DRAG. MIHAILOVIČ, Beloževac, Srlbija: Ideja samoizobrazbe.* V Sloveniji je ideja samoizobrazbe že pagnala korenine. Nihlče je ne more tam več uničiti. Ljudski duh .zahteva razvoja. Kam? Vsekakor v globino in širino. Drugače tudi ne more biti. Resnica je vedno v ^globini, a ši« rina je njelna konponenta. Za polet Ijudskega duha je potrebno eno in drugo. Te resnice iso se zavedli tovariši v Slo* veniji. Zato so vsi navdušeni za idejo samo< izobraževanja. Toda kakega samoizobraževas nja? Vprašanje je potrebno. Brez njega je delo na tej ideji nemagoče. Okoli tega vpra^ * Kakor vse dosedanje članke in osebna naziranja glede učiteljske samoizobrazibe, pri« dbčujemo tudi ta članeik z željo, da se ogla« sijo še drugi in pripomorejo vsestransko k razčiščemju naziranj. Ne bi ibilo v interesu učiteljstva in ne stvari, če bi katerikoli strujl zapirali predale lista, dokler ton in višina odgovarjata akaidemski razpravi o stvari. Uredništvo. šanja se vodi polemika. Tu postopa »Učitelj« ski Tovariš« odlično, prijatcljsko naklonjen reanici. Odprl je svoje predale tovarišem, da najdejo resnico. In oni jo iščejo. Toda kje jo najdejo? Nekateri v delu na samoizobraževanju na podlagi sociologije, dr>ugi na podlagi pedag-o« gike, tretji pa na podlagi obeh znanstvenih disciplin. Prvo pot priiporoča .nek tovariš v 48. številki »Učit. Tov.« Drugo pot zastopa ognjevito tovariš Flere Pavel, tretjo pa upra» va poverjeništva. Namenjen sem, da tudi jaz povem nekaj o tem viprašanju. Trefoa je, da se 6ujejo gla« sovj z vseh stra.ni naše države. To je ena iz* med poti, po kateri bomo dospeli do našega duhovnega edinstva. Toda treba je, da preidem na vprašanje samo. Učiteljeva izobrazba je bila odrejena dosedaj vedno po potrebah vladajočih. Vsled tega je bil mtelektualec suženj t rokodelec. Zato ne dovolijo učitelju niti daneS še, da b: prodrl v tajnost in razumevanje gilbalnih sil driužbe. Zakaj? Ker razumeti gibalne sile družbe pomeni večkrat ddati na njegovi iz= premembi. Tega pa nočejo oni, ki vladajo ljudsko droižbo. Zato je današnje izdbraže* vanje učitelja polubogoslovskega značaja. Sicer pa se mora priznati, da ima danai« nja učiteljska izobrazba tudi strokovni zna* čaj. Učitclj se uči v precejšnji meri strokov* nih predmetov, ker jih potrebuje za svoje delo v šoli. Pedagogika in psihologija ga uče poučevanja. Zato i.zhaja lUČitelj iz šole pred* vsem s strokovnim znanjem. V svojem ipo» znejšem delu to znanje še ponavlja. Razun tega učitelju ni treba bogve ko* liko osebnega napora, da postane do/ber po= učevalec. Vprašanje pa je, če odvisi samo od uči» telja uspeh poučevanja. Ne! Od česa še po* temtakem? Od družalbne okolice, v kateri stoji šola. In kaj pomeni to? Evo odgovora! Poglejmo predvsem šolsko deco. Opa= zujmo jo v šoli! Vse polno je malih, betežnih in bokhavih. Zrasli so v tesnih in mračnih izbicah. Slabo so hranjeni, nedostatno o'b.utl, prav nič vzgojeni. Odkod tako žalostno sta* nje šolske dece? Od socialnega položaja njis hovih staršev. V borbi za obstanek puščajo roditelji svoje otrokc brez dobre vzgoje. Nji» hov majhen zaslužek se bere na licih njihove dece. Temu primeren je tu-di pauk. Današnji pouk ne daje orožja za ostro borbo proti sla* bemu položaju večine članov današnjega dru= žalbnega ustroja. Zdi se, kakor da zanj to niti ne obstoja. Kaj daje današnji pouk šolski deci? Da čuva nad njo angel varuh; da, dobri ljudje imajo radi dobre otroke; da morajo pridno moliti, pa da jim bo Bog pomagal i'n tem podotmo. O vzrokih njihovega težkega življenja pa .ni razmišljevanja ni niti besede. In 'konono šola. Zadnja briga gladajočih. Odkod to, da v današnji šoli ni prostora za vse otroke. Odkod to, da se prepušča skrb za materijalno stran življenja ljudske šole gospodarsko šibkim občinam? Odkod to, da stane dijak asnovne šole najmanj od vseh cstalih dijakov? Odkoid to, da se protivijo napredni reformi ljudske šol-e konservativne sile .naše družbe? Odkod t-o, da se v vpraša= nju šolske reforme kličejo sveti Sinodij in Episkopati na sodelovanje? Odkod to, da posluša Becker najnavadnejšega katoliškega škofa? Kdo je Becker? Prosvetni minister kulturne Nemčije: In drugi? Duhovnik. Gd* kod ta zveza ministra z duhovnikom? Na vsa ta vprašanja ne dajeta pedago> gika in psihologija nikakega odgovora. Ta vprašainja nazivata politična, a onedve se ne pečata s politiko. Za izvršitev šolske reforme je trdba gotove socialne sile. Niti pedagogika, niti psihologija nista inikdar in nikjer jačila te sile. Zato se vprašanju šolskJh reform vla= dajoče sile današnje družbe ne orijentirajo po pedagogiki in psihologiji, marveč po svo« jih lastnih interesih. Kaj tedaj? Kdo naj od= govori učitelju, ki si stavi taka vprašanja? Pedagogika ne odgovarja nanje. Vsa njena vrednost je v metodologiji. Vsa druga vpra= šanja, s katerimi se ona peča, se gibljejo izs ven okvirja vsakodnevnih šolskih potrefb. Vsem tem zagovarja pedagogika današnjo akademsko, skoiastično, mrtvo šolo. V za= padnih državah «o v borlbi ,za reformo šole krepkeje zastopani duhovniki kot poklicni pedagogi. Duhovnik je prekosil pedagoge. Za'kaj je to? Ker je duihovnik postal večja družabna sila od pedagoga. Kdo naj torej odgovarja učitelju na gors nja vprašanja, če ne more storiti tega peda* gogika? Na vsa ta vprašanja odgovarja sociolos gija. Kdor tega ne ve, tega izkoriščajo vlada* joči krogi današnje dr.užbe na škodo njega samega, šole in naroda in še celo več. Kdor ne zna sociologije, ta ne zna niti same peda« ¦gogike. Argentinski učitelj Julijo Barcos mo< dro pripominja: »Qui ne connait que la peda^ gogie ne connait meme pas la pedagogie«. Zapomnimo si ddbro to misel in ponavljajmo jo, dokler se je ne 'nauičimo na pamet: »Kdor pozna s.amo pedagogiko, ne pozna niti peda^ gogike«. Večkrat sem opazoval javno delo in po= slušal socialne ideje učitelja z dolbro stro» kovno izobraz^bo. V šoli dober delavec, v drus žahni 'boi^bi nasprotnik naroda. Ni govoril proti narodu. Tdda njeigovo delo je bilo v resnici narodu škadljivo. Odkod to? Razums ljivo: Individualna psihologija in današnja strokovna pedagogika ne gledata na facta. V njiju je nakopičenlh mnogo besed jbr&z smi' sla im značaja. Z njimi se današnji učitelji pitajo in napitajo. Zato so ibrez moči, ko sto* pijo v resnično življenje ter se jih ne mo< rejo otresti. Zato ponavljajo neprestano te besede, a šola ostaja za življdnjem in izven njega. Naj konkretiziramo to misel: učitelj študira psihologijo, etiko, filozofijo ter stalno fiksira dete in njegov razvoj. Toda kateri so pogoji njegovega razvoja. Odkod je vsebina otrakovega izanimanja? So li morebiti fiziolo« ška svojstva, otrokovih možgam edini agens njegovega duševnega življenja? Ali je ta du* hovni otrokov razvoj mogoč brez zunanjih pojavov, in sicer predvisem pojavov, ki izvi* rajo iz socialnih odnošajev ljudi? Na vsa ta vprašanja ne tmore odgovoriti cela množica današnjega učiteljstva. Zakaj? Ker ga je zato onesposobilo njegovo današnje strokovno iz« obraževanje. Tov. P. Flere hoče, da se taka strokovna učiteljeva izobraziba še inadalje neguje in po= glalblja. Pa slddimo >njegovim mislim. Vzemi» mo da je prouičil današnji učitelj vse peda* goge in psihologe, etike in filozofe. Postal je pravi enciklopedist. Kljub temu šola me bo postala živa ustanova, ki bi mogla času dikti« rati, temveč 'bo čas diktiral njej. Tudi če bi mogla postati pedagoigika samostalna, avto« nomna veda, kakor to misli tov. Flere, >bi ne mogla diktirati svoji dolbi ničesar. Zakaj ne? Ker ipedagogika ni ibila nikidar in niti me more biti nekaka 'bilka, ki raste nekje izven jdružabnega življenja. Pa iše nekaj več od tega.. Ona ni izven politike. Ima svoj oddelek, ki se zove teleoloigija. A kakor hitro imamo opraviti s to, že smo na družabnem terenu. Pedagoški cilji izven družabnih ciljev ne eksistirajo. A družabni cilji so ibili vedno cilji vladajočiih. Zato je vsaka pedagogika istočasno tudi politika. Vsi, ki ji pripisujejo nekak nedolžen izven razreden in lzyen driu« žaben izvor, so kratkomalo naivni. Vsi peda* gogi s svojimi vzgojnimi cilji ter vsi filozofi s svojimi etikami prihajajo «amo zato, da formulirajo politiko vladajocih v dainem raz* vojnem momentu kake določene družbe. Toda ali niso vzgojni cilji velikih peda= gogov večni ideali, h katerim moramo težiti ali si morcmo želeti kaj višjega, nego je vzgajanje človeka za človeka, kakor hoče to tov. Fkre? Lepo geslo! Ali kakega Ičloveka? Razume se: vestnega, doibrega, zmoižnega, sposobnega žrtvovati se za srečo drugih. Dabro! Vestnega človeka. Ali kaj je to vest? Kje so njenc meje? Ali ni omejena po ljudski vesti? In po čem se ona formira ali ne po nekem namišljenem nadzemskim živ« ljenjem? Nasprotno: formira se po življenju .na zemlji iin vsled tega po zemeljskih intere« sih. Najprej po razrednem položaju in mapo* sled po vseh ostalih. Toda ali nimamo biriške, suženjske, raaredne, podložniške in herojske vesti? Dobrega človeka! A kaj je merilo za ta« kega človeka? Dofcer človek pomeni za ljudi vedno pravzaprav šibak človek. Dober je on\ delavec, ki se pusti izkorisčati do skrajnosti. Dobro je ono dete, ki je mirno in pokorno. Dobra je ona žena, ki dma sicer .usta ali ns jezika in ki se suženjsko pokori svojemu možu. Požrtvovalinega človeka! Vse polno je danes takih ljudi. A kjet so? iNajveč jih je po ječah. K.do jih je spravil tja? Nasilniki. Se pa !i upira današnja pedago-gika temu nasi= Iju? Ali štejejo današnji borci za socialno pravico v svojih vnstah strokovne pedaigoge? Ne, nimajo jih. Strokovni pedagogi sanjajo, da bodo priklicale kraljestvo socialne pravice njihove sladkobne pripovedke. Treba je le uporabiti po njihovem mnenju prave peda= goške recepte, počakati, in kraljestvo pravice bo tukaj. Dovolj tega! Člov&k današnje pedago« gike je mumija, je človek v f.uteralu, proti takemu človeku je potreben človeški družbi aktiven borec in tvorec. Evo vam človeKa! Tak nam je potreiben: pionir in arhitekt. Pra* vi naprednjaki se ne zadovolje samo s spo^ znavanjem človeške družbe, oni jo hočejo tudi spremeniti. V kateri smeri? V smeri boljšega življes nja za vse. Današnja strokovna pedagagika ni sposolbna, da bi nas napotila v to smer. Ona tiči globoko v konservatizmu in razredni ideologiji. Njena nevtralnost v današnji so= cialni bor(bi je graba neresndčnost. Zato jo v učiteljski samoizobrazibi kot prvo in temeljino vedo odklanjamo. Cenimo jo le kot metodiko. V vsakem drugem oziru ji odrekamo prvo= vrstno vrednost. V svoji akciji za samo>iz= obrazbo jo stavljamo na zadnje mesto. To= variši naj jo študirajo sami po svojih osebnih potrebah. Zakaj? Ker nam je pocrebno radi naroda in radi šole, da smo aktivni Iborci in borci na polju družabnega in šolskega napredka. Za to naše idelo nas današnja strokovna peda= gogika samo anesposablja. Dokaz za to res^ nico je dejstvo, da današnje učiteljstvo ne stoji na čel-u aktivnih družabnih 'borcev in picnirjev, marveč v vrstah onih, ki vlečejo kolo zgodovine naaaj. Zato imajo v Sloveniji prav oni tovariši, ki ofbračajo svoje oči k sociologiji. Mi smo z njimi!