ki je spremljal pevce s svira-njem na piščal. Prvo vlogo v igrah je vedno igral pisatelj, ki je vodil tudi režijo in uglasbil one dele, ki so jih peli. Tisto gledališče pa ni imelo niti pravega odra niti kulis in zaves. Igralci so stali v orkestri, na isti višini svirači in pevci. Nekoliko zadaj je bil postavljen skupen oltar s kipi dvanajstero bogov in za oltarjem je bila postavljena koliba, imenovana scena, v kateri so se igralci oblačili- Le včasih so se posluževali tudi rekvizitov. Predstava se je začela, ko je dal zanjo znamenje arhont. Igralci so bili skoraj v vseh dramah enako oblečeni: v dolge halje, prepasane z lepim pasom. Na obrazih so imeli črne krinke in istotako črne so imeli tudi roke- Tako je bilo starogrško gledališče, ki se do konca ni veliko spremenilo. Gledališča so se razmnožila po vseh mestih in tudi predstave naposled niso bile le določenega dne v letu. Ko so propadli Grki in podlegli rimskemu gospodarstvu, je v splošnem prenehalo tudi njihovo gledališče, ali pa je prišlo pod upliv rimske kulture, ki se ie razvijala dalje. kopan po starih orijentalskih obredih. Kar se tiče grobnice Tutankamona, je bilo najdeno v njej nad 5000 dragocenih predmetov. Do oktobra meseca, je izjavil C;;rtcr, je pričakovati, da bodo vsi štirje veliki sarkofagi že v muzeju v Kairu. Na vprašanje angleškega novinarja, kaj misli o vplivu egiptskega faraona na one, ki ga motijo v večnem spanju, je lord Carter odgovoril: »To so samo prazne besede, ki jih razširjajo neodgovorni ljudje. Skoro povsod sem po napisih na grobovih uvidel, da se izreka dobrodošlica onim, ki pridejo, da pose-tijo sarkofage.« Turčija se zanima za naše industrijske izdelke. Konzulat turške republike v Beogradu se je obrnil na gospodarske organizacije v naši državi, češ, da sc v Turčiji razvija velik interes za naše industrijske izdelke in da je lanska in letošnja sezona trgovskih poslov Turčije z Jugoslavijo dala dobre rezultate. Turški konzulat naproša gospodarske organizacije, naj se na pristojnih mestih zavzamejo za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Turčijo. Naš Izvoz v južno Afriko. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je dobil obvestila, da se v južni Afriki odpira možnost za uvoz naših pridelkov v velikih količinah. Zato sta ministra za šume in rude ter za trgovino in industrijo storila vse korake, da se izvozna kampanja zasigura z znižanjem izvoznih in carinskih postavk. Srečonosna grba V igralskem raju v Monte Carlu se ie dogodil žalosten slučaj- Toda ne morda, kakor mislite, da si je pognal kak aristokrat. ki jc zapravil vse svoje premoženje, kroglo v glavo. V A^onte Carlu so na take stvari žc tako navajeni, da sc zanje sploh nihče ne zmeni. Zgodilo se je nekaj hujšega in se je spočetka zdelo, da bo za nekaj časa igra nje sploh ustavljeno, kar pa so »na srečo« preprečili. Torej, umrl je znani grbavec igralnica. Kakor znano, so igralci silno praznoverni. Zato je uprava igralnicc angažirala tega človeka, čegar posel je obstojal samo v tem, da je klijentom od jutra do večera nastavljal svojo grbo, da se je dotaknejo oni. ki iščejo srečo. Seveda je ta grba marsikomu prinesla tudi nesrečo, za kar pa se grbavec ni dosti zmenil. Toda oni, ki se jim je sreča nasmejala, so ga vedno bogato nagradili. Tako je postal ta človek, ki je prišel v Moiite Carlo lačen in bos, v nekaj letih pravcati bogataš. A sedaj je ta grbavec umrl. In končno so še ugotovili, da sploh ni bi! grbav, temveč je bila njegova grba umetna-Grba, katere so se dotikali, je obstojala večinoma iz cunj. Pa naj bo, kakor že hoče. Igrači so se pričeli sedaj pritoževati. da ni več človeka, ki jim je prinašal srečo. Zato je bila uprava igralnice prisiljena, da poišče nadomestilo. In našla ie kmalu naslednika. To ie sin pokojnika. Toda, ker niti ta ni grbav, ie kratko-malo po očetu podedoval umetno grbo. In grba, katere se zopet dotikajo igrači, je prav ista, kakor so se je dotikali že dolga leta. Neuarna lepota V Budimpešti je umrla te dni v veliki revščini neka ženska, ki je razpolagala svoječasno z milijoni. Bila je to Katarina Gaal, nekdaj žena nekega višjega natakarja. Njena izredna lepota je vzbudila pozornost grofa Erdodyja, ki jo je res kmalu pregovoril, da ie odšla ž njim v Pariz, kjer jc živela silno razposajeno in razuzdano. Vsa aristokracija Evrope sc je sukala krog nje. Draguljev in dragocenosti je dobivala v izobilju. Imela je eno palačo v Parizu, drugo na Dunaju, vilo v Monte Carlu in svojo ladjo. Pripoveduje se, da so njeni dirkalni konji pili sekt iz srebrnih vrčev. Med njene oboževalce sta spadala tudi veliki knez Nikolaj in bavarski kralj Ludovik- Ko pa je pričela njena lepota minevati in je postajal krog njenih oboževalcev vedno manjši, se je udala igri. Imela pa je tako malo sreče, da je zapravila vse svoje 0-gromno premoženje. Končno se je vrnila zopet v Budimpešto, kjer se jc preživljala s poučevanjem tujih jezikov. Toda večje pomanjkanje je nazadnje ugonobilo njene zdravlje in sedaj jo jc v neki sirotišnici smrt odrešila nadaljnega trpljenja. 10. (jubilejna) kmetijska razstaua u Pragi se bo vršila od 25. tm- do 1- junija t. 1. Priredi jo, kakor že doslej vedno, češkoslovaška kmetijska družba, letos v izredno velikem obsegu. Praška kmetijska razstava se od leta do leta neprestano izpopolnjuje in razvija v podjetje silnih dimenzij. Koncentrirane bodo na njej letos vse panoge češkoslovaškega kmetijstva, poleg tega pa tudi vsa češkoslovaška industrija kmetijskih strojev- Poseben oddelek bo tvorilo gozdno gospodarstvo pod naslovom »Zaščita gozda«. Razstava živine bo obsegala 3000 glav goveje živine, poleg tega pa ogromno perutnine, golobov, kuncev itd. Poseben oddelek bo tvorila mlekarska razstava, na kateri se bo razkazovala tudi mehanična molža krav. Tudi kmetska domača industrija bo izredno bogato zastopana. Zanimivost razstave bo oddelek, ki ga letos organizira »Češkoslovaški inozemski institut« in ki bo posve-čenčen življenju, delu in napredku češkoslovaških kmetovalcev v inozemstvu. Zbran bo materijal iz češkoslovaških kolonij celega sveta. V času razstave bo prirejenih ccla vrsta kongresov, skupščin, slavnostni)’ sej. c’'rkur-zij, koncertov iti' Sokak. m Vsesokolski zlet v Beogradu. V soboto in nedeljo sc je vršila v Beogradu plenarna seja župnih načelnikov in načelnic iz vse države. Urejena so bila vsa tehnična vprašanja, ki se tičejo zleta. Rešeno je bilo tudi vprašanje nastopanja vaditeljev, izvoljeni sodniki ter izdelan pravilnik za tekmovanja. Za slovanske tekme bo postavljena na zletnem prostoru štafeta in sicer: štirikrat po sto metrov za člane in štirikrat po 75 metrov za članice. Zletni odbor jc izdal zletni plakat, ki je bil razposlan vsem sokolskim društvom. • , Brodarstvo Taška Naumoviča je dovolilo znižane cene za vse Sokole na vseh ladjah družbe, ki vozijo na progah Beograd—Veliki Bečkerek. Beograd—Pančevo, Beograd—Dubra vica, Beograd—Zemun in obratno. Popust znaša 50%. Šport Španija—Jugoslavija 4 : !. Včeraj je bilo v Zagrebu zaključeno teniško tekmovanje za_ Davisov pokal med Jugoslavijo in Španijo. Edino častno točko proti Špancem je dosegel Schaffer proti Špancu Juanicu ^6:4, 6:2, 6:3. Končno stanje je 4:1 za Španijo, s čemer je Jugoslavija izločena iz nadalnjih tekem za Davisov pokal. Španija se bo v 3. kolu srečala z Japonsko. MOLNP. (Službeno). V soboto, dne 24. t. m. se bo vršila na igrišču S. K. Železničarja ob 17.30 mednarodna jekma S. K. Sturm (Gradec) : S. K. Železničar. Službujoči odbornik g. Ilovar. V nedeljo na igrišču S. K- Maribora ob 16. uri prijateljska tekma mladine I. S. S. K. Maribor : S. K. Železničar, ob 17.30 mednarodna tekma I. S. S. K. Maribor : S. K-Sturm (Gradec). Službujoči odbornik g. Amon. — Tajnik. Koliko je vredna nezvestoba ženske? Nekemu trgovcu v Alžiru jc ušla žena. V prvem trenutku je zaslutil željo, da bi jo pripravil zopet, da se vrne. Potem pa ga je zgrabila jeza in se je odločil, da ustreli zapeljivca in morda še sebe. Končno pa je vendarle zmagala pamet. Kot praktičen trgovec si je mislil: boljše je zaslužiti denar kakor pa prelivati kri in celo še svojo lastno! Šel je zato na sodnijo, napravil ovadbo in zahteval kot odškodnino za dokazano nezvestobo 100.000 frankov od svoje žene. Sodnik jc bil nemalo začuden, kajti takega preračunavanja duševnih in moraličnih čustev v valuto še ni doživel. A tožitelje-vemu branitelju sc je le posrečilo prepričati sodnika o utemeljeni zahtevi njegovega klijenta. Zmagalo je njegovo dokazovanje, da bodo žene v bodoče bolj zveste možem, ako bodo za nezvestobo določene visoke kazni. Pametni trgovec jc res dobil odškodnino za prestane »bolečine«, čeprav samo 15.000, namesto 100.000 frankov. Koliko izvozi Rusija lesa? V zadnjih letih znatno občutijo konk.t-renco ruskega lesa vse države, ki izvažajo les. Izvoz lesa iz Rusije pa tudi silno narašča. V ekonomskem letu 1928/ 29 je bilo iz Rusije izvoženega vsega lesa 4,765.943 ton v vrednosti 137,145.000 mil. rubljev, za 60% več nego V ekonomskem letu 1927/28. Največ lesa izvaža Rusija v Anglijo, potem v Nemčijo, v Lotiško, Francijo in Zedinjene države. Kako v Londonu končajo premijere. V nekem londonskem gledališču je bila v soboto premijera neke veseloigre, ki jc že po 15 minutah doživela tako katastrofalno propast, kakor jih malo beleži gledališka kronika sveta. Občinstvo je že takoj začetkoma svojemu nezadovolj stvu dajalo duška z mrmranjem in žvižgi- Ravnatelj gledališča je nadaljni gledališki škandal preprečil s tem, da je dal po 15 minutah spustiti zastor ter občinstvo obvestil, da jc igra odstavljena z repertoarja in da dobijo gledalci denar za vstopnice nazaj. JKarTfirtfS*! V T C P T? N T V Infra V M a r ! H o r u, dne 21. V. '1930. Mlchel Z6vaco £ukcedja tBocgia Sf»dovtatki run 99 Toda ne morem vam prikrivati, da bo v osmih ali naj-dalje devetih dneh upor zagospodoval nad Svetoangel-skim gradom.« Cezar je nekaj hipov mrzlično stopal po šotoru semintja. Nato se je vrnil k policijskemu načelniku: »Toda kdo je podpihoval te bebce? ...« »Kdo, gospod? ... Nihče; povedal sem vam, da nimajo poglavarja in zaradi tega še ni nič izgubljenega, kakor sem vam imel Čast povedati. Poslužil sem se edinega sredstva, ki ga ima vlada v rokah in ki ga uporabljamo vselej, kadar se drhal predrzne jeziti: aretacije v velikem številu in nekoliko obglavljenj na slepo srečo... 2al, to pot ni nič pomagalo! Ah, Svetlost, svet se postavlja narobe... duh brezpogojne pokorščine Izginja... čimdalje več je ljudi, ki se drznejo misliti ...« Cezar je od strani pogledal markija. Čutil je nepriznano ironijo njegovega vedenja. In tako vedenje pri tem človeku ga je poražalo še bolj od novic, ki jih je prinašal. »In vrhu vsega,« je povzel Roccasanta, »se je zdel trenutek njegovi Svetosti ugoden, da napravi majhen izlet na Caprero..; Bog mi stoj ob strani, da,bi sodil dejanja svetega Očeta, ki naj ga čuva nebo! Toda naposled...« »Toda naposled se je moj oče zbal? Mirno recite, marki.« Roccasanta je brezupno zamahnil. Cezar se je pričel obračati po svojem šotoru kakor zverina. Načelnik policije ga je zdajpazdaj ošinil s prežečim pogledom, skušaje uganiti njegove namene. »Kaj mi svetujete?« je nenadoma vprašal Borgia. »To je tisto!« si je mislil marki. »Povejte svojo misel, dragi Roccasanta. Vi tako izvrstno poznate položaj. Nihče ni v tem trenutku sposobnejši od vas, da bi mi dal nasvet, ki ga potrebujem ...« »Svetlost,« je dejal Roccasanta resnobno, »ali mi dovoljujete govoriti odkrito?« »Ukazujem vam!« .- > ; p »Torej — moje jasno mnenje je tako, da je sedaj samo še ena oblast, ki more premagati upornike: verska oblast, oblast Cerkve. Veličanstvo papeža edino more še ukloniti glave Rimljanov. Trebalo bi. Svetlost, trebalo bi papeža, ki bi se vrnil v Rim z velikimi obredi. obdan s tisoči duhovnikov, kardinalov in škofov... Toda s starcem ni mogoče tvegati take ceremonije!... Za to bi bilo treba mladega papeža, silnega in smelega, ki bi imel pod svojim svečeniškim plaščem zmirom pripravljeno bodalo, da udari z njim prvega brezumni-ka, ki bi se upal mrmrati!...« Tako govoreč je Roccasanta gledal Cezarju strmo v oči. Cezar je bil prebledel. »Da, misel je velika in drzna...« »In če bi se našlo, da bi bil mladi papež, o katerem govorim, obenem tudi slaven vojskovodja, čigar slava je jedva da malce zatemnela vsled nerazumljivega obrata vojskine sreče, če bi za papeškim nebom korakala dobro urejena armada, dočim bi se pred njim razlegale liturgične pesmi, blesteli zlati križi ter se dvigali oblaki kadila... ali razumete, da bi upor omedlel sam od sebe, a papeška oblast bi bila zagotovljena morda za dolgo časa, najmanj pa dotlej, da se upor za-tare do korenin? ...« »Dovolj, Roccasanta, dovolj!...« je dejal Cezar razburjen. In zasadil je svoj pogled v markijeve oči. »Vi hočete, da se polastim tiare?...« »Da, Svetlost,« je dejal Roccasanta jasno. »To je edino sredstvo, s katerim morete oteti položaj.« »Toda,« je odgovoril Cezar s temnim glasom, »v to, da izvolijo mene za papeža, mora biti moj oče odstavljen!. .. In konklave ne bo nikdar...« »Naj umrje!« ga je prekinil Roccasanta trdno. »Bog mi je priča, da bi da! svoje življenje, če bi mogel z njim podaljšati slavne dni svetega Očeta... Toda naposled ... star je že in morje je. zelo nemirno tam na sardinski strani, okrog Caprere... lahko se zgodi nesreča ,..« Cezar ga ni več poslušal. On ni več slišal zlodia-izkušnjavca, ki je bil vrgel v njegovo glavo seme oče-tomorstva. Zatopil se je bil v mračno premišljevanje. Kolikokrat mu je že rojila po glavi misel, da bi umoril očeta, kadar je v nespanju svoje častihlepnosti sanjaril, kako bi bilo, če bi ne bil več preprost kondotir, ki se bori na čelu svojih najemnikov, nego bi z enim mahom nostal enak kraHem — krali on sam!... Cezarjevo nremišlievanje je trajalo dolgo časa. Roccasanta je zdaj molčal in čakal. Naposled je Cezar dvignil glavo in zamrmral: »Dobro bi bilo imeti zanesljivega človeka, ki bi lahko šel na Caprero...« Marki je razumel: Aleksander VI. je bil obsojen na smrt. »Svetlost.« ie deial z mirnim glasom, kakor da se ni pravkar odločilo nekai strašnega. Svetlost, ako imate kako — delikatno nalogo za Caprero, vam lahko svetui^m takega človeka...« »Kdo le to? ...« »Mlad mož. ki sem ga imel v SVfttih' onravkih 'do- volj prilike presoditi, proučiti in oceniti: lektor njegove Svetosti.« »Abat Angelo!« je vzkliknil Cezar zaničljivo. »On sam, Svetlost! Ne sodite ga prezgodaj slabo: on ima dragoceno lastnost! Častihlepen je! A častihlepnost, Svetlost, je najboljše orodje. Tisti, ki ravna iz vdanosti, se lahko zmoti; on se obotavlja in tipa okoli sebe; tisti, ki ravna iz sovraštva, je malo izvrsten sluga; on pozablja vse, samo da dela za svoj lastni račun in za svoje slepo sovraštvo. Častihlepnež pa, liaučljiv. spreten in umen služabnik, je pripravljen tudi za najtemnejše delo in bo za vsako ceno dosegel svoj cilj, ker ravna hladnokrvno. Vzemite duha srednje vrste ter namignite temu duhu s častjo, po kateri na tihem hrepeni. Pokažite mu priliko, da se kmalu okrasi s to častjo — z eno besedo, pitajte njegovo nečimernost. Tak človek je vaša kreatura . . . izdal bo vse, kar hočete, izdajstvo mu bo postalo domače ozračje, Aleksandru VI. bo zaman, da je obsipal malega abata, ki ga ves svet prezira, z dokazi svojega prijateljstva... On. Angelo, je v svoji senci, strmeč na mitro, o kateri sanja, že danes pripravljen izdati staregaBorgia, če mu vi obljubite to mitro. Ah, Svetlost, ako imate takšno opravilo, ne izberite si niti vdanega človeka, niti človeka, ki sovraži; vzemite častilakomnega, vzemite abata Angela ....« »Zdi se mi, da imate prav, marki,« je dejal Cezar sanjavo. »Toda abat hoče potemtakem postati škof?« »Da, za enkrat.« »Jaz za svojo osebo ne vidim nikakih zaprek.« »Če je tako, potem hitite, Svetlost. Povedal sem vam: mudi se. Rim se dviga. Treba je udariti z velikim udarcem ter si z enim mahom zagotoviti narodovo občudovanje in narodov strah ...« »Kje je abat3« je vprašal Cezar nena^ ' »Ostal je v Tivoli. Ali hočete. Svetlost, da ga po-setim?« »Ne; jaz sam pojdem v Tivoli. Vrnite se naravnost v.Rim... Koliko časa se lahko še držite?« »Nekaj dni... Toda če vem, da' je dogodek, o katerem govoriva, gotov, mi bi dala ta zavest moči. Nekaj vesti in govoric, spretno razširjenih po nemirnem mestu, lahko zelo izpremeni obraz položaja.« »Idite torej, dragi marki. In ne pozabite, da je vaš blagor navezan na mojega.« »Ali bi bil tu, Svetlost, če ne bi bil prepričan o tem?« Roccasanta se je poslovil od Cezarja ter se takoj odpravil na pot. (Nadaljevanje sledi.) Otomane, nove, moderne. od Din 480.— 'do 600.—, omar'*, nosMje. kuhinjsko opremo, novo. Din 1200.—. kredenco itd. prodam. Židovska ulica 4 II. nadstr., dvorišče. 1496 Sobo in črkoslikanje, barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. 'Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Meblovano, solnčno 1p—' sobo oddam boljši osebi. Naslov v upravi. 1498 Išče se hišnika vpokojenca. Ponudbe pod: »Prijatelj vrta« na upravo lista. 1441 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Hišo. pritlično, na prometnem kraju v Mariboru, pripravno za vsako obrt. prodam takoi. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Priložnostni naknn«. 1495 Prodajam pohištvo, obleke, perilo, čevlje za srospode, jjospe in otroke. Prodam tudi gramofon in druero. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova ul. 1, pri glavni pošti. 1489 Sivi lasje dobivajo naravno barvo in mladostno svežost brez barvanja. 2e 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni predal 80. J352 Umetna svila, foulard svila, 1133 pralni delein v veliki izbiri Srečko Pihlar Maribor, Gasposka ul. 5 treovlno18,an*am Ceni' ob£lnstvu’ da sem 2 'današnjim dnem otvoril novo FOTO-MATERUALOM. KOZMETIKO IN PARFUMERIJO NA TRGU SVOBODE ŠT. 6 (I milim Mm toel prvovrstne aparate svetovnih znamk, kakor Voletl0n-telo S ftf' najbolje vrste papirja in plošče po ra&uhf taSSSifcJ 1A«!* ?TttTie ved"? na razpolago. Interesente S!z®1laCn