LETO lil. — Št. 12 Poštnotekoči račun štev. 23. GORICA, 19. MARCA 1921. Posamezna številka 20 čent. IZHAJA VSAKO SOBOTO. Uredništvo in Upravništvo: Via Garducei št. 10, H. nad. Naročnine : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.— Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike. Zadružna podlaga Že davno sem je raz^ir- Ijajo zaporedoma italijanski jeno mnenje, da zamorejo ; zavodi, ki financirajo grad-zadruge biti v velik pripo- bena podjetja, a slovenski moček domačemu gospo- : zavodi stojijo ob strani in darstvu, ker pobijajo po jedni strani konkurenco in ker omogočajo, da gre vsak dobiček nazaj v prilog celokupnosti. Radi tega se ne da tajiti, da imajo dobro zasnovane in po poštenih ljudeh upravljane zadruge svojo bodočnost. Vendar nikar ni misliti, da je ustanovitev zadrug kaj lahka stvar. Iste slonijo na kapitalizmu in za svoje življenje in snovanje potrebujejo močnih kapitalov. Svet je namreč že tako urejen, da brez kapitala ničesar ne napraviš. Ko govorimo torej o zadrugah moramo vedno misliti na to, ali je naše ljudstvo finančno dovolj dobro podstavljeno, da bi naše zadruge vspevale. Načelo zadružništva je namreč to, da je treba vzajemnega delovanja in tudi tukaj se uveljavlja večna resnica, da moraš dati, ako hočeš zopet kaj imeti.' Mnenje, da bi se imelo od zadrug, kakor nekateri mislijo, le koristi, obveznosti pa nobene, je krivo, kajti ustanovitev dobrih zadrug zahteva finančnih žrtev. V tem pa smo baš na šibki točki. Ljudstvo ima denar, a bi se najbrže ne odzvalo z navdušenjem kakemu pozivu, naj zaupa svoj denar zadrugam. S tem smo se dotaknili našega današnjega gospodarskega položaja, o kojem hočemo obširnejše govoriti. Širom znana resnica je, da naši slovenski denarni zavodi danes denarja nimajo. Slovenski politiki, ki se ji je posrečila koncentracija tekočega bogatstva v Sloveniji, kjer je denar ostal tudi po zasedbi Julijske Benečije od strani Italije. Kake špekulacije so se skrivali za to koncentracijo denarja, ki je bjla za avstrijsko, tekom vojne denarja potrebno državo, kakor nalašč uprizorjena, nam danes niše znano. Resnica pa je, da Je država- potom «udanih» podložnikov na ta način sila lahko prišla do potrebnih sredstev za nadaljevanje vojne. Še le polagoma bodemo zvedeli, kake ogromne svote so bile odtegnjene s tem tudi našemu gospodarstvu, ki se ni nikoli odlikovalo po izobilici denarja. A brez posledic to ni ostalo in tudi ni moglo o-stati. Danes so naši denarni zavodi prazni in ne morejo sodelovati, kakor bi bilo potrebno in umestno, za vspo stavitev dežele. stran centralnih velevlasti, bi danes Anglije in , Francije skoraj ne bilo več, ako pa bi bile iste vse stopile na stran zaveznikov, kedaj bi bila že končala vojna! Večkrat se je ponavljalo, da je na Balkanih pričela vojna in da se tam konča. Ta rek je polovično pravilen, namreč v kolikor odgovarja' res dejstvu, da vse vojne pričenjajo na Balkanih, ni pa res, da je kedaj tam vojna končala. Smešno je tudi danes gledati, kako Balkanci sučejo „zaveznike“ od kon-forence do konference. Oni dan so turški delegati sicer podpisali sevreški traktat, a domov niso več smeli. Kemal paša se je postavil na čelo nove vlade in za njim se je strnil ves turški narod. V Angori se je ustanovila njegova vojska in prežala na napadalce — Grke, katere je hotela Venizelova politika zasužnjiti, a grškemu narodu Venizelosova mobilizacija grških armadnih zborov ni bila po godu. Preveč so se naučili orijentalci od evropejske vojne, da bi se mogli z navdušenjem vreči v kako vojno za podjarmljenje negrških pokrajin. Toda ententa ni hotela dati „hrabremu grškemu“ narodu ničesar zastonj. Obljube na papirju postanejo seveda dejstvo, kedar izpolne Grki stavljene pogoje. Tedaj pa se je Venizelos ulovil. Ubivanje •grških sinov za izvršitev se-verških pogojev, grškim ma-. teram in ženam ni bilo po I godu. „Doli gledajo, kako služijo drugi. Nadaljna posledica temu je nezaupanje ljudstva v denarne zavode. Ako ti ne morejo dati ničesar od sebe, je naravno, da to ne mika nobenega, da bi izročil svoj denar denarnim zavodom. Doma ga hrani in kopiči ter čaka boljših ali slabših časov. Ne da se sicer tajiti, da so tudi razmere tako negotove, da ima vsak rajši v svojih posteh, kar je njegova last, kakor pa da bi v osodepolnih trenotkih ostal na cedilu. cdn v vsaki sili», ako bi valuta še dalje propadala, tedaj obrne pravočasno svoj denar v nakup nepremičnin ali blaga, ki mu nadomesti kapital. Iluzija je seveda tudi to, ako se pomisli, da je vsaka revolucija stresla tudi lastnike zemljišč in poslopij, a to nič ne pomaga človeku, ki je nezaupljiv. Smelo lahko trdimo, da ima naše ljudstvo miljone takorekoč zakopanega denarja, ki se ga ne upa potisniti v promet. Ljudstvu nihče ne pojas-nuje kako je to škodljivo istemu našemu gospodarstvu in ohranitvi sedanjega družabnega reda, ki potre-, , ^ buje kapitalov kakor riba &odu- ^13,01 s Drogom" je VOlje j zazvenel klic po ceh Grški m Zadruge bi bile baš oni J Konstantin, ki nas .ja. prvi element, s katerim bi Vzhodno vprašanje je ostalo seveda kljubu temu tako kakor naprej, polno zagonetek, groženj in negotovosti. In ententa se kljub svoji gospodarski moči ne bode mogla rešiti, preveč je zamotano vzhodno vprašanje z musulmanskim, indijskem.slovanskem in grškim vprašanjem. Ententa skuša trdovratno držati vse te narode, ki so gospodarsko šibki, pod svojo nadvlado ki je gotovo podobna najhujšemu imperijalizmu. Temu nasproti pa so orijentalci preveč, budnih ocij, da bi ne videli, kaj Angleži in Francozi nameravajo. Do sledno vzhodno vprašanje ne gineva, ampak narašča in obsega danes dober del starega sveta. Od Finske pa do Japonske, od Balkanov pa, do Samojedov, se kuha vzhodno vprašanje. Rešitve ni videti na obzorju, vzhodno vprašanje je pridržano novim generacijam. pomeni imenovanje 2000 vladnih komisarjev v občinah in 25 v deželnih zastopih. Napetost bi se v tem slučaju brezdvomno zdatno povečala in bati bi se bilo hudih krvolitij pri volitvah. Ne glede na to pa se vrše v naši deželi velikopotezne priprave za bodoče državnozborske volitve na italijanski in slovenski strani. Ve se, da sili zadnji čas v deželo avstrijski klerikalizem v podobi Faiduttija in Bu-gatto-ta, vsaj večino Italijanov silno razburja. Fašisti so baje hudo zagrozili, ako bi morali naleteti na kakega izmed [teh- starih avstrijskih kolon. V Gorici se je ustanovila nova italijanska stranka, ki si je nadela ime „Delovna skupina Furlanije“ in v katero so stopile deloma stari, deloma pa tudi nove moči. Videli bodemo v kratkem kako barvo pokaže Slovencem. se moglo naše ljudstvo vsaj toliko zainteresirati, da bi izročilo dober del svojega mrtvega kapitala plodonosnim podjetjem. Dokler pa ne spravimo našega ljudstva do tega, je vprašanje ustanovitve in po-vzdiga kmetskih in delavskih zadrug v sila kritičnem položaju. Zadruge naj se pospešujejo, da se obudi v našem ljudstvu star smisel podjetnosti in gibčnosti, ki je predpogoj tudi za ostali razvoj našega naroda. V tem znamenju nam je zadružništvo dobro došlo. Vzhodno vprašanje Poleg nemškega vprašanja muči versajlske zmagovalce tudi vzhodne vprašanje. To vprašanje ima res nekaj Čarobnega na sebi. Obstoja, odkar se spominjamo. Svojedobno je ^ bilo bizantinsko, potem turško, potem rusko, in konečno celo balkansko j vprašanje. Tekom vojne je bilo balkansko vprašanje naj večja za-j gonetka in je stalo zavez-Dočim se po jedni strani nike nezmerno troskov in člo-miko kriči proti itaiijan- voških žrtev. Da bi nastopile s^emu kapitalu, se pojav- vse vzhodne države takoj na obvaroval vojne naj živi“ Tako sc je -grška politika črez noč spremenila in danes menda že težko najdeš na Grškem prepričane Vetiize-liste. Kralj Konstantin seje vrnil na grški prestol in zavezniki so videli, 'da so delali račun brez krčmarjev. Aj ti nehvaležni grški narod, ki ne pojmuješ velikodušnosti tvojih zaščitnikov, ki hočejo napraviti iz tebe mogočen vzhoden narod, da brani zahodno kulturo, ki jo ogroža Turek in boljševik ! No, tako je prišlo do londonske konference, kjer je ententa drugače govorila z Grki. „Ako nočete izkoristiti sevreške pogodbe in polastiti se ogromnega ozemlja, na katerem bodete Vi gospodarji, dokler bodemo gospodarili mi na tem svetu, tedaj dobro, vrnemo za sedaj, da Vas omehčamo, vsaj' nekaj Turkom nazaj, pozneje pa bi se naša politika znala sploh obrniti popolnoma v prilog našim bivšim sovrašnikom Turkom". Ententa ne pozna druge metode človekoljubja, ali ž njo in za njo, ali pa gospodarska vojna ! Tako se jo zaključila londonska konferenca z nemškim incidentom in preobrazit vij o sevreške pogodbe. Italijanska politika Italijanska politika se zrcali v italijanski zbornici ali bolje v boju, ki se odigrava med italijansko zbornico in vlado. Vlada se mora hudo bojevati z ostajajočo opozicijo. Od nacijonalistične strani se peha v ospredje reško vprašanje kot past, v katero naj bi se Giolitti zapletel s kako nepovoljivo izjavo glede reskih mej. Giolitti je baje obljubil, da se bode o tem razpravljalo še pred veliko nočjo, ko se povrne Sforza iz Londona. No, Sforza je med tem že prišel domov, a Giolitti se sedaj izgovarja, da je treba rešiti še najperečejše tri zakonske predloge, ki zadevajo železniško osobje, sodnijsko službo in stanovanjski zakon. Dobro poučeni krogi pa smatrajo to le za zvit manever, kajti zna se, da se med tem časom proučujejo nova volilnega okrožja v neraz-merno v večjem obsegu, kakor so bila dosedanja. Govori se celo, da se na-meravo Staro Benečijo in Julijsko Benečijo spraviti v enp samo volilno okrožje, s čemer bi se tudi politični položaj v naši deželi popolnoma spremenil. V očigled temu položaju prevevajo zbornico mešani čuti. Premalo so delovali zastopniki te zbornice, da bi se mogli predstaviti svojim vo-lilcem kot zopetni kandidati. Nekaterim je res mikava nada, da bi se morda zbornica znOfbila kakih 80 socija-listov, a baš le-ti poslednji bi vsled tega raje podpirali vlado, kakor pa poskusili nove agitacije v tem razburjenem času. Za to agitirajo, da bi se novi volilni shodi odnesli vsaj do jeseni. Inače pretijo, da podajo vsi občinski in deželni po večini socijalistični zastopi svoje ostavke, kar Reško vprašanje Tudi reško vprašanje je še vedno odprta rana. ' V Rapallu so se sicer pogodili za vzhodne meje Italije,-toda v reškem vprašanju ni prišlo do nikake bistvene spremembe. Pred vsem je ostala na krmilu vlada, ki v svojih sredstvih ni Bog ne kako žkrupolozna. Odnošaji z italijansko vlado se zde še vedno iskreni in italijansko narodnjaštvo ni odnehalo od svojih teženj, da bi spravilo reško pristanišče v popolno gospodarsko odvisnost Italije s tem, da bi zapopadle reške meje tudi luko Baroš. Preračunano je namreč, da se zamore jugoslovanska trgovina popolnoma osvoboditi roškega pristanišča, ako se n p olj e trgovanje preko ba-roške luke. Ker je verjetno, da bi nastala vsled tega osodcpolna konkurenca za notranje zveze, je jasen ogromen pritisk, ki ga izvajajo zainteresirani italijanski krogi na vlado, da bi se to onemogočilo. V Jugoslaviji zasledujejo ta položaj s pozornim očesom in bati se je naravnost novih napetosti in mednarodnih za-petljajov, kajti s preveliko ognjevitostjo in strastjo se razpravljajo zadeve mednarodne važnosti. Na italijanski in slovanski strani se deluje z vso paro na to, da bi se ohranilo reški vhod v notranjost Evrope. Kako se bode torej to vprašanje konečno razrešilo je še vedno jako dvomljivo, ker je odvisno od stoterih uplivov, kojih pretežna večina se skriva za visoko donečimi ideali, ki slepijo kratkovidno in nerazsodno javnost. Tako je danes odlašanje na dnevnem redu v vseh političnih vprašanjih, pa naj bodo ista od katerekoli si bodi važnosti. To je pač dovolj jasno, v kako težavnih razmerah plovemo še vedno. ^GORIŠKI SLOVENEC# Nemiri proti bolštvikom Kakor smo predvidevali, I tako je prišlo. Mnogo hrupa, da ruski boljševiki omagujejo, da kolje množica ljudske komisarje v Petrogradu, da so padle trdnjave, ki ščitijo Belgrad in konečno prinaša isto časopisje vest, da je Lenin na vsesovjetskem kongresi! izjavil, da se bode us taja v kratkem udušila in da se bodo mogle započeti tudi operacije proti kaki drugi državi. V resnici pojemajo vesti o protirevoluciji in o kakem vspehu 'protirevolucijonarcev skoro ni več govora. Napadalna sila je opešala na celi črti, Lenin gospoduje kakor prej vsem ruskim narodom V zadnjem času je raztegnil celo svoje gospodstvo nad Georgijo, kjer se je > delj časa uveljavljala proti bolševiška vlada. Konečno se je tudi ista morala udati splošnemu pritisku, pobrati šila in kopita ter prepustiti moč novi bolj-ševiški vladi. Stara Rusija se tako polagoma zopet krpuca skupaj in ni izključeno, da bodo tudi Poljaki morali marsikaj zgubiti ako bodo hoteli biti varni pred novo Rusijo. Pogajanja v Rigi niso vsaj dosedaj dovedla do nikakega zaključka, ker se Rusom ne mudi in ker imajo na želodcu londonske pogovore, v katerih so jih hoteli Angleži potegniti za nos. Sforzev povratek v Italijo Italijanski listi prinašajo, da se je italijanska delegacija, ki se je udeležila londonskih pogovorov, vrnila v Rim. Na pritiskanje radovednih časnikarjev je izjavil Storža, da imajo konference namen zbližati vidike zaveznikov. Gre skozi in skozi za to, da se čim možno poglobi zavezniško prijateljstvo med Londonom, Parizom in Rimom. Poslanec Piccoli ponesrečil Socjjalistični poslanec Piccoli se je na svoji vožnji skozi neki tunel v Pizzi de Calabria padel iz vagona pod vlak. Vlak je šel črez njegovo truplo in mu skoraj popolnoma odtrgal glavo. Vest je zbornico precej razburila zlasti, ker so so-cijalistični poslanci izjavili sum, da je bila vmes kaka zlobna roka. Po drugi strani pa se trdi, da je Piccoli bolehal na prsni bolezni in morda, pri napadu bolezni iskal zraka in pri tem nehote povzročil odprtje vrat, skozi katere se je prekucnil na tir. Črnogorško prestolonasludstvo Kakor znano je črnogorski kralj Nikita pred kratkim umrl. Zapustil je soprogo Mileno in več otrok, od kojih jeden Danilo, po imnu, bi imel zasesti prazen prestol. Isti pa je odstopil mesto mlajšemu Mihaelu, ki študira nekje na Angleškem srednjo šolo. To videč jo sklenila prevzeti na se težko breme kraljica udova Milena in vstoliti se v San Remu na italijanskih tleh. Kramarž-češki Kralj Vesti iz Čehoslovaške se gla- ! se, da je bilo v zadnjem času mobiliziralnih več armadnih zborov v popolnoma vojno stanje. Občinske oblasti so dobile zapečatene instrukcije, ki se smejo odpreti le na brzojavni poziv vlade. Govori se javno, da stoji to v zvezi z Masarykovo boleznijo. Pričakuje se namreč, da isti ne okreva več. V slučaju smrti namerava boje Kramarževa stranka proglasiti istega čeho-slovačkim kraljem. Ruska delegacija v Rimu Te dni je dospela v Rim ruska delegacija, ki ima obravnavati z italijansko vlado vspo-stavitev gospodarskih odnošajev. Delegacijo vodita inženirja Vorovski in Vodonosev. V Veroni šo jih socijalistični zastopniki svečano sprejeli. Vodonosev jo govoril italijanski. Ko je pa delegacija dospela v Rim, so pričelo razne težave. Dasi je prišla tjekaj delegacija na vladni poziv, niso člani, katerih je 32 z ženami in olroči vred, dobili skupnega stanovanja. Morali so se porazdeliti po raznih stanovanjih in hotelih tako, da jim bode očevanje sila otežkočeno. Fašizem v Avstriji Kakor pri nas, so je razvilo bolestno narodno čustvo tudi v Nemški Avstriji, kjer so začeli nastopati proti socijalistom ger-manistično navdahnem vseuče-liščniki. . Isti so začeli nastop At na shodih in izzivati krvave te-peške. Na nekem shodu sta bila pretepana znana socijalista Otto Bauer in prof. Hartmann. Nemški študenti so divjali z vsemi možnimi orožji. Trdi se, da imajo vmes prst tudi nemški klerikalci. Napetost med obema strankama se je vsled tega v zadnjem času sila poojstrila. Socijalisti agitirajo bolj nego prej za priklopitev Nemške Avstrije k nemškemu rajhu. Klerikalcu se pa te priklopitve iz ekonomičnih ozirov boje. čil ne izpolnila, kar pa za se- | daj ne more veljati, ker zapade 1 tozadevni rok šele 1. maja. Delna zasega prodajne vrednosti nemškega blaga je nasprotna izrecnim obljubam za-veznih vlad, ki so izjavile, da č. 18 ne bodo izvajale. Posebni carinski režim v porenskih pokrajinah ne more veljati kot kaznilo, ker bi se takšen režim sme! po čl. 270 mirovne pogodbe vpeljati samo tedaj, ko bi šlo za varstvo gospodarskih koristi prebivalstva ob Renu. Nota pravi dalje; da hočejo zavezniki s svojimi ukrepi Nemčijo prisiliti, da bi sprejela njihove predloge. Ker pa ti predlogi predstavljajo rešitev, ki ni v skladu z mirovno pogodbo, jih Nemčija ni dolžna sprejeti. Nemška vlada prosi svet Zveze narodov, naj napravi potrebno korake, da se ukrepi zaveznikov proti Nemčiji takoj razveljavijo. Spor med Nemčijo in zavezniki Znano je, da Nemčija trdi, da je že plačala 20 milijard mark v zlatu, ki |jih dolguje reparacijski komisiji. Repara-cijska komisija pa ceni dosedanja plačila na 8 milijard nifirk v zlalu. List ,.Journal“ trdi, da je reparacijska komisija na svoji včeranji seji določila besedilo note, ki se pošlje Nemčiji. Nota opozarja nemško vlado na njen zastali dolg ter jo vpraša, kako misli plačati dolg ostalih 12 milijard, ki se inora poravnati do 1. maja 1921. Nota, ki jo je Nemčija poslala Zvezi narodov v znak protesta proti ukrepom zaveznikov, pravi, da je nastop zaveznikov v nasprotju z ver-saillesko mirovno pogodbo. Na-glaša, da nobena določba mirovne pogodbe ne dopušča zasedbe novega nemškega ozemlja razen zapadnega pasu ob Renu in mostišč. Tudi gospodarski ukrepi se smejo pred-vzeti le v slučaju, ako bi Nem1 čija svojih obvez glede povra- Domače vesti Volilni imeniki so te dni po vseh občinah izloženi na pregled! Vsak volilec naj se prepriča, ali je vpisan, ali ne. Co ni vpisan, naj] vloži pri županstvu reklamacijo v 14 dnevnem roku, ki je v veliki večini občin .določen na 7—21. marca. Priložiti mora krstni list in domovnico, ker drugače županstvo te reklamacijo ne moro upoštevati. Volilni odbori naj pregledajo volilne imenike in naj obvest'je vse one, ki niso vpisani, da potem oni sami reklamirajo. V obče naj se pomnijo sledeča pravila: L Rok za reklamacije p roli volilnim imenikom, za vpis izpuščenih ali za izbris neupravičenih volilcev, traja 14 dni. Rok za pregledovanje volil-skih imenikov, izloženih v pi’e-gled pri županstvu, traia 5 dni. Rok za izjave prizadetih volilcev proti reklamaciji za njihov izbris traja 3 dni. Rok za pritožbo proti zavrnitvi reklamacije traja 3 dni. 2. Roki za pregled imenikov in za vlaganje reklamacij tečejo od dneva, ko županstvo objavi, da so imeniki izloženi na pregled. V objavi se mora reklamacijski rok določiti. 3. Reklamacije za vpis izpuščenih. volilcev se zavrnejo, če niso opremljene z dokazilnimi listinami. Vsi volilci naj si ra-dilega takoj preskrbijo rojstne listo v dokaz, da so rojeni v anektiranem ozemlju, in sicer najpozneje 31. majnika 1899; domovnice -v dokaz, da imajo domovinsko 'pravico v anektiranem ozemlju, in sicer še od časa pred 24. majnika 1915, in- ne zgolj radi svoje javne službe; končno potrdilo občinskega urada, da bivajo v občini najmanj že od 4. decembra 1919. Reklamacijski roki pričnejo prekmalu in bodo prekratki, da bi si volilci mogli preskrbeli omenjene listine šele, ko ugotovijo, da niso vpisani. 4. Reklamacije se vlagajo ;.,ri županstvih, izjave proti reklamaciji za izbris pri županstvih ali pri pristojnih političnih oblastvih, pritožbe proti zavrnitvi reklamaciji pa, kolikor se da posneti iz zakona, naravnost pri komisiji, ki je določena za odločevanje o teh pritožbah. Reklamirati sme samo, kdor je volilec v dotični občini, no glede na to, ali je sam vpisan ali ne. Najbolje bo, da vlagajo reklamacije za vpis tisti sami, ki so izpuščeni, in reklamacije za izbris samo takšni, ki so sami vpisani v volilni imenik in ki je njih volinka pravica neizpodbitna. Reklamacije morajo biti posebne za vsak posamezni primer, ne kumulativne za več volilcev hkratu. 5. Povdarja, se da za izvrševanje volilne pravice ne zadostuje, da jo ima kdo po zakonu, nego je neobhodno potrebno, da je volilec tudi vpisan v volilni imenik. Nov slovenski koncert. — Prav je, ,da Slovenci ne omagajo v svoji borbi za obstanek in se skušajo kulturno vzdržati. Koncert se vrši danes petek v istih prostorih, kjer se je zadnjič izvršil atentat. Od italijanske strani smo culi željo, da bi bilo umestno, da bi poleg slovenskega obvestila stalo tudi italijansko. Iz oportunitetnih ozJrov se pridružujemo tudi mi temu mnenju. Volilna okrožja. — Italijansko časopisje je razneslo senzacijonalno vest, da je poslanec Girardini stavil vladi predlog, da bi se ustvarilo edino volilno okro/čje za Videmsko, Bellunsko, goriško in istersko deželo. Vožnja v tovornih kamijonih je potnikom prepovedana iz razloga,' ker tovorni kamijoni ne plačajo davka od prometa. Vsled tega je voznikom tovornih kamijonov zabranjeno sprejemati katerekolisibodi potnike na vozila, ki so namenjena za osebni promet. Vojno sodišče odpravljeno. — Konečno je izšla naredba, s katero je v Julijski Benečiji odpravljeno vojno stanje in s tem tudi vojaška sodišča. V zvezi s to naredbo stoji tudi tudi amnestija, proglašena z dnem 15. marca. Ista se omejuje na časovne dobe. Radi tega bodemo pozneje govorili obširnejše o daleko sežnosti te amnistije. Najvažnejša je pač okoliščina, da so odpručene vse kazni in preganjanja povzročena po vojaških odredbah. Prebivalstvo zasedenega ozemlja je čutilo na sebi najtežje ves gozd vojaških odredeb, proti katerim se je grešilo mnogo iz gole nevednosti. Aneksijska slavnosti. — V nedeljo, to je jutraj, praznuje svečano Trst svojo aneksijo k italijanskemu kraljestvu. V torek po Veliko noči pa se bodo vršile deželne slavnosti v Ogleju. Priprave so velike in vabili se bodo tudi slovenski zastopniki. ■ Italijanske banke v Jugoslaviji. — Več italijanskih bank namerava otvoriti v Jugoslaviji svoje podružnice. »Banca commerciale italiana« v Milanu namerava otvoriti podružnici v Belgradu in Zagrebu. Ta banka je ena največjih italijanskih bank, ki ima svoje podružnice po vsej Italiji in Južni Ameriki in ima tudi alirane banke kakor so : Itali-jansko-bolgarska komercijal banka v Sofiji, italijansko-rromunska banka v Bukarešti, Italijansko-madžarska banka v Budimpešti ter Italijansko-avstrijsko društvo za trgovski kredit na Dunaju. Glavnica banke znaša 312 milijonov lir, njene rezerve pa znašajo 156 milijonov lir. Predaja arzenale v Tivatu. — Dne 3. t. m. se je v Tivatu svečano izvršila predaja arzenala in nekaj torpedovk v roke jugoslovenskih oblastev. Med grmenjem topov in sviranjem godbe se je na arzenalu izobesila jugoslovenska zastava. Angleži, Italijani in Francozi so že odšli. Žrebanje zavaravalnih polu. — Vsa županstva se opozarjajo, da se bovršilo žrebanje darovanih polic za neveste, velikodušno ustanovlje-nis od »Narodnega zavarovalnega zavoda» v svrho, da se proslavi blagovestni zadnji dogodek priključenja Julijske Benečije k materi domovini, v Ogleju o priliki aneksijske slavnosti dne 29. marca t. 1. Poživljajo se vsa županstva, ki niso še tega storila, da takoj sestavijo posebno komisijo, ki naj izbere deklice, ki bodo tekmovale pri žrebanju v smislu določil okrožnice komisarijata za samoupravne posle v Gorici z dne 17. februarja t. I. št. 1823/21 in da predložijo v najkrajšem času temu komisarijatu imena predlaganih deklic. Z« odtagnitev 10-J