Izhaja vsako sreda Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16"—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113.
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000-—, pol strani Din 1000 —, četrt strani Din 500'—, *l« strani Din 250 —, '1,4 strani Din 125 —, Mali oglasi vsaka beseda Din !"•—,
Križa
teža
in zmaga.
Trpljenje gre po svetu, odkar človeštvo živi na njem. Zvest je spremljevalec vsakemu človeku. Ni vsakomur dobrodošel spremljevalec. Mnogi — morda večina ljudi — se ga branijo, češ, pojdi proč od nas, nismo te klicali, ne maramo te. Toda trpljenje je neposlušno. Za hip odide, potem se zopet vrne. Če ga poženeš skozi vrata, pride nazaj skozi duri. Čim bolj se ga braniš, tem bolj potiska za teboj, čim bolj ga pehaš od sebe, tem bolj se pritiska k tebi.
Mnogi — velika večina človeštva — trpijo stisko, bedo, pomanjkanje, uboštvo. Nimajo, s čimer bi prehranili in oblačili sebe in svojce. Trdno delajo, trudijo se v potu obraza, pa vendar ne pridelajo toliko, ah z vsem svojim trudom ne pridobijo toliko, da bi si oskrbeli življenjske potrebščine. Danes je mnogo takih, ki si niti ne morejo položiti podlage za življenjsko eksistenco, ker dela ne dobijo. Gmotna stiska gre danes po svetu ter pritiska vse delovne in pridobitne sloje.
In bolezen gre po svetu ter ti ogroža največjo naravno do-orino: zdravje. Bol, ki te muči po posameznih udih telesa, ti slabi življenjsko moč. Noči brez spanja, razrvani živci: to za-grenja človeku življenje. Čim višje rasteš v leta, tem bolj leze navzdol tvoja življenjska sila, dokler naposled ne sprejme tvojega od bolezni izčrpanega in od smrti uničenega telesa poslednji domek: grob. Še hujše ko telesna bol muči mnogotere duševna bol: razočaranja, ki jih doživljaš, zapostavljanja, prebiranja, zasramovanja, nasprotovanja, sovraštva . . .
Težak križ leži na ramah človeka, nikomur ni prihranjen. Pogan ni vedel in še danes ne ve, kam s križem, samo to ve, da je križ največje breme in človek najnesrečnejše bitje. Kakor poroča stari grški zgodovinar Herodot, so stari Trakijci rojstvo človeka pozdravili z jokanjem in tarnanjem, smrt pa z veseljem. Sokrates, najmodrejši izmed Grkov, je smrt višje vrednotil kot življenje; trdno smrtno spanje mu je večja sreča, ko najsrečnejši dan v življenju. Znan je izrek slovečega grškega pesnika Homerja: »Izmed vsega, kar se na svetu giblje in živi, je človek najnesrečnejše bitje.«
Rimski poganski pisatelj Plinij, ki je umrl leta 79 po Kristusu pri izbruhu Vezuva v Misenumu, piše v svojem »Prirodo-slovju«: »Vsakdo naj se s tem tolaži, da izmed vseh dobrin, ki jih daje narava človeku, ni nobena boljša ko rana smrt.* Stari in sodobni poganski Indijec si ne zna drugače lajšati teže življenjskega križa, ko z željo po smrti, po uničenju, po nir-vani. Tako svetobolje in svetomrzje vlada tamkaj, kjer ni križ ožarjen s svetlobo, ki sije s Kristusovega križa vrh Golgote. Kristus je na križu trpel in umrl ter s tem odrešil križ prekletstva, ki izvira iz greha. S svojim trpljenjem je Zveličar trpljenje odrešil, s svojo smrtjo je premagal smrt in njeno oblast.
Križ je prej bil znamenje sramote, po Kristusu pa je postal znamenje časti. Križ stoji ne samo na križiščih cest in potov, marveč tudi na višini gora. Svetlika se na prsih cesarjev in vladarjev, zaslužnih mož in junakov. Krasi ne samo oltarje v cerkvah, marveč tudi stene šolskih in sodnih dvoran in ljudskih stanovanj. Prej vir zla in prokletstva, je križ postal vir blagoslova in milosti. Kar imamo in upamo, za vse se moramo zahvaliti Kristusovemu križu. On je orodje odrešenja, bogato vrelo milosti in najbolj nazorna šola kreposti. Kar je na svetu samopremagovanja, potrpljenja, samodarovanja, kar je na svetu lepih in. plemenitih del, vse to je bogati sad, ki raste na križu.
Križ je prej bil znamenje slabosti, sedaj pa je znamenje in jamstvo zmage. Po njem in z njim se pride do zmage. »Ah ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo« (Luk. 24, 26): tako je rekel od smrti vstali Zveličar učencema na poti v Emavs. Na dan sodbe se bo na nebu prikazal ikriž, znamenje Sinu božjega, ter dopolnil zmago Zveličarjevo. Tudi za nas ni zmage, kot samo po križu. »Če z njim (Kristusom) trpimo, bomo z njim tudi poveličani«, to zagotovilo nam daje sv. Pavel (Rim. 8, 17). Ali ni ta misel sposobna, da nam olajša križ, ter dovolj močna, da nas krepi tudi v največjem duševnem ah telesnem trpljenju?!
IlllllIlllllHtlliHII-IiIl^MKHiiiMIHIlrIli!i 1!1S iiiii^iTitnillliliniillJili ...............................................................................HM»..........
Vesele in srečne velikonočne praznike
želite, vsem cenjenim naročnikom, inserentom in čitateljem!
Uredništvo in uprava „Slov. gospodarja"
imhihii.uuimm^	...................................iii.....iiihiiiiiihiiiiiiiiiiihiuiiiiiiiii
ImoDilu po novi cesti v Tripolis. Spotoma as> j-; ustavil lis več mestih ter je posetil zborovanja Arabcev, ki so ga navdušeno pozdravljali. Mussolini je na muslimanskih zborih parkrat govoril in je slikal Italijo kot največjo zaščitnico muslimanskega sveta. Mussolinijev obisk italijanskih kolonij v severni Afriki je vznemiril Francoze in Angleže, ki imajo svoje afriške kolonije naseljene z muslimanskim prebivalstvom, kateremu omejujejo pravice ter samostojnost. Mussolinijeve besede o zaščiti muslimanstva od strani Italije bodo sigurno nagnile Francoze in Angleže k popustljivosti.
Ljuska fronta vprizorila v Parizu po-kolj in stavko. V noči 17. III. je došlo v pariškem predmestju Clihy do težkega spopada med fašističnimi pristaši »Ognje-
V NAŠI DRŽAVI.
Narodna skupščina in senat. Po sprejetju državnega proračuna od strani narodne skupščine je sprejela slednja te dni zakon o pooblaščenih inženjerjih s 173 proti 4 glasovom in se je nato bavila s tremi pogodbami trgovsko - prometnega značaja med našo državo, Nemčijo, Italijo in Bolgarijo. — Finančni odbor senata je sprejel državni proračun, kakor je bil odobren od skupščine. Zadnjo sredo je pričel celotni senat s proračunsko razpravo. Letos bosta proračun in finančni zakon tudi v senatu sprejeta brez omejitev, ker ima vlada v senatu znatno večino.
Pogajanja med našo državo in Italijo. Pogajanja za ureditev odnošajev med našo državo in Italijo ugodno napredujejo, zlasti kar se tiče. gospodarskega dela pogajanj. Glede politične pogodbe prevladuje mnenje, da se bo lahko podaljšala prijateljska pogodba iz leta 1924 in katere leta 1929 niso več podaljšali. V novih pogodbah bo predvsem zajamčena nedotakljivost sedanjega stanja ob Jadranskem morju.
Starostno zavarovanje delavcev. Mini Bter za socijalno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je izdal uredbo o starostnem zavarovanju delavstva, ki bo stopila 1. septembra v veljavo.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrijski kancler v Budimpešti. Avstrijski kancler dr. Schuschnigg se je pri peljal v Budimpešto 18. marca. Ta obisk draži rajhovske Nemce, ki pišejo po hit-lerjevskih glasilih, da pomenja dr. Schu-schniggov obisk v Budimpešti prekinitev zveze Rim—Berlin in bo kanclerjeva pot v Rim zopet preložena. Po povratku dr. Schuschnigga iz Budimpešte bi naj, po nemških vesteh, potoval avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve Schmitz v Pariz in London.
Sprememba v avstrijski vladi. Po po-vratu kanclerja dr. Schuschnigga iz Madžarske 21. marca je odstopil avstrijski notrajni minister Neustatter-Stiirmer, ki je zastopal vsenemško stališče. Vodstvo tega ministrstva je prevzel kancler dr. Schuschnigg, za državnega tajnika v no-trajnem ministrstvu je imenovan dunajski šef policije dr. Skubl, ki je v predvojnem času vodil ljubljansko policijo.
Mussolini v severni Afriki, že zadnjič smo poročali o potovanju Mussolinija v Libijo in Tripolis ob priliki velikih manevrov italijanske bojne mornarice v sever-no-afriškem morju. Mussolini se je izkrcal v vojnem pristanišču v Tobruku v Libiji in se je odpeljal v letalu na libijsko-«giptsko mejo, kjer je prisostvoval otvoritvi nove betonske ceste, ki teče vzdolž cele libijske obale. Odpeljal se je v avto-
nega križa« in med pristaši strank vladne ljudske fronte. Pri spopadih so bili ude-, leženl le komunisti in ognjeni križarji, ki so imeli svoje zborovanje v kino dvorani ter so bili iznenada napadeni. Komunistične demonstrante je vodil župan Clichya Offrey in komunistični poslanec Honel. Boji med obema strankama so trajali od 10. ure zvečer do rane zore. Ubitih je bilo šest ljudi, ranjenih krog 300, od katerih se nekateri borijo s smrtjo. Med ranjenci je 120 policistov. Komunisti so razbili mnogo izložbenih šip na trgovinah, katere so izropali. Podtaknili so tudi mnogo požarov. — Komunistična splošna delavska zveza je proglasila v znak protesta proti dogodkom v Clichyju poldnevno delavsko stavko. Stavko je izvajalo 18. marca dopoldne dva milijona delavcev in nameščencev v Parizu in okolici. Stavka je potekla mirno.
20 let ruskega boljševizma. Te dni po1
teče 20 let, kar so vprizorili rusko-židov-ski boljševiki revolucijo, štrli carstvo in zgradili od vsega sveta osamljeno sovjetsko Rusijo, ki je s svojo komunistično-brezversko propagando 20 letna šiba božja za ves kulturni svet.
Sv. oče proti komunizmu in hrezboštvu. Sv. oče Pij XI. je objavil 18. marca vsem škofom okrožnico, v kateri je ostro obsodil komunizem in brezboštvo. Papež opozarja na nevarnost komunizma, ki je sedaj na vsem svetu največja.
Zgodovina je zabeležila. Prijatelji komunistov — framasoni in liberalci — ne poročajo v svojih listih niti besedice o zverstvih, ki jih izvršujejo komunisti nad kristjani, zlasti nad duhovniki, redovniki in redovnicami. Tudi med našim slovenskim narodom so časniki, ki niti z besedico ne omenjajo zlodejstev, ki jih povzro-čujejo komunisti v Španiji. »Jutro«, »Slovenski narod«, mariborski »Večernik« celjska »Nova doba«, »Domovina«, »Neodvisnost«, »Kmetski list« in vsi marksistično nastrojeni listi molčijo s trdovrat-nostjo nepoboljšljivega grešnika o grozovitih nasilnostih zoper katoličane v Španiji. Kdor molči, pritrjuje: tako slove star pregovor. Ta molk je pri teh listih tem bolj značilen, ker frarnasonski, liberalni in socialistični časniki kar hlastajo po senzacijah, po opisu požigov, ropov in umorstev. Ce pa se požigajo cerkve in samostani, če se morijo duhovniki in redovniki, svobodomiselni časniki o tem ne črhnejo niti besede. To je vzajemnost fra-masonstva, liberalizma in komunizma. Bratci, drug drugega vredni! Preko vseh laži, zamolčevanja in zatajevanja pa si utira zgodovinska resnica svojo zmagovito pot. Dokazano je, da navedemo samo nekaj primerov, da so v Eskorialu — blizu Madrida — komunisti na zverinski način ubili 114 redovnikov-avguštincev ; v okolici mesta Barcelona so komunisti prodrli v ženski samostan, so redovnice mučili in jim na glave pribili krone iz bodeče žice. V mestu Barcelona so prodrli v samostan sv. Terezije, kjer so redovnicam karmeličankam trgali roke in noge s kovaškimi kleščami. V škofiji Toledo so ko-
munisti ubili 350 duhovnikov, samo 150 jih je ostalo na življenju. V Malagi je za časa komunistične strahovlade poginilo 13.000 ljudi. Kakšna divjaštva uprizarjajo ti barbari, dokazuje primer, ki se poroča iz San Sebastiana. Komunistični divjaki so pograbili troje otrok 11, 12, 14 let. Porezali so jim nose, ušesa in izkopali oči. Ko pribeži na krik otrok mati — dvoje izmed trojice je bilo njenih otrok — se zruši mrtva. Potem pride oče zdravnik iz bolnišnice, kjer je zdravil tudi bolne komuniste. Ko vidi tako zmrcvarjene otroke, se mu omrači um. To so zgodovinska dejstva. O teh zlodejstvih ljudske fronte v Španiji pa listi časnikarske ljudske fronte v Sloveniji ne poročajo.
Kristus-Kralj. Ceščenje Kristusa-Kralja vedno bolj prodira v vse kraje katoliškega sveta ter zajema vse duše. To češčenje dobiva tudi priznanje od vernih protestantov. V tem oziru je jako poučno, kar se poroča iz Zedinjenih držav Sev. Amerike. V glavnem mestu teh držav, namreč v Washingtonu, nameravajo katoličani postaviti ogromen kip Kristusu-Kralju. V to svrho se pobirajo prispevki. Med darovalci je tudi dosti vernih protestantov. Eden izmed njih — neki protestantski profesor iz Urbane — je posal svoj prispevek s tem-le pismom: »Kip Kristusov naj bo mojstrsko delo ljudske umetnosti in vernosti. Postavite ga na vzvišeno mesto, da ga zagleda vsak potnik, ki pride v Washington. Zelo tolažilna in vzvišena je misel, da je katoliška cerkev pripravljena, vse ljudi in narode, nasičene s praznimi marksističnimi nauki zadnjih desetletij, spreobrniti in pripeljati do glavnega namena človeškega rodu.«
Kanonično obiskovanje in birmovanje v letu 1937.
HI. V dekani ji Za vrče:
1.	v nedeljo 6. junija pri Sv. Andražu v Halozah,
2.	v pondeljek 7. junija pri Sv. Vidu pri Ptuju,
3.	v torek 8. junija pri Sv. Trojici v Halozah,
4.	v sredo 9. junija pri Sv. Barbari v Halozah,
5.	v Četrtek 10. junija pri Sv. Nikolaju v Zavrču.
IV. V dekaniji Star i trg:
1.	v soboto 12. junija pri Sv. Pankraciju v Starem trgu,
2.	v nedeljo 13. junija pri Sv. Elizabeti v Slo-venjgradcu,
3.	v pondeljek 14. junija pri Sv. Martinu pri Slovenjgradcu,
4.	v torek 15. junija pri Sv. Roku na Selah,
5.	v sredo 16. junija pri Sv. Ulriku v Podgorju,
6.	v četrtek 17. junija pri Sv. Florijanu v Dol.
7.	v petek 18. Junija pri Sv. Ilju pod Turjakom,
8.	v soboto 19. Junija pri Sv. Vidu pri Slovenjgradcu,
9.	v nedeljo 20. Junija pri Sv. Janezu pri Dravogradu.
Osebne vesSt.
PRELAT DR. FRANC KOVAČIČ 70-LETNIK.
Dne 25. marca bo izpolnil 70 let g. dr. Franc Kovačič, prelat ter vpokojeni profesor bogoslovja v Mariboru. Jubilant se je rodil v Veržeju in je prejel po odlično končani gimnaziji in bogoslovju mašniško posvečenje v Mariboru leta 1894. Radi izredne nadarjenosti in marljivosti ga je škof poslal v Rim, kjer je dosegel doktorat modroslovja in je pozneje predaval dolga leta na mariborskem bogoslovju razne predmete.
G. prelat je eden najboljših poznavate-ljev zgodovine slovenskega naroda in je nam na tem polju zapustil debele knjige, v katerih so za pozne rodove zbrani najvažnejši podatki za spoznavanje prošlosti Slovencev. Ob prevratu se je kot temeljit poznavatelj severno-obmejnih krajev trudil v Parizu, da so Maribor in prelepi kraji levo od Drave pripadli Jugoslaviji. V najnovejšem času pa sta dr. Kovačiče-va skrb in delo, da dobimo Slovenci svetnika v služabniku božjem škofu A. M. Slomšeku.
Za izvedene zasluge za Cerkev in državo je sv. oče odlikoval g. Kovačiča z imenovanjem za svojega hišnega prelata in kralj mu je podelil za njegovo delovanje za ustvaritev Jugoslavije red sv. Save in jugoslovanske krone III. reda.
»Slovenski gospodar«, najstarejši bu-ditelj štajerskih Slovencev, si šteje v čast, da lahko čestita g. prelatu kot svojemu sotrudniku ob vseh jubilejnih ter slovesnih prilikah in mu želi k tolikanj easlužnemu delovanju, krepkega zdravja!
Duhovniške vesti. Postavljena sta bila gg.: Alojz Potrč, kaplan v Št. Ilju pod Turjakom, za provhorja pri Sv. Andražu nad Polzelo, in Anton Rataj, kaplan v Telnici ob Dravi, za provizorja pri Sv. Danielu nad Prevaljami in soprovizorja v Strojni. — Nastavljeni so bili kot kaplani sledeči gg. semeniški duhovniki: Alojz Feguš v Slov. Bistrici, Štefan Kušar v Šmartnem pri Šaleku, Mihael Laura pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Anton Vog-rinc pri Mali Nedelji in Alojz 2olnir v Koprivnici pri Rajhenburgu. Za kaplana pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je nastavljen p. Hieronim Streminger, kapucinski duhovnik v Ptuju. — Prestavljeni so bili gg. kaplani: Janez Cokl iz Hoč v
V. V dekaniji Marenbergt
1.	v petek 25. junija pri Sv. Simonu in Judu v Pernicah,
2.	v soboto 26. junija pri Sv. Marjeti na Mutl,
3.	v nedeljo 27. junija pri Sv. Mihaelu v Ma-renbergu,
4.	v pondeljek 28. junija pri Sv. Juriju na Rem-Snlku,
5.	v torek 29. junija pri Sv. Mariji v Breznu ob Dravi,
6.	v sredo 30. Junija pri Sv. Ožbaltu ob Dravi,
7.	v četrtek 1. Junija pri Sv. Katarini na Kapli.
(Konec.)
Selnico ob Dravi, Franc Jager od Male Nedelje v Št. Hj pod Turjakom, Rudolf Jerman od Marije Snežne v Hoče, Jožef Krajnc iz Apač k Mar. Snežni, Jože Lam-pret iz Ribnice na Pohorju k Sv. Jakobu v Slov. goricah z delokrogom pri Sv. Juriju v Slov. goricah, Martin Petančič iz Dola pri Hrastniku v Vojnik, Ludvik Pre-log iz Šmartna pri Šaleku v D ' z delokrogom v Hrastniku, Bogomir Pušnjak iz Vojnika v Apače in Jakob Sem od Sv. Benedikta v Slov. goricah v Remšnik z delokrogom v Ribnici na Pohorju. — Odrekel se je župnije Št. Daniel nad Prevaljami g. Janez Kupčič-Petin radi vstopa v kartuzijanski red. — Stalni pokoj je nastopil g. Maks Ocvirk, župnik pri Sv. Andražu nad Polzelo, ter se naselil v Šoštanju.
Nesreče.
Žalosten in obenem izreden smrtni slučaj. Iz Selnice ob Dravi poročajo: Na Janževi gori je umrla že priletna Rotner-jeva mati. Njen mož Janez Rotner je šel javit smrt in vabit na pogreb sorodstvo v križevski fari. Povabil je sorodnike, a od takrat ga ni bilo več domov. Pokopali so ženo, a njega ni bilo. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo. Šele čez pet dni se je raznesla vest, da so ga našli mrtvega. Ko je šel od Sv. Križa domov, je na nevarnem mestu v gozdu zdrknil po strmini navzdol in se tam ubil. Preostalim naše sožalje!
S hudimi opeklinami v bolnico. V ko-
vačnici državnih delavnic v Mariboru je udrla voda v ognjišče in povzročila paro, ki je nevarno opekla po rokah, prsih in hrbtu 491etnega kovača Miroslava 2agar.
Podlegel padcu s skednja. Jožef Triler, 561etni posestnik v Lokavcu pri Sv. Ani v Slov. goricah, se je podal na škedenj, da bi pripravil živinsko krmo. Izpodmak-nile so se mu deske, padel je 4 m globoko in na njega so se zrušile še deske. Triler se je pri padcu tako hudo'poškodoval na glavi ,da je podlegel poškodbi čez nekaj dni kljub zdravniški pomoči.
Vtopil se je v potoku. V pondeljek 15. marca je zvečer izginil iz hiše prevžitkar Jakob Kovačič pri posestniku Martinu Vrboštu pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Bil je zelo pijan od žganja. Najbrž je mislil iti h Kapeli, kjer sta bili na delu žena in hčerka. Ker je bilo zelo tema, pa je padel v potok Drvanjo in utonil. Drugi dan so ga ljudje našli v potoku ne daleč od hiše. Z eno roko se je držal grmovja. Zopet nova žrtev nesrečnega alkoholizma.
Varujte s@ sovražnika perila Jt./if®!
Takšenle jel
Njegova deia so črna kot no5. Prebiva v vsakem kosu perila, ki se pere se z mencaiom in ščefko.
RADION
mu je napovedal boj s
Prihodnjič zveste več: kako ki« sikovi mehurčki v Radionu odpravijo iz pe rila najtrdovratnejšo nesnago!
Otrok utonil. V Žabjeku pri Ptuju je padel pri igri v potok Ragoznica komaj dveletni sinček zakoncev Antona ter Ivane Rašl In je utonil, predno so drugi opazili nesrečo.
Dva poškodovana oddana v ptujsko bolnico. 451etno kočarico Ivano Lovrec je napadla krava in ji je prizadjala hujše notrajne poškodbe. — 151etni posestnikov sin Alojzij Pinterii je našel v gozdu pa-trono. Doma je skušal naboj odpreti. Prišlo je do eksplozije in fant je bil hudo poškodovan po obrazu ter rokah.
Avtomobil zadel ob brzojavni drog. V Parižljah pri Braslovčah je zadel 20. t. m. ob brzojavni drog avtomobil, v katerem se je vračalo 10 sejmarjev v Celje.
severnoameriški državi Teksas je bilo v šoli 1500 delavskih in uradniških otrok. Sredi pouka je eksplodiral parni kotel za centralno kurjavo. Eksplozija je bila ta* ko silovita, da je vrglo do 50 kg težke kose cementa 400 m daleč. Po eksploziji je še nastal požar, ki je uničil pretežni del velike šolske stavbe. Izpod razvalin so potegnili 455 mrtvih učencev, ki so postali smrtne žrtve deloma eksplozije, deloma požara. Mnogo otrok je bilo ubitih od drobcev kamenja, opeke, veliko se jih je zadušilo v pari, nekateri so zgoreli. Marsikateri starši so zgubili 3—4 otroke. — Med žrtvami je tudi 68 učiteljev in učiteljic, ki so smrtno ponesrečili pri reševanju otrok.
Razne požarne nesreče. Na Rožniku pri Ljubljani je začelo goreti listje ter dračje v gozdu. Ogenj, katerega so udušili poklicni gasilci, je zavzel kakih 800 kv. metrov površine. — V Brezuli pri Račah je vpepelil ogenj 12.000 Din vredno hišo zakoncema Ivanu in Mariji Predikaka. — V Moškajncih niže Ptuja je v bližini kolodvora tvornica za izedlovanje furnirjev, last tvrdke Ivan Ogorelec in dr. Obrat v tvornici že nekaj časa počiva. Zadnje dni se je izvršila sodna prodaja nekih predmetov v tvornici, ki jih je kupil obrato-vodja Slapničar Hugo. Po prodaji so tovarno zopet zaprli. V noči pa je iz neznanega vzroka okoli ene ure nastal v zgrad-
Rabindranath Tagore, slavni TGletni indijski pesnik, je imel na vseučilišču v Kalkutti v Indiji predavanje.
Rooseveltov naslednik kot predsednik Združenih ameriških držav bi naj postal Paul Me Nutt, deželni glavar države Indiana in novi nadltomi-sar Filipinskega otočja v Tihem Oceanu.
Avtomobil, ki je bil visoko naložen in je last trgovke Keden iz Gaberij, se je prevrnil vsled sunka na njivo. Težje poškodovala se je samo trgovska pomočnica iz Celja, ki je sedela poleg šoferja, ostali pa so odnesli le lažje poškodbe.
Nesreča elektrotehnika. Pri postavljanju drogov za električni daljnovod je bil zaposlen elektrotehnik Kari Žajdela iz Trbovelj. Eden od drogov se je zvrnil, zadel ob Žajdela in ga je močno poškodoval na glavi.
Smrtno ponesreečn voznik. Pri prevažanju vina se je težko naložen voz prevrnil na Miha Tratnika, posestniškega sina iz Irče vasi pri Novem mestu. Voz je zdrobil Tratniku lobanjo in je bil pri priči mrtev.
Hudo poškodovana starka. Oje od voza je do nezavesti udarilo na cesti v Litiji 651etno kočarico Julijano Škerjanc iz Gradca. Hudo poškodovano so oddali v ljubljansko bolnico.
Avtomobilska nesreča pri Ljubljani. Pri Ljubljani je došlo 18. t. m. na savelj-skem mostu, ki spaja banovinsko cesto Jezica — Št. Vid preko kamniške proge med Savljami in Jezico, do težke avtomobilske nesreče. Šofer Anton Mikulič, zaposlen pri tvrdki »Apetit« v Kranju, je šofiral na povratu iz Ljubljane tovorni
7 ton težki kavelj za žerjava je vlilo nemško podjetje Krupp.
Austen Chamberlain, In «nameniti angleški ■«ti
bivši večkratni minister državnik, je umrl v sta-
74 let.
Krsto rajnega francoskega maršala Focha bodo prepeljali v Invalidni dom v Parizu In jo položili poleg ostankov Napoleona. Po prevozu bo dobil maršal spomenik, katerega vidimo tu na sliki.
avto. Na saveljskem mostu je zadel ob leseno ograjo, ki se je odlomila in avto je padel v globočino ter pokopal pod seboj tri potnike. Šofer je odletel pri padcu v največjem loku in ni bil skoraj nič poškodovan. 361etni delavec Jože Roter, zaposlen v tovarni testenin »Apetit«, je padel v najmanjšem loku, pa si je lobanjo čisto zmečkal in je bil pri priči mrtev. Njegov brat Franc Roter je obležal s prebito lobanjo in so ga prepeljali v nezavestnem stanju reševalci v ljubljansko bolnico.
Železniška nesreča v predoru. Na železniški progi Sarajevo — Višegrad je zadel vlak na motorno drezino, v kateri so se nahajali: tehnični uradnik Gmaz. šofer drezine Kulenovič in orožniški poročnik Danilo Basta. Kulenovičevo truplo so kolesa vlaka čisto zmečkala, ostala dva pa sta izdahnila vsled poškodb med prevozom v sarajevsko bolnico.
455 otrok in 68 učiteljev žrtev strašne nesreče. V petrolejskem kraju Taylor v
Predsednik Cehoslovaške dr. Beneš bo obiskal
Beler&d.
bi požar in uničil polovico tvornice. Gasilci so k sreči ubranili pred ognjem oni del, kjer je ^parna lokomobila. Škoda znaša okoli 80.000 Din in bo delno poravnana z zavarovalnino. Orožniki zdaj preiskujejo* vso zadevo, ker se govori, da je bil ogenj podtaknjen. — V Šalovcih pri Središču je uničil najbrž podtaknjen ogenj gospodarsko poslopje posestniku 2igi Frimu. — Na litijskem polju je zgorel majhen kozolec cestarju Francu Pogla-jenu, v katerem je bilo 400 kg sena. Škoda znaša 5000 Din.
Požarna statistika za Slovenijo I. 1936. Gasilska zajednica v Ljubljani je sestavila štatistiko o požarih za leto 1936 v Sloveniji. Lani je bilo 835 požarov. Podrobnejši seznam pravi, da je bilo 380 malih požarov s povprečno škodo do 10 tisoč Din. Srednjih požarov s povprečno škodo do 50.000 Din je bilo lani 375, večjih s škodo do 100.000 Din 54, velikih s škodo nad 100.000 Din pa 24, in zelo velika le 2 na Dravskem polju, kjer so požari najštevilnejši. Vzroki so bili: nepazljivost 146, 57 zaradi slabih dimnikov. Otroci so zažgali 5krat. Električni tok je povzročil 4 požare, strela je lani užgala 45 poslopij. Podtaknjen je bil požar na 147 krajih. Iz koristoljubja je bilo zažganih lani 22. Pravega vzroka požaru niso mogle varnostne oblasti ugotoviti pri 409 požarih. Požar je lani nastal pri 665 zavarovanih poslopjih in pri 170 nezavarovanih. Požarna škoda za lansko leto je cenjena na 18,623.596 Din. Od te škode odpade 17,380.046 Din na zavarovana poslopja, ostanek na nezavarovana.
Razne novice,
Naplavljena utopljenka. V Obrežu pri Središču je Drava naplavila žensko truplo, v kateri so prepoznali Rozalijo Grgič, 461etno ženo restavraterja iz Varaždina.
Ptuj ln okolica kupuje vse pisarniške ln šolske potrebščine v trgovini Slovenski trg 7, kjer ima Tiskarna sv. Cirila svojo podružnico.
Biserni rožni venci že po 15 Din. Preprodajalci, kramarji itd. popust. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
: Lepa si, lepa si, Boža Marija!« Valovi ljudi po ulicah v Ljubljani o priliki evharističnega kongresa, valovi ljudi v Mariboru o priliki Slom-šekovih praznikov ... In ti valovi niso bučali, ti valovi so peli: »Lepa si, lepa si, Roža Marija!« Po vijugasti cesti z Otoč preko mostu in na breg smo šli tiho. Ko smo prišli skozi gozdič na vrh, smo zagledali cerkev, dom Marije Pomagaj, pa smo zapeli: »Lepa si ,lepa si, Roža Marija!« Ob sestankih Marijinih družb se vsak mesec oglaša, kot da bi bila društvena himna: »Lepa si, lepa si, Roža Marija!« In v letu 1937 bomo ves mesec maj prepevali: »Lepa si, lepa si, Roža Marija!« Zato izidejo posebne šmarnice, ki bodo imele za predmet premišljevanja po tej naši domači pesmi. Te edinstvene šmarnice nam je natrgal znani pridigar, bivši spiritual v mariborski bogoslovnici, sedaj župnik na Hajdinl, č. g. Alojzij Skuhala. Dve posebno značilni črti ima njegova knjiga: Praktična je in lepa! Mnogo se obravnava krivda in kazen človeškega rodu in pa milost, ki nam je bila dana po Mariji. Veliko važnost se polaga na evharistično vzgojo našega ljudstva in na češčenje sv. Duha, posebno še o binkoštnih praznikih in na Telovo, ki se letos praznujejo v mesecu majniku. šmarnice so prijetna knjiga, ki se čitajo kot črtice mikavno. Da boste mogli dobiti Šmarnice pravočasno, prosimo, da jih takoj naročite. Knjiga izide koncem meseca marca 1937.
£11
Opozorilo.
Opozarjamo zlasti prebivalstvo Slovenskih goric, da se gotova oseba izdaja za zastopnika »Karitas« in s pretvezo, da posreduje zavarovanja za »Karitas«, le izvablja od ljudi denar, potem pa ne denarja in ne tiskovin ne odpošlje zavarovalnici. Opozarjamo, da vsakega, ki se izdaja za potnika ali zastopnika posmrtninskega zavarovanja »Karitas«, legitimirate in šele, ko se boste prepričali, da ima legitimacijo in tiskovine v redu, mu zavarovanje zaupajte. Če nima legitimacije, ga predajte oblastem. — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, oddelek »Karitas«, podružnica v Mariboru.
Obžalovanja vredni slučaji.
Iz zapora pobegnil. Iz zapora v Preva-ljah je pobegnil 341etni kaznjenec Martin Slemenšek iz Belih vod. Z železom od okna je izkopal skozi 45 cm debeli zid luknjo, skozi katero se je potegnil v svobodo.
X ^
J5rez Bayer-]evega križa J^ nI Aspirin tablet.
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ._
Pri reoriiaUzniu, gripi m vročim.
Oflu |e rejislr. pod S. S t. 1583 od S. XII. 1936.
Star delavec obupal nad življenjem. —
Meža je naplavila pri Guštajnu truplo 78-letnega delavca Martina Zormana iz Preval j. Komisija je dognala, da si je končal starec sam življenje radi bolezni.
Vlomilci na delu. V Frankopanovi ulici v Mariboru so odnesli neznanci iz gostilne D. Milete cigaret, jestvin in drugih predmetov za 1500 Din. — V Bresternici v župniji Kamnica pri Mariboru je dobila nezaželjen obisk klet posestnika Franca Lorbeka. Vlomilci so odbijali krompir, vina in jabolk v skupni vrednosti 1500 D.
V ciganskem taboru najdeno blago. Poročali smo, da je bilo na Teznu pri Mariboru vlomljeno v trgovino Mernik in od-nešenega blaga za 10.000 Din. Sedaj so odkrili v ciganskem taboru in skrivališču na Dravskem polju precej blaga, katerega je Mernik spoznal za svoje.
Pijančevanje vzrok uboja. V Spodnjem Velovleku pod Ptujem so popivali dolgo časa 281etni Jože Rojs in njegova prija- -telja Anton Horvat in Bezjak. Slednjič se je trojica sprla radi neke ženske. Horvat in Bezjak sta navalila na Rojsa in sta ga pobila na tla. Na tleh ležečega je po izjavi Horvata orožnikom zabodel Bezjak v srce in je bil Rojs takoj mrtev. Horvat prizna, da je žrtev preobilnega alkohola in ljubosumnosti udaril z vilami. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Rogoznico, kjer je bilo sodno raztelešeno.
Gramofonska plošča
namesto pisem Moskovskima inženjer-jema Gavrilovu in Schor-ru je uspel izum, ki omogoča reproducirati besedilo v desetih minutah na gramofonsko ploščo, ki jo je mogoče takoj uporabljati. Format teh plošč je tako priročen, da jih dostavlja ruska pošta kakor pisma in s portom navadnih pisem. Tekst je mogoče odigrati stokrat. Naprava takšne plošče stane 5 rubljev.
Podkve iz duraluminlja
Francoski strokov, list »Revue de l'Aluminium« poroča, da delajo v zadnjem času poskuse s podkvami iz duraluminlja, in sicer za dirkalne konje. Računajo, da pomenijo pri dirkalnem
Orofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
11
Ogledala se je in ko je videla, da ji ne more kaj in da mu lahko uide, če bi bilo treba, je ostala in ga mirno pogledala:
»Anza, pravkar sem zate molila, ker so ljudje povedali, da si mrtev.«
»Za mene si molila?« se je začudil in šele čez čas je našel zopet besedo in je nadaljeval: »Hm, ljudje mnogo govorijo, ker jim je dan dolg. Kakor vidiš, sem živ in zdrav... In ti?«
»Tudi jaz,« je odvrnila; »roka bo kmalu spet cela.«
»Coprati znaš.«
»Kaj praviš?«
»Pravim, ko" bi coprati ne znala, bi ne bila ostala živa, ko si čez šmarske peči padla.«
»Marija mi je pomagala, prav očitno mi je.«
»Kdo ti je pomagal?« je vprašal neumno.
»Marija, Mati božja. Ona me je varovala.«
»Nak! Coprati znaš. Kar priznaj, da sta si z zlodejem na roko!«
»Kaj ti ne pride na misel! Sam Bog me obvari!«
»Kdor čez Šmarske peči pade in se ne ubije, temu je moral zlodej pomagati. Coprati znaš, pa je!«
»Ali si še pameten? Saj nisem čez Šmarske peči skočila, arnpak le dve klaftri v stran dol na Polico.«
»Kaj se lažeš! Čul sem, ko si treščila na dno in pečevje je hruščalo za teboj.«
»Ruša se mi je udrla, in ko sem skočila, sem jo brcnila v globel.«
Nekaj časa je strmel v njo, potem je dejal:
»Ko pa sem te spodaj na dnu videl — v beli obleki — mrtvo — še zganila se nisi.«
»Mene nisi videl,« je odvrnila, »ampak mojo belo ruto, ki mi je padla dol in je spodaj obležala.«
»Ne morem verjeti.«
»Ko je pa res!«
»Če je zares tako, tedaj si mi vražje dekle, ki ima korajžo za sto drugih,« je rekel in se je čudil.
»Kadar dekle svojo čast in nedolžnost brani, tedaj tvega vse.«
»Vsaka že ne. Taka bo malokatera ali pa nobena ne.«
Nekoliko sta pomolčala, potem je vprašal:
»Kako pa si potem domov prišla?«
»Po stezi sem zlezla dol,« je odgovorila. »Ko sem si šla po ruto, mi je spodrsnilo, da sem padla in si zlomila roko.«
»Ali te ni tvoj ujec mežnar prišel iskat?«
»Da, in še dva sta bila z njim. V Kapli me je
Napad s gnojnimi vilami. Na cesti pri Tržiču v okolici Ptuja so napadli neznanci posestnikovega sina Vida Ivaniča in so ga hudo obdelali z gnojnimi vilami.
Ponarejevalska družba pod ključem. Pri št. Hju ob severni meji je prijela finančna straža žensko, ki je imela zavoj Ln v njem 5 in pol kg alpaka-srebra. Na-fili so pri njej še pismo, ki je dalo oblasti sled za celo družbo ponarejevalcev kovancev. Na podlagi odvzetega pisma je napravilo ptujsko orožništvo hišno preiskavo pri posestniku Ivanu Jeza na Haj-dini. V hlevski kuhinji so odkrili celo kovnico, katero sta priredila pred dnevi zidar Alojz Raušl in šivilja Ana Škarija. Jezova žena je kmalu priznala, da sta se pojavila pri njih 7. III. Raušl in Škarija s ponudbo, da bi začela izdelovati 50di-narske kovance. Posestnik Jeza jima je dal kuhinjo v hlevu na razpolago in še 3000 Din za nabavo potrebnega materija-la. Žandarji so našli pri Raušlu in Ška-riji raznih kovin za 20.000 komadov po 50 Din. Raušl je že bi' radi ponarejanja dvakrat predkaznovan in je zapustil pred kratkem kaznilnico. Orožniki so zaprli do sedaj osem oaafr-
Vlomilci in tatovi na delu po okolici Slovenskih Konjic. Neznani storilci so odnesli na Tepanjskem vrhu posestniku Antonu Sircu vse prekajeno meso. — Antonu Stupanu, posestniku v Tepanju, je nekdo ukradel vsa štiri kolesa lažjega pa-rizerskega voza. — V Spodnjem Grušov-ju je nekdo dvakrat ustrelil skozi okno v sobo kmeta Leskovarja, kjer je bila družina že pri počitku. Leskovarjevi sosedi govorijo, da sta streljala vlomilca, ker jima ni uspel vlom. V Spodnjem Grušovju je drugi primer, da so nastopili tatovi z orožjem.
Pojasnjen vlom. V Žičah pri Slovenskih Konjicah je bilo prejšnji mesec vlomljeno od neznancev v trgovino Alojzija Ribiča, kateremu je zginilo blaga za 40 tisoč Din. Orožniki so takoj domnevali, da so storilci cigani. Sedaj se je posrečilo to vlomilsko družbo odkriti in storilce po-
2,008.000 dinarjev
je zadela srečka štev. 68.326, kupljena v hiši sreče
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK v Mariboru, Gosposka ulica 25.
S tem je Bančna poslovalnica Bezjak z-nova potrdila svoj sloves kot
be. Ranjena trojica se zdravi v celjski bolnici.
Vlom v cerkev. V Dravljah pri Ljubljani je bilo vlomljeno v tamošnjo cerkev. Še neodkrit storilec je napravil 6000 Din škode.
Od moža obkiana žena. V avtobusu, ki vozi iz Kamnika v Ljubljano, je zabodel Viljem Jerin iz Rodice dvakrat v vrat svojo ženo Zoro, katero so spravili v ljubljansko bolnico.
Po zadnjih velikih dobitkih (od 40.000 do 1,000.000 Din) je sedaj prišel največji sploh možni dobitek.
Prihodnje žrebanje bo 14. in 15. aprila.
Četrtinska srečka 50 Din polovična srečka 100 Din cela srečka	200 Din
loviti. V Vinici na Hrvaškem so prijeii nad 20 ciganov, ki so priznali, da so med drugimi vlomili tudi v Žičah pri Ribiču. Povedali so, da so ukradeno blago deloma takoj spotoma porazprodali po kmetih v ptujskem okraju, deloma pa takoj predelali v obleke, srajce, dežne površnike in slično, nekaj malega pa še obdržali. Tako je Ribič Alojz, ki je šel na ogled naravnost v Vinico, spoznal med ukradenim blagom za svojo last blaga le še za kakih 2000 Din. Približno toliko Ribičevega blaga so našli orožniki tudi v Pre-polah blizu Ptuja pri nekem trgovcu, ki so mu cigani blago prodali.
Napadi brez konca in kraja. 291etni brezposelni ključavničar Jernej Pangerl iz Škofje vasi pri Celju, 211etni posestnikov sin Martin Kunst iz Ložnice in 471et-ni pri regulaciji Savinje zaposleni delavec Kari Kovač iz Pečovnika so bili napadeni od neznancev ter so dobili hude poškod-
Izpred sodišča.
Dve obsodbi pred celjskimi sodniki. —
Dne 9. avgusta 1936 je Mihael Lešnik iz Pilštajna udaril z ročico po glavi Edvarda Vogo. Poškodba je bila tako huda, da je ostal udarjeni trajno nesposoben za delo. Lešnik je bil obsojena na 1 leto in 3 mesece strogega zapora ter na 500 Din povprečnine, Vogi pa mora plačati 5300 Din za bolečine in bolniške stroške. — Isti dan se je zagovarjal Jože Pusar od Sv. Lenarta, ker je zabodel z noči pri Sv. Rupertu Ivana Mlakarja z nožem v spodnjo trepalnico levega očesa. Mlakar je bil ob oko, Pusar pa obsojen na enoletni zapor, a je vložil njegov zagovornik priziv.
Sv. Sebešean. Ce se hočete smejati in zabavati, pridite na velikonočni pondeljek popoldne k nam k igri »Dva para se ženita«. Kdor bi se rad oženil, naj le pride, b ovidel, kako se tak špas izpelje. Uprizoritev bo ob pol treh popoldne in zvečer ob sedmih. Pridite, ne bo vam žal! Pripeljite s seboj tudi druge. Bobek vas bo zabaval skozi celo igro.
Sobota. Vsi časopisi, tako domači kot drugI, so prinesli vest, da je vlak povozil Papiča iz Bakovec, pa to ne odgovarja resnici, res je le, kar je »Slovenski gospodar« poročal, da je bil nesrečnež iz Tropovec, nazvan Lelek. — Ustanovni občni zbor Rafaelove podružnice se bode menda le vršil v Soboti 31. marca in ne v Crensovcih.
»Tako sem pri sebi sklenila. Zakaj — to ti ni mar.«
»Pa mi je! Povej, zakaj! Hočem, da mi poveš.«
»Če že hočeš, naj bo,« je dejala počasi. »Bala sem se, da se boš nad ujcem znesel, če te gre tožit; ujec pa bi te bil gotovo šel.«
»Ko bi me bil pred sodišče spravil, bi pač ne bil mogel ne njemu ne komurkoli več kaj hudega storiti.«
»Tudi na to sem mislila — da bi — da bi te bili strašno kaznovali; prav zaradi tega sem bila tiho. — Smilil bi se mi bil.«
»Smilil? Jaz tebi? Jaz bi se bil tebi smilil?« je zavpil.
»Posvetnemu sodniku si ušel,« je dejala resno. »Glej, da ti bo tudi nebeški sodnik milostijiv.«
Obrnila se je, da bi šla.
»Počakaj še, Veronika,« jo je zadrževal, »govoriti moram še s teboj.«
»Nimava kaj govoriti.«
»Le besedico še! Jaz ti dolžnik ne morem ostati.«
»Saj mi nisi nič dolžen.«
»Jaz sem te silil in sem te čez peči dol gnal, da si se hudo pobila. Za škodo sem ti dolžen.« »Škode ni veliko; sama se bo zacelila.« »Rešila si me hude kazni. To ti moram povrniti. Reci, kaj ti naj storim, kako ti naj povrnem!«
konju 1 kg težke podkve toliko kolikor 8 kg na hrbtu. Zato so za te konje že pred časom izdelovali podkve, ki so tehtale samo 200 g. Toda nove podkve iz duralu-minija tehtajo le 40 do 60 g, v skrajnem primeru 80 g. To pomeni olajšanje teže na vseh štirlb nogah za 500 g ali 4 kg na hrbtu. Duraluminija-ste podkve pribijajo na kopita z mehkimi jeklenimi žeblji in so trpež-nejše od železnih podkev.
Najbolj draga svečanost kronanja v angleški zgodovini.
Kronanje sedanjega angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete bo najbolj drago v dosedanji zgodovini Anglije. Tokratni izdatki za kronanje bodo sko-
nasel; tam sem mislila prenočiti. Potem sem šla z njimi domov.«
»Seveda si jim vse obesila na nos, kako sem te jaz nagnal čez peči dol.«
»Ne besede nisem črhnila. Rekla sem le to, da se mi je Polica udrla in da sem zaradi tega padla.«
»Kaj? Mene nisi izdala?«
»Ne... Ujec je bil hud name, da sem se tako dolgo zamudila v Kapli in da sem potem kar čez peči hotela po stezi.«
»Kaj, ali nikomur nisi povedala, kaj je bilo?«
»Živi duši ne.«
»Salamensko dekle, povej po resnici! Nikar se ne laži!«
»Lagala se še nikoli nisem... Ko bi bila kaj povedala, bi bilo že vse pokonci. Saj na ljudeh vidiš, da ni nič.«
»Torej je le res? Nisi me izdala?«
»Ne.«
Tedaj je vzrastel in se dvignil poleg bezga.
»Veronika!« je vzkliknil in hotel čez zid.
»Ostani, kjer si!« je ukazala. »Drugače zbežim.«
Zdrknil je nazaj za zid, tako da mu je le glava molela čez. Ž glasom je silil vanjo:
»Zakaj si molčala o vsem? Zakaj me nisi za-fofila?«
\
Posestnlca smrtno ponesrečila pri podiranju v gozdu. Marija Maje, posestnica iz Zgornje Liendave, je pomagala pri podiranju v gozdu. Vlekla je za vrv izpodsekano drevo, ki jo je z vejami tako- oplazilo, da ji je udarec zdrobil lo-^njo in obe nogi. Posestnlca in mati šestih ne-
preskrbljenih otrok sreči.
je izdahnila kmalu po ne-
Vsem našim čitateljem želijo vesele velikonočne praznike dopisniki iz naše Slovenske krajine.
DRUŠTVENE
Ljudski oder v Mariboru pripravlja vprizori-tev Herwigovega Kristusovega trpljeija, ki nam tudi. nazorno pokaže, kako se najdejo še tudi v današnji moderni dobi razni Judeži kot lzdajice, kako svet Kristusa danes ravno tako zatajuje, izdaja in križa, a vendar nam potem pokaže vso mogočnost svojega vstajenja in zmage nad peklom in vsem zlom. Ta Pasijon nosi ime »Velikonočna igra« ter bo vprizorjena v soboto 3. aprila zvečer in v nedeljo 4. aprila popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vabljeni vsi, posebno okolica Maribora. Kostumi in scenerija obetata nekaj slikovitega.
Hoče. Prosvetno društvo v Hočah priredi na velikonočni pondeljek nad vse lepo in zabavno igro smeha in veselja »Dva para se ženita« ob treh popoldne in ob sedmih zvečer, obakrat v Slomšekovem domu. Iskreno povabljeni vsi! Pridite!
Vurberg. Na belo nedeljo, 4. aprila, obhaja naše Prosvetno društvo svojo tridesetletnico. Pri drugem cerkvenem opravilu ima pridigo pred-
sednik Prosvetne zveze g. dr. Josip H o h n j e c. Po sv. maši je slavnostno zborovanje, na katerem bodo poleg g. dr. Hohnjeca govorili še tudi drugI govorniki. Popoldne ob pol štirih bo prireditev z zanimivim sporedom, med drugim z gledališko predstavo. Opozarjamo na našo prosvetno 30 letnico domačine in sosede, da se udeležijo njene proslave v obilnem številu!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naše bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek po ve-černicah v cerkveni dvorani materinski dan z bogatim vsporedom, na katerem je tudi ganljiva igra »Za hrepenenjem po materi«. Doma-čiri in sosedje, pridite, prireditev bo res nekaj lepega v' čast našim materam!
Sv. Vid pri Ptuju. Na splošno željo se ponovi na velikonočni praznik popoldne igra »žrtev spovedne molčečnosti«. Kdor še ni videl te igre, naj pride ta dan za gotovo!
Velika Nedelja. Katoliško izobražavelno društvo »Mir« priredi na velikonočni pondeljek ob treh popoldne v križniški dvorani igro »Lovski tat«. Vabimo vse prijatelje igre, da nos v velikem številu posetijo!
Kazkrižje pri Ljutomeru. Dne 14. marca je bil pri nas ustanovni občni zbor novo ustanovljenega prosvetnega društva.
Zgornja Polskava. V soboto dne 13. marca je bil tukaj pogreb prerano umrle dobre matere Marije Koropec, žene uglednega posestnika v Bukovcu. Bila je stara komaj 43 let in zapušča dvoje nedoraslih, a lepo vzgojenih otrok. Eden Izmed teh, namreč sin Joško, je gojenec dijaškega semenišča v Maribcru in dober dijak na
klasični gimnaziji. Na sedmini rajne Marije Koropec se je nabralo 71 Din za dijaško semenišče, za kar bodi izrečena vsem darovalcem iskrena zahvala!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V torek 9. t. m. smo pokopali Janeza Ajleca, kmeta iz Iho-ve. V bolnici v Mariboru je bil operiran, pa 's
Vse naše gospodinje
izredno hvalijo odlične vrline
,FAVORIT* cikorijel
na posledicah umrl. Pripeljali so ga domov, kakor njegovo ženo pred štirimi leti, ki je tudi v bolnici umrla. Bil je dobrodušen oče in sosed, ki so ga vsi ljubili. Videl si ga vsak mesec pri mizi Gospodovi. Naj v miru počiva!
Negova. Težko preizkušnjo je poslal ljubi Bog za Veliko noč nad družino Bračkovo v Radvencih. Nič hudega sluteč, so lepo mirno in složno živeli, ko se nenadoma prikrade v hišo smrtonosna bolezen in plane po ljubljeni materi Magdaleni Bračko. Zateče se po pomoč v bolnico v Maribor, odkoder pa je 15. marca prispela žalostna resnica: dobra Lena je umrla po osemdnevni trpljenja polni bolezni. Z rajno Magdaleno je legla v prerani grob dobra krščanska mati, vneta čitateljica »Slovenskega gospodarja« in sploh krščanskih listov. Draga Lsna! Težko bomo pogrešali Vaš veseli obraz vsi, ki smo Vas poznali, posebno pa domači. Naj Vam bo mariborska žemljica lahka! Potrtemu možu in otrokom naše sožalje!
Šmartno ob Paki. Dne 15. marca je tukaj umrl po kratki bolezni Perjurjev Tona, Anton Darzelak, doma in daleč v okolici znana oseba. Bil je izvrsten tesarski mojster, iznajdljiv v svoji stroki, škoda da ni v mladosti obiskoval strokovnih šol. Seveda takrat še niso bile iste tako urejene, kakor dandanes, takrat pred 74 leti. Nešteto hišnih krovov, gospodarskih poslopij, sušilnic za hmelj, jezov ob vodi itd. je delo njegovih rok ter njegovih pomočnikov. Ko se je naš lepi in visoki zvonik prekril s pločevino in novim notranjim ogrodjem, je on vse delo vodil in srečno dokončal. Bil je ves čas z delom obJ»< založen, ni mu bilo nikdar treba se ponujat. Razlog temu je bilo njegovo dobro in vestno delo, pa skromen zaslužek. Bivši tukajšnji duhov-
raj trikrat toliki, kakor je bilo izdano za kronanje kralja Jurija V. leta 1911. Letošnje svečanosti so preračunane na 524.000 funtov. Od te vsote upajo, da bodo odbili 70.000 funtov, ker toliko bodo dobili za vstopnice in prostore. Leta 1821 so potrošili Angleži za kronanje Jurija IV. 238 funtov. Leta 1831 je stalo kronanje Viljema IV. 42.298 funtov. Stroški za kronanje kraljice Viktorije so znašali 69.421 funtov. Kronanje Edvarda VII. 1902 je prišlo na 193.000 funtov, kralja Jurija V. r letu 1911 pa na 185 tisoč funtov.
Procesija strahote.
Ker š tevilka prometnih nesreč neprestano raste, se je oprijela
»Dobrota ni dobrota, če sprejmemo plačilo zanjo.«
»Dobroto naj ti z dobroto povrnem. Reci, kaj hočeš!«
»Na miru me pusti, nič drugega ne!«
»To tako ali tako! Reci še kaj drugega, kaj posebnega!«
»Ne, nič mi ni treba.«
»Hudirja, ali sem ti preboren, da od mene nočeš ničesar, kar bi te veselilo? Ali si tako prevzetna?« se je hudo val.
Tedaj se ji je zabliskalo v očeh. Malo je pre-udarila, potem pa je uprla oči v njegove in rekla:
»Če že na vsak način hočeš, pa naj bo po tvoji volji! Ali to, kar terjam, ni kar tako.«
»Več, ko terjaš, ljubše mi je,« je zatrdil.
»Ne boš mi hotel izpolniti.«
»Vse, kar morem! Vse, kar morem! Besedo ti dam.«
»Obljubiti je lahko — toda držati, to je druga reč.«
»Jaz, kar obljubim, tudi držim. To bi ti lahko vedela.«
»Dobro! Poslušaj! O Sinsvetih pridejo misijonarji v Šmarje; bo ves teden misijon. Hočem, da se tega misijona udeležiš in da prideš k vsem pridigam.«
Zdrznil se je in zaškrtal z zobmi. Nekoliko je pomolčal, nato pa trmasto zagodrnjal:
»Kaj o briga misijon! Ne maram črnuhov.«
»Besedo si mi dal,« ga je držala Veronika.
»Ali L ko nisem mislil. Tebi, tebi, sem rekel, sem voljen karkoli storiti, ne pa farjem; tem nisem nič dolžen.«
»Jaz bi bila vesela, ko bi ti hotel k misijonu. In veselje, -i rekel, bi mi rad napravil.«
»Kaj imaš ti od tega, če grem tisti larifari poslušat? Zahtevaj kaj drugega, za sebe kaj!«
»Jaz sr~'h ne zahtevam nič več od tebe, ki nisi mož. Mož svojo besedo drži,« je menila zaničljivo in se je jela spravljati.
»Hudirja, počakaj! Tega ne dam, da bi ti mogla reči, da je grofov jagar svojo besedo kdaj snedel... Prišel bom na misijon in bom tebi na ljubo poslušal tvoje pridigarje. To bom storil — nič več — ne, več ti ne obljubim. Tega si nikar ne misli, da me bodo premotili in po svoje zvili, da bi rajal, kakor bi farji žvižgali, nak!«
»Zadovoljna sem, če prideš k pridigam.«
»To bom. Obljubil sem ti.«
»Če boš besedo držal, se ne boš kesal... Zdaj moram pa res iti, če ne, me pride ujec spet iskat. Lahko noč — Bog daj!«
»Lahko noč!« je odvrnil mrko.
nikl ee ga bodo gotovo vsi sedaj radi v molitvi ■pomnili, saj je bil cel življenjski rod nosač pri kaplana ki bernji, vkljub temu, da je bil Čislan tesarski mojster, z delom preobložen In sedaj v starosti bolj slaboten, pa se nikdar nI hotel temu poslu odpovedati, pa mu je ostal zvest do ■mrti. NI Čuda po vsem tem, da je Imel tako lep pogreb, kakor kak Imenitni veleposestnik, posebno možje lz domače ln sosednjih župnij so bili neobičajno Številno zastopani. Pri kapeli, tam ob Paki, je cerkev sprejela pokojnega, katerega so domači gasilci v kroju nosili ln spremljali, pevci so mu zapeli tu in na grobu, kjer se Je poslovil od dobrega Toneta Se g. dekan. Pretreslo Je marsikoga jokanje odraslih moških, njegovih sinov, edina hčerka je že pred leti preminula. Njegova vdova pa visi med življenjem
in smrtjo, je od same žalosti ln razburjenja te dni hitro zbolela. Stari poštenjak, zlata značaj -na duša, počivaj v miru!
Artiče. V cvetu svojega življenja nas je za vedno zapustil vzor fantov dobri Janez Omerzo. Bolest je stisnila naša srca, ko smo Te spremljali na zadnji Tvoji poti. Tako nepričakovano si nas zapustil, da skoraj verjeti ne moramo,
da Te ne bo več med nas. Dohitela Te je ne-
•
varna bolezen in neizprosna usoda nam je zadala ta težki udarec. Mnogoštevilno so se zbrali Tvoji tovariši, prijatelji bi vsi, ki so Te ljubili, ob Tvojem grobu. Tvoji tovariSi tamburaši so Ti v zadnji pozdrav zaigrali žalostinko »Vlgred se povrne«. Dragi Janez! Komaj 20 pomladi si doživel, pa že si odhitel pred nami tja, kjer je večna pomlad.
LUMMIl
St. Peter pri Mariboru. V nedeljo 14. t. m. se Je vršil ob obilni udeležbi občni zbor krajevne organizacije JRZ. Po poročilih funkcijonarjev se je izvolil zopet stari odbor. Obširno poročilo o političnem in gospodarskem položaju pa je podal -mariborski podžupan g. Franjo žebot. Razen par izjem je vsa župnija v taboru JRZ. — Fantje novinci nas v kratkem zapustijo, da nastopijo vojaško službo in da zadostijo svoji državljanski dolžnosti. Da bi se le vsi zopet dobri in zdravi vrnili. — Od novega leta pa do danes še nismo imeli mrliča. Torej znak, da je pri nas zdrav kraj in zdravi ljudje!
Vurberg. Na Jožefovo je imela naša krajevna protituberkulozna liga občni zbor. Predsednik g. dr. Okolokulak je v obširnem govoru opisal delo in boj zoper jetiko v ptujskem okraju. Pozival je vse navzoče na složno delo zoper tega hudega sovražnika človeškega rodu. G. doktor vsako sredo sprejema in pregleduje domače uboge ljudi, bolne na jetiki, brezplačno. Šolarjem pa se je preskrbelo že 20 kg najfinejšega ribjega olja. Bog daj, da bi liga še naprej kazala lepe uspehe!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Dobre tri mesece •o rabili naši JNS in njih rdeči prijatelji, da so
si oddahnili od strahovitega poraza pri občinskih volitvah. Svojo onemoglo jezico stresajo zdaj nad neljubimi jim osebami, zlasti nad novim županom v časopisu, o katerem gre glas, da je glasilo »ljudske fronte«, ki je po raznih državah mešanica liberalizma, socializma ter komunizma. S tem nehote kažejo, kaj je tudi njim v srcih. Hvala Bogu, da smo pravočasno spregledali, sicer bi tudi naša občina zaplavala sčasoma v nevarne vode ljudske fronte. Vsi dopisi v označenem časopisu razodevajo, kako silno se nekaterim toži po izgubljeni komandi v občini in kako silno hrepenijo zlasti po županskem stolčku. »Lastna hvala, cena mala« so rekli možje ln fantje, ko so tik pred volitvami razdeljevali sedanji penzijonisti znani letak, ki naj bi volilce navdušil za bivše diktatorje; isto Be mora reči sedaj, ko pošiljajo samohvalne dopise v razne liste. Da, da, lastna hvala celo
Bodoče matere
morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčlce.
FRANZ-JOSEFOVA
voda se lahko pije ln deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl. reg. S br. 15485/35.
smrdi. Pa naj nikdo ne misli, da je število tistih, ld se sami hvalijo, količkaj upoštevanja vredno. Niti toliko Jih ni, kot je prstov na roki. Med njimi so pa taki, ki so tako dobro gospodarili, da je postala pozorna celo sodnija. Tudi takšni so med njimi, ki po svojem poklicu ne bi smeli biti! Je to pisana družba. Radi tega se dobro zabavamo nad vsemi »nepesniškiml« proizvodi te pisane družbe, saj razodevajo le njeno onemoglo jezo, ki JI pa bi mogla na zdravju škodovati . . ,
Male dole pri .Vojnlku. Blagodejno solnce že vzbuja pomladne cvetke k novemu življenju. Tudi človek se vzbuja in z novim upom gleda v bodočnost, kaj ln kako bo delal. Ti naši pogledi so nekoliko zasenčeni, posebno ako se oziramo na vprašanje naše prehrane. Preteklo leto Je bila v naših krajih, kakor večinoma v celi banovini jako slaba letina. Pri nas pa je še to, kar je prirastlo, oklestila toča. Prosimo oblast pomoči, posebno pa našo občino. Naj bi se naročila koruza po znižani ceni, posebno siromašni naj bi Jo dobili če le mogoče brezplačno. Prosimo tudi, naj bi tudi to leto se še v večji meri izvajala javna dela ,da se narod zaposli. Najsrčnejša želja ln okolice pa je, da se tudi pri nas gradi cesta lz Ivence na črešnovec-Ksad-natr, kjer je bolj potrebno, nego kje drugod, kjer so Itak najboljše ceste.
Vransko. Proračun združene občine Vransko za leto 1937-38 predvideva skupno 179.795 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Izmed raznih postavk je določeno za vzdrževanje in popravilo občinskih cest ter mostov 16.500 Din, za občinski ubožni sklad 25.000 Din itd. Kako dobro gospodari novi občinski odbor, se vidi iz tega, da je kljub visokim izdatkom, ki so za tako veliko občino neizogibni in potrebni, še znižal občinske doklade na 80%, dočim so znašale dozdaj za bivšo trško občino 88% in bivši občini Jeronim ln Prekopo pa 85%. In vendar je pri tem ostal še ves prebitek lz prejšnjega proračuna, ki znaša okrog 80.000 Din, nedotaknjen in se bo ves lahko porabil za odplačilo dolga za vodovod. Iz tega se lahko, vidi, kako prazen in neutemeljen je bil strah tržanov pred združitvijo vseh bivših občin v eno, češ, da se bodo potem zaradi združitve morale zvišati občinske doklade. Zgodilo se je ravno obratno: še
Premagala je bolečino v nogi in je z drobnimi koraki odšla. Grofov jagar pa je obsedel za zidom, stisnil je zobe in premišljeval.
Ali to ni vražje dekle?
Kar tako mimogrede ga je dobila pod se. Najprej je mislil, da jo bo s sladkimi besedami zvabil na Fužino; zdaj pa ga je ona ujela na limanice, da bo moral dol v cerkev farje poslušat. To se mu bo ona banda na Fužini smejala! ...
Ha, naj se le smejijo, toda ne njemu, temveč onim misijonarskim črnuhom! To mu bodo vsi verjeli, da ga je le gola radovednost gnala v cerkev. Potem pa se bo norčeval in bo farje oponašal, da se jim bodo vse krave na Fužini smejale.
Tako se bo zviti Veroniki maščeval.
Toda Veronika ga bo zaradi takega početja zaničevala. Pa ga naj! Mar mu je za to neumno dekle; da je le onim na Fužini po volji!
Neumno? Ne, neumna Veronika ni. Še nikoli ni videl takega dekleta. Hvala Bogu, da se ni ubila!
Toda: da ga je tako ujela, tega ji ne more odpustiti. Prekleta Veronika! Klel bi jo in sovražil — in ljubil obenem.
Ljubil? Pah —! Nikoli ni ljubil in nikoli ne bo. Ne, njega ne dobi nobeno dekle. Naj le skoprne-vajo po njem, bojijo se ga naj, dekleta in vsi ljudje, občudujejo ga naj, drznega jagra, kralja planin, ki se z gamsi pogovarja in mu je divji Ojstrc kakor oče! ...
Ko se je somrak umaknil noči, se je pobral in
šel proti planini k svojim gamsom.
# # #
Nesrečna verska razprtija, ki jo je začel nemški menih Martin Luter, in Tridesetletna vojska, ki je pustošila po Evropi, se je tudi v naših krajih poznala, župnije so bile velike, pravih dušnih pastirjev je bilo malo. Zaradi tega ni bilo čudno, da je ljudstvo podivjalo. Le majhen del faranov je še živel s Cerkvijo in še ti so bili kristjani bolj na videz. Večina pa je živela zunaj Cerkve, otroci so doraščali brez krščanskega nauka, odrasli niso znali niti poglavitnih verskih resnic, da, celo taki so bili, ki se niti pokrižati niso znali. Z božjimi in cerkvenimi zapovedmi je bilo še slabše. Umor ali požig — to je ljudem še veljalo za greh. Grehe zoper pravičnost, zoper ljubezen do bližnjega ali zoper čistost — te pa so smatrali le za male nerodnosti in za vsakdanje človeške slabosti. Kaj čuda tedaj, da so se fantje in dekleta družili kar v društva, da so se v teh vdajali pijančevanju in nečisto vanju! Posebno v pustu, na sejmih in cerkvenih žegnanjih so se dogajale reči, da jih ni mogoče popisati, Starši in predstojniki so gledali nemarno na vse to, še celo potuho so dajali mladini. Tolpe razuzdanih pajdašev in lahkomiselnih deklin so jo udrle včasih kar po deželi iz kraja v kraj, češ da so brez dela in jela, in so kradle in plenile in strahovale samotne vasi.
(Dalje sledi.)
uprava mesta Jacksonville na Floridi v Združenih ameriških državah sredstva, od katerega si obeta največji uspeh. Najela je 7 km dolgo procesijo, ki je korakala skozi mesto. Ta obhod je obstojal iz neštetih avtomobilov in bolniških ter pogrebnih vozov. Nosili so tudi table, na katerih so bila zapisana Imena onih, ki so bili ob življenje pri prometnih nesrečah. Trdno upajo, da bo pogled na te strahote glasen opomin k večji pozornosti pešcem in avtomobili-stom. Vsekakor bo ta obhod več koristil, nego so doslej tozadevne ki-no-predstave ln opomini po raznih časopisih.
Inserira jie!
tržani imajo dobiček od združitve, kar smo mi že prej vedno zatrjevali. Ravno tako pa sedaj lahko okoličani vidijo, da je bil navadni »volilni šlager«, češ, tržanom boste morali pomagati plačevati dolg za vodovod. Kljub temu dolgu so se doklade še lahko znižale. In kakor kaže, bo vodovod skoraj v dveh letih plačan, ako ne bo prišlo kaj izvanrednega vmes. Ta kratek pregled zadostuje, da lahko vsak pameten človek spozna, da znajo tudi »hribovci«, kakor se nekateri tržavni za3mehljivo izražajo o novem občinskem odboru, zelo dobro gospodariti na občini. To bo moral vsakdo priznati, kdor seveda ne gleda na občinsko gospodarstvo skozi črna strankarska očala, ki mu ne dopuščajo, da bi tudi nasprotniku, če dobro gospodari, priznal Zato so volilci lahko popolnoma zadovoljni, da so zaupali vodstvo občine pri preteklih volitvah Pečovnikovi listi.
čkofjavas pri Celju. Celjska »Nova doba« je v bv^ji __cv;lki z dne 12. marca prinesla dopis iz škofje vasi, v katerem se zaletava v sedanjega g. župana. Pravi, da so občinske ceste take, da mora človek do vratu po blatu hoditi. V tem se tudi mi strinjamo z dopisnikom »Nove dobe«, da so ceste v skrajno slabem stanju. Ni pa res, da bi bil tega kriv sedanji g. župan. On vodi občino šele par mesecev in mora delati z občinskim proračunom, ki ga je naredila prejšnja uprava, ker novi proračun stopi v veljavo šele 1. aprila, kar»je dopisniku dobro znano. Da eo občinske ceste v tako slabem stanu, je krivda prejšnje občinske uprave. V pomirjenje dopisnika povemo, da je okrajni cestni odbor v Celju stavil v svoj novi proračun za naše obč. ceste znesek 55.000 Din, sedanja občinska uprava pa je stavila v proračun v isti namen 15.000 Din. Občina bo imela tako od 1. aprila za svoje ceste na razpolago 70.000 Din. — Koliko pa so Imeli gospodje, ki je za njimi »Nova doba«, letno za cef.e; — Z obrambnim zidom ste prišli malo pozno; glavna poplava je bila že v jeseni In je voda že takrat odnesla večinoma vso navlako, ki se je skozi več let nakopičila tam pri občinski hiši. Dopisnik se huduje, da se je drž. in banovinski proračun povišal. Kdo pa je tega kriv? Ali ne ljudje vašega kova, ki so glasovali za centralizem in tako pripomogli, da roma iz naše Slovenije vsako leto okrog 600 milijonov Din na jug, katerih mi nikoli več ne vidimo! Ce bi tisti milijoni ostali tukaj, bi mi lahko Izhajali z dosti nižjimi proračuni. Radi krompirja pa naj gre dopisnik k cerkvi poslušat občinski razglas, pa bo zvedel, kje in kdaj se dobi krompir. Kadar dobimo koruzo, vam pa že naznanimo, le nič se ne bojte! V hiši, v kateri je občinski urad, je tudi gostilna. To pa je po zakonu prepovedano. In tako je prišel sedaj ukaz, da mora ali občinski urad ali pa gostilna iz hiše. Ker pa nikakor ni mogoče, da bi se urad izselil Iz svoje hiše, se bo morala izseliti pač gostilna, to pa ne po krivdi g. župana, kakor to namiguje dopisnik, ampak po določbi zakona. Dopisnik se tudi norčuje iz bolezni g. župana. Dopisnik je tudi že bil bolan in še danes boleha za gotovo boleznijo. Naš g. župan pa je in bo zdrav brez take brige!
Buče. Tudi v našem kraju imamo precej naročnikov »Slovenskega gospodarja«. Pridno ga čita vse, staro in mlado, ker vsi vemo, da je to naš najboljši slovenski katoliški tednik. Čeravno nismo v prometnem kraju, se je vseeno 15. marca otvoril gospodinjski tečaj. Tudi naša dekleta se bodo nekaj naučila, kar bodo rabila v težkem življenjskem boju. Tečaj bo trajal do 15. junija, torej tri mesece, ter upamo, da bo Imel dober uspeh. — V gospodarskem oziru je pri nas kakor drugod kritično. Vse, kar kmet lahko proda, nima prave cene, a kar mora ku-
piti, je vse jako drago. Naš kmet hudo trpi, kaj bi pa bilo potem, če kmeta" ne bi bilo ? Ce bi kmet propadel, tedaj bomo tudi mi, ki smo od kmeta odvisni.
Sladka gora. Tukajšnja prostovoljna gasilska četa bo vprizorila na velikonočni pondeljek ob treh popoldne narodno veseloigro: »Micki je treba moža«. Vsem, ki bi se radi veselo zabavali, priporočamo, da si jo pogledate!
Francija. Zelo me je razveselilo, ko sem dobila semkaj »Slovenskega gospodarja«. Vsi, ki smo v tem kraju, ga s prav velikim veseljem čitamo in to tembolj, ker nas zanima vsako poročilo iz ljubega domačega kraja. Da, on je naš najboljši prijatelj, in boljšega prijatelja, kakor je »Slovenski gospodar«, si pač želeti ne moremo. Zato ga vsem priporočamo, ki ste iz ljube Slovenije tukaj v Franciji; vsak bodi njegov naročnik in ga rad čitaj. Pa tudi v ljubi domovini naj ne bo nobene krščanske hiše, ki ne bi bila naročnica »Slovenskega gospodarja«. Tukaj v Franciji nam ravno ne gre preslabo; z delom smo tudi dobro obloženi. Globoki vtis je napravilo na mene ter estalo nezabno v spominu, ko Eem romala v Lurd. Ne morem tega popisati, kar je občutilo moje srce, ko sem klečala pred duplino, kjer se je Marija prikazala Bernardki. Tudi sem s tovarišicami, ki so tukaj v bližini, romala v Lizije, kjer je sv. Terezika deteta Jezusa. Tamkaj je veličastna bazilika, ki pa še ni gotova. Vse smo se prav srečno počutile in solze so nam stopile v oči, ko smo bile na tem svetem kraju. Vse prijatelje in znance ter vse či-tatelje »Slovenskega gospodarja« prav prisrčne pozdravljamo in želimo vesele velikonočne praznike: Francika Peršak, Micika Ferenc, Veronika Jerič, Lojzika šmidlehner.
Peier leiciar rcief&rl
Slovenski izraz za jugoslovanski parlamentarizem: Mlin. V mlinu se namreč dvakrat pove in pri nas smo tudi dvakrat rešetarili isto zadevo: v parlamentu in v senatu. In v mlinu se vežejo otrobi.
Ali smo en narod, ali smo trije narodi. Že tri tedne se v Beigradu najvišji gospodje prepirajo, ali smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, ali smo trije naredi. Ce bi ti neuki ljudje mene vprašali, jaz bi jim vedel to takoj povedati. Ker se razlikujemo po jeziku, smo trije. Slovenci pravimo: Dam, Hrvati pravijo: Daj-dam! Srbi pa pravijo: Daj! To je vendar velikanska razlika!
Zadeva Pirkmayer. Ta teden se o stvari ni več pisalo, ker se pri nas za to nihče več ne zanima in ker se bo s to stvarjo pečalo samo še Društvo narodov.
Licitacija pomij. Zaradi uradnih predpisov, da je treba za vsako prodajo imeti tri ponudbe, je ljubljanska bolnica v uradnem listu razglasila, da se vrši licitacija pomij. Ljubljanske licitacije se ne bom udeležil, čeprav vem, da ne bo slaba, pač pa čakam na beograjsko, tam bo pomij!
Trije klerikalizmi v Jugoslaviji. Ko so reše-tali proračun v parlamentu, so našli samo slovenski klerikalizem. V senatu pa so našli tudi še pravoslavni in muslimanski klerikalizem. Prav se godi našim liberalcem, ki so neprestano vpili pri Srbih o slovenskem klerikalizmu, da jim je konečno začel ugajati. Zdaj pa imajo iz finferja drobiž.
Kramerjev sejem v Beogradu je dobro uspel. Prodal je zadnjo slovensko knjigo in ni zahteval za njo ničesar, ker Je dobil za njo jugoslovanski esperanto.
V tretje gre rado. Moj kolega Peter živkovič je bil nedavno penzijoniran kot general. Zdaj
je penzijoniran kot minister na razpoloženju. V tretje bo penzijoniran kot predsednik JNS brez razpoloženja.
Kako je s sporazumom. Neprestano me vprašujete, kako Je s sporazumom. Pa počakajte malo, saj se nismo še sporazumeli, ali naj napravimo sporazum!
Zaloška cesta v Parizu. Naši socijalisti so dobili novo snov za svoj edini listič, ki ga še imajo. Dosedaj so stalno le pisali o Zaloški cesti v Ljubljani, kjer so pred skoro pol stoletja nekaj demonstrantov ustrelili. Pretekli teden pa je francoska socijalistična vlada na osebno povelje notranjega ministra v Parizu dala na ulici streljati delavce kakor mlade mačke. To ulico bom jaz prekrstil v: Zaloško cesto v Parizu.
Položaj na Češkem. Cehi pravijo: Mi smo rojeni, da igramo. Nemci pravijo: Mi smo rojeni, da plešemo. Zato bodo Cehi nehali igrati in Nemci bodo začeli plesati!
Socijalisti so za razorožitev, zato je socijalist Blum razpisal posojilo za orožitev in protikapi-talistični sociji so tekom dveh dni podpisali za 20 milijard posojila za orožje.
Srečo ima! Mussolini je šel v severno Afriko med muslimane. In je uspel. Deloma zaradi podobnosti svojega imena, še bolj pa zaradi barve. Njegovi spremljevalci sicer niso imeli črne kože, pač pa črne srajce. Pa če jim to Angleži zamerijo, potem bodo Italijani tudi na telesu črni.
Ubogi samotar! Sredi sveta in vendar popolnoma osamljen! To je gospod bivši abesinski vladar, ker še veruje on edini v pomoč Društva narodov.
Nove knjige.
Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča nove knjige gg. duhovnikom: Toth: Die Kirche Christi, Predigten über den 8. bis 10. Glaubensartikel, vez. 63 Din. — Constantin Noppel S. J.: Aedificatio Corporis Christi, Aufriss der Pastoral, vez. 50 Din. — Sträter Paul: Die Seele der Gottesmutter, ein Blick in das Gedankengut der Marienverehrung, broš. 39 Din. — Wolpert Leo: Fünf Minuten Christenlehre, HI. Band: Katechismuslesungen, broš. 34 Din. — Pan Edmund: Vortrags-Skizzen für Marianische Kinder-Kon-gregatienen, kart. 18 Din. — Mauriac: Lebea Jesu, broš. 39 Din. — Tyciak Julius: Christus und die Kirche, vez. 42 Din. — Weingartner: Kurze Katechismuapredigten, I. Teil: Der Glaube, kartč 38 Din. II. Teil: Gebete und Gebote, kart. 36 Din. III. Teil: Gnade und Gnadenmittel (Sakramente), 36 Din. — Decking Joseph: Katechesen für reifende Jugend, broš. 46 Din. — Kastner: Marianische Christusgestaltung der Welt, broš. 54 Din. — Ex ore Infantium, Kinderpredigten in der Kindersprache, vez. 46 Din. Wo die Gottesmutter lebte, broš. 18 Din. — Ude: Ich sehe dich in tausend Bildern, Marienbetrachtungen und Predigten über das »Ge-grüsset seist Du Maria«, broš. 18 Din.
Šmamice! Nove Smarnice: Lepa si, lepa si, roža Marija, broš. Din 18, vez. 26. Na zalogi so še: Slomšekove Smarnice, broš. Din 17, vez. 26 Din. Sv. Bernardka, broš. Din 24, vez. Din 34. Marija in presv. Srce Jezusovo, vez. Din 20. Marija, vzor krščanskega življenja, vez. D 12. Marija, Mati dobrega sveta, 5 Din. Ker vemo, da marsikje obhajajo šmarnične pobožnosti, ko ne morejo v cerkev, pri domačih kapelah, je prav, ako sosedje zložijo skupaj denar za eno knjigo, ter se tudi pri teh kapelicah čitajo lepe Smarnice. Knjige so v zalogi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Škropljenje sadnega drevja, strokovna knjiga s slikami. Cena 10 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Poslednje vesti.
Politične novice v drugih državah.
Mussolini se je vrnil lz severne Afrike. Spredaj poročamo, kako je obiskal Mussolini italijanske kolonije v Libiji in Tripolisu v severni Afriki. Mussolini je 22. t. m. prekinil svoja potovanja po severnoafriških tleh, se je vkrcal na oklopnico »Pola« in je odpotoval nazaj v Italijo.
Rumunski zunanji minister v Pragi. Zadnje dni se je mudil v Pragi rumunski zunanji minister Tatarescu, ki je imel važne politične razgovore s čehoslovaškim predsednikom vlade dr. Hodžo, z zunanjim ministrom dr. Krofto in Je bil sprejet od predsednika države dr. Beneša.
Papež za pravice nemških katoličanom. Zadnjo nedeljo so prečitali po vseh katoliških cerkvah v Nemčiji papeževo poslanico, v kateri protestira sv. oče proti kršitvam konkordata (pogodbe) iz leta 1933. Poglavar Cerkve pravi, da je krivda za kršitev konkordata na strani države in ne na strani Cerkve.
Domače novice.
Svaka smrtno zabodel. V Moravcih pri Ljutomeru se je odigrala na Jožefovo krvava družinska žaloigra, ki je zahtevala človeško življenje. Tamkaj je poročil pred enim letom 401etni poljski delavec Ivan Kukovec kočarsko hčerko Marijo Trstenjak. Med njim in med taščo je prišlo večkrat do prepirov, ker stara ni hotela izročiti hčeri, oziroma zetu kočarije. Na Jožefovo je izbruhnil zopet kreg. Kukovec se je prehudo razburjal in radi tega je poklicala tašča v bližini stanujočega sina Franca, ki je tudi prišel in je pozval svaka, naj pusti mater na miru. K redu pozvani se je razbesnel proti svaku in ga je pri stopu iz hiše zabodel v trebuh tako, da mu je prerezal čreva. Smrtno-nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu podlegel poškodbi.
Vlom v klet. V Mariboru na Kalvariji je bilo vlomljeno v noči na. zadnjo nedeljo v klet mariborskega trgovca Antona Tkalec. Vlomilci so odnesli dve steklenki s 60 litri slivovke, sod vina z 200 1, iz drugega soda 200 1 so izpustili Vino. Enega od storilcev so že izsledili.
11.200 Din ukradenih. V Velki pri Mariji Snežni je ukradel neznanec pekovskemu pomočniku Francu Orožim njegove prihranke 11.200 Din iz kovčeka.
Obup nad življenjem. V duševni zmedenosti si je vzel življenje v Prevaljah kovaški mojster Maks Murko. V pondeljek zjutraj so ga našli domači obešenega. Pokojni ni zapustil nobenega poslovilnega pisma, tako da je vzrok samomora neznan. Bog mu bodi mllostljiv!
Pod vlak. Jakob Sket, 241etni trgovski sluga, je legel v Celju pod vlak, kojega kolesa so mu zdrobila glavo in poškodovala roko. Vzrok sa-moumora je nesrečna ljubezen.
19 poslopij v plamenih. V noči od zadnje sobote na nedeljo je nastal na doslej nepojasnjen način ogenj v vasi Pilatovci, občina Radatoviči v okraju Črnomelj. Naenkrat je bila vsa vas v objemu plamenov in je zgorelo 19 poslopij. Najhujše so prizadeti posestniki: Janko Rajakovič, Daka Rajakovič in Peter Vujčič. Pogorelci eo po večini zavarovani.
Požigi iz političneg" "laščevanja. Od zadnjih občinskih volitev so po Zalogu in sploh po ljub ljanski okolici na delu požigalcl, ki se mašču jejo z ognjem nad pristaši JRZ. Od 21. septem tora 1. 1. do danes so doživeli v Zalogu že šest političnih i žijov. Najnov -"ši iz maščevanja podtaknjen ogenj je upepelil posestniku Mirku Cradišeku v Zalogu 30.000 Din vredni kozolec.
Nad .
04 milijonov dinarlev
znašajo dobitki prihodnjega 34. kola državne razredne loterije, katero prvo žrebanje se začne
dne 14. in 15. aprila t 1. Glavni dobitek:
2 milijona dinarjev
Ze z yt srečke se lahko dobi 500.000 Din.!
Opozarjamo naše cenjene čitatelje na prilogo znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Rein in drug, Zagreb, Ga-jeva ulica 8 in Ilica 15, katero prilagamo celi naši današnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nad vse korektno in solidno delo te kolekture, kar je itak znano čitani»naši javnosti, nam jamči, da jo lahko tudi mi priporočamo od naše strani našim cenjenim čitateljem.	450
Orožniki so zaprli dva osumljenca, ki pa tajita vsako krivdo.
Tatovi pri Sv. Barbari v Slov. goricah. V noči na Jožefovo so vdrli v šolo po izlomu železne mreže v sobo šolskega upravitelja ter mu odnesli obleke, posteljnine in perila za 3000 Din. V tisti sobi je tudi bilo shranjeno obilno sladko pecivo za poroko gdč. Milke Kotnikove. Tatovi so hitro spoznali: to je dobro in so jedli. Odnesli so vse. Gospa šolskega upravitelja jih je slišala govoriti, zbudila je svojce, da so jih pregnali. Pa brez orožja se niso upali planiti nad tatinsko drv'bo. — Isto noč so pa okradli krojača Lojzeta Kranjca za sedem bal obleke. Ta druhal je okno iztrgala z drogom. Vsi se jočejo, tatovi se pa veselijo, pa enkrat bodo že prišli v past, če so tudi stari in dobro izvežbani tatovi.
Odlično naravno zdravljenje je »Planinka« zdravilni čaj, ker je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »Planinka« zdravilni čaj, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, regulator za čiščenje. 6—12-tedensko zdravljenje s »Planinka« zdravilnim čajem deluje izvrstno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: prislabi prebavi želodca in pri zaprtju telesa, slabem delovanju črevesa in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju hemeroidov in bolezni jeter. »Planinka« zdravilni čaj pospešuje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka« čaj, }ii se ne prodaja odprt, temveč samo v originalnih plombiranih paketih po 20 Din, polovičnih paketih po 12 Din, s proizvajalčevim napisom: Lekarna Mr. Baho-vec, Ljubljana.	(Reg. S. br. 3408/33.)
Iz Slovenske krajine.
Sv. Jurij v Slov. krajini. Tukajšnja Marijina družba uprizori na Velikonoč in na Velikonočni pondeljek Meškov »Pasijon«. Predstava se bode obakrat vršila v šoli po večernicah.
Prireditve.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Tukajšnje prosvetno društvo »Slomšekov tabor« bo na Veliki petek zvečer ob 6. uri, dalje na Velikonočno nedeljo in pondeljek popoldne po večernicah pred-stvaljalo »Kristusovo trpljenje in smrt«. — Preteklo nedeljo se je pokazalo, da se uprizoritev
Pri lenivosti črevesja,
črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčlca zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba
FRANZ-JOSEFOVE
vode odlično regulira funkcije drevesja.
Ogl. reg. S br. 15485/35.
odlično podaja, sleherni gledalec, ki jih je bila dvorana nabito polna, je izražal le svoje priznanje, radi česar si dovolimo k ponavljanju predstave vabiti vse od blizu in daleč.
Središče. Narodna prosveta v Središču vpri-zori na velikonočni pondeljek popoldne po večernicah krasno ljudsko igro s petjem »črn» žena«.
Ponikva ob južni žel. Vsa cenj. katoliška prosvetna društva, katerim je katoliško prosvetno društvo na Ponikvi ob južni žel. poslalo »nabiralne bloke« za zbiranje prostovoljnih prispevkov h gradnji našega »Slomšekovega doma«, tem potom še enkrat ponovno in najiskrenejše prosimo, da nas blagovolijo v naši akciji podpreti s tem, da razpečajo od nas poslane bloke. Obenem prosimo vse prijatelje katoliške mladine v dotičnem kraju, naj priskočijo naši ideji na pomoč!
Sv. Jurij ob južni žel. Dekliški krožek katol. prosvetnega društva bo priredil v dneh 3. in 4. aprila (bela nedelja) predavanja za dekleta. Govorila bodo večinoma dekleta dekletom o sodobnih, dekletom potrebnih vprašanjih. Saj se mora dandanes tudi dekle Izobraževati in pripravljati za naloge, ki jih stavi življenje, polno nevarnosti in zmot. Vabimo tudi dekleta iz sosednjih župnij na ta tečaj. Bog pa daj uspehi
Dopisi.
Svetinje. Občinski odbor občine Svetinje je na svoji redni seji dne 1. marca sklenil in odobril proračun občine Svetinje, ki izkazuje točno 99.436 Din izdatkov in s pobiranjem 80% do-klade isto toliko dohodkov. Po poročilu lista »Domovina« je proračun nižji od tekočega le za 987 Din, kar pa ne odgovarja resnici, ker proračun znaša le 99.436 Din, ne pa 139.436 D, kakor to zgoraj imenovani list navaja. Pri tem je vračunana postavka »neplačani računi« iz tekočega leta, ki so na drugi strani kriti še z neizterjanimi dohodki in to po večini dokla-dami, katere znašajo obojestransko 40.000 Din, tako da se proračun zviša samo formalno za 40.000 Din. To znižanje proračuna je pa bilo mogoče samo radi tega, ker je banska uprava prevzela šole, in to delno, ne pa popolnoma. Očitki, da se je doklada zvišala za 20%, so neresnični, ker je občina morala vzeti v obzir velike socijalne potrebe, ki znašajo 6000 Din več, kakor v tekočem proračunu, razven tega je na lastno inicijativo vnesla v proračun 5000 Din za gradbo občinskega doma in 4200 Din za raz-
Reg. br. 2007/82.
ne postavke po zahtevi nadzornih oblasti, kar fcnaSa skupaj 15.200 Din. Za gradnjo občinskega doma mora občina skrbeti že danes, ker v 1 letu ne sme obremeniti občanov mogoče ss 200% Ooklade ter je to njeno postopanje popolnoma pravilno. Istotako mora dovolj skrbeti za občinske reveže in upoštevati naloge nadzornih Dblastev, tako da je navedenih 15.200 Din, ki Jih je morala občina vnesti v svoj proračun več kakor lani, popolnoma upravičeno, in to pomeni 15% znižanja, razen rednega znižanja 15%. Ce prištejemo k tem 30% Se minimalno svoto 5% ha izgubi dveh katastralnih občin, je torej ob-Cina s Šolsko doklado vred obdržala 95% no do-klado, ne pa, kakor poroča »Domovina«, da se Je doklada zvISala za 20%. Neobhodna zvišanja proračuna, katera mora vsakdo uvideti, ker 80 dovolj utemeljena, ne sme izrabiti poročevalec »Domovine« kot slabo gospodarstvo občine, ker mora pri tem vzeti v obzir dejansko stanje občine in je z ozirom na tekoči prora-Cun v vseh ozirih doklada na isti višini, kakor letos. Napad radi zvišanja doklad je torej povsem neutemeljen in tudi neresničen, ker je proračun povsem reelen. Kritizirati delo občine Je lahko, delati za blagor in korist občanov na Eadovoljstvo vseh je težko!
Pri generalnem popravilu cerkvenega stolpa se bodo oddala tesarska, zidarska in kleparska dela. Tozadevne ponudbe se naj pošljejo na rimsko-katoliški župnijski urad v Dolnji Lendavi do 10. aprila 1937. Vse Informacije daje župnijski urad v Dolnji Lendavi.	435
.du
HERSAN CAJ
Vam pomaga, da zopet pridobite ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih rastlin.
Ne bodite neprijatelji samemu sebi!
Obolenje kot MIJENE in bolečine pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) ublaži Hersan čaj.
Moti Vas DEBELINA?
Hočete biti VITKI ? Potem uporabljajte Hersan čaj.
Zakaj trpite z REVMATIZMOM in GEHTOM, saj to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, katero Vam lahko olajša te muke.
Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMEROIDEH.
Resnično ne znate, da je Hersan čaj pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC dobro sredstvo.
Hersan čaj se dobi SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah.
ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC od:
Oferja 2 osebi sprejme I, Posch, Maribor, Koroška cesta 20.	454
Dekla in hlapec se sprejmeta za domača dela. Elšnik, Sv. Peter pri Mariboru.	442
Vsi se čudijo nizkim cenam in veliki izbiri krasnih delenov, svile, oblek, čevljev itd. v manu-fakturi Grajske starinarne v Mariboru, Ve-trinjska ulica 10.	471
Starinarna Koroška cesta 10, velika izbira preostankov svile, cajga, tiskovine, belo in rujavo platno, srajce, predpasniki, oblekce, delen, oks-ford, čevlje, spalni divan 200 Din, omare, postelje, stoli, mize. Ostanki vseh vrst blaga tudi na Rotovškem trgu 4.	473
Viničarja za takojšnji nastop v Halozah iSčem. E. Stoklas, Krško.	432
Sprejmem močnega kolarskega vajenca. Anton Stem, Rače.	430
Išče se krepak vajenec za sedlarsko abrt. Hrana in stanovanje v hiši. Joško Kolar, sedlar, Slov. Bistrica.	429
Kovaški vajenec močan se sprejme z vso oskrbo. Lorenčič, Fram.	469
Fant, prost vojaščine, z letnimi spričevali, vajen konjem, želi službo v Mariboru ali v neposredni bližini mesta. Naslov v upravi. 474
RAZNO:
269
»RADIOSAN« ZAGREB Dukljaninova ulica 1.
Reg. S. broj 19834-33.
SLUŽBE:
Mladi nastavljenec iz Slovenskih goric, ki ima veselje za manufakturno stroko, se sprejme s 1. junijem. Ponudba s sliko se pošlje na tvrdko Anton Macun v Mariboru.	452
ženska, delavna, poštena, okoli 35 let stara, se sprejme pri gospodinjstvu v stalno in dobro službo. Vpraša se v Mariboru, Usnjarska ulica 2. pri hišnem posestniku.	441
Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem opustila starinarno na Koroški cesti 3, ter sem otvorila starinarno na Koroški cesti 10. Antonija Zidanšek.	472
»MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thiir, Maribor.	462
KOLESA od Din 490 naprej pri A. Cvetko, Pol skava-Pragersko. Velika izbira v poniklovani in krom izdelavi. Pišite še danes po cenik. 461
Zdravilne čaje zastonj! Pišite takoj po knjižico »Zdravilne rastline«; priložite za stroške dve znamki po Din 1.50. Milan Vrabič, Ptuj 33. 458
Sadna drevesca, od najboljših vrst sadnega izbora dobite ugodno: Gabrijel Koren, dreves-nlčar, Mozirje.	460
POSESTVA:
Posestvo vzamem v najem ali na polovico pridelka; grem tudi za majerja ali oskrbnika. Ponudbe poslati na upravo »Slov. gospodarja« v Mariboru pod »Ekonom«.	457
Mlin vzamem v najem na prometnem kraju. Fr. Ulbl, Muta ob Dravi.	468
Dvostanovanjska hiša z 1876 m2 vrta ugodno na prodaj. Pobrežje pri Mariboru, Nasipna 56. 470
moška in ženska, poniklana in pokromana, z garancijo dveh let. prc'o od 480 Din naprej mehanična delavnica Draksler Maribor, Vetrinjska ulica 11. — Istotam popravila in za1 ga novih in ravbljenih šivalnih strojev. Zahtevajte prospekte. Kupite samo pri Drakslerju, ker on Vam jamči za prima blago.	467
Mlado dekle vajend živine in poljskega dela se sprejme takoj. Vprašati pri Lozej, Franko-panova 5, Maribor. 455
Služkinjo vajeno vseh hišnih in gospodarskih del takoj sprejmem! Ponudbe na Rojs Kari, trgove t, Dobovec-ROga-tec.	459
Kuhinjska učenka, stara 18 do 19 let, močna in zdrava, se sprejme v kolodvorski restavraciji na Pragerskem. Samo pismene ponudbe. 463
hm tiskovine

za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro , solidno in po najnižjih cenah
Koroška c. S
Čekov, račun ri štev. io 602 g
Telefon interurb.št.2n3
Staro zlato in srebrne krone kupi po najvišjih cenah zlatar Stumpf, Maribor, Koroška c. 8.
aprila
zvišanje ten!
Vsled novega ob-davčenja industrijsko proizvafanih oblek se podražijo od nas izdelane Tivar obleke s 1. aprilom.
Do tega časa nam je mogoče, da prodajamo še po nizkiti cenah.
Preskrbite se radi tega pravočasno ter si nabavite čim preje naše cenene in prvovrstno izdelane obleke.
TIVAR OBLEKE
MBE
SLUŽBE:
Viničar s 4 delavnimi močmi se sprejme, z lastnimi kravami ima prednost. Vprašati pri: M. Lipovšek, Maribor, Koroška cesta 18. 453
Iščem hlapca, župnik na Prihovi pošta Slovenske Konjice.	392
POSESTVA:
Nova hiša na prodaj, 2 sobi in kuhinja. Pobre-žje pri Mariboru, Medvedova ulica 4. 448
Cerkveno predstojništvo Sv. Peter na Kronski gori pri Dravogradu odda dne 11. aprila na dražbi v najem dobro idočo cerkveno gostilno, edino pri farni cerkvi, z zemljiščem vred.
Na prodaj trgovina in trafika in malo posestvo, 6 oralov zemlje, cena nizka. Našlo v upravi lista.	431
Prodam novo hišo po ugodni ceni. Zg. Hajdina št. 54, Ptuj.	379
RAZNO:
Deset nizkih vrtnic v desetih krasnih ln vedno cvetočih sortah, nekaj izvanredno lepega, dobite s poštnino vred, če pošljete 60 Din: Sadjarstvu Dolinšek, Kamilica, p. Maribor. Sla-bejših sadik damo 20 za isti znesek. 398
Sadna drevesca, visoka in močno razvita, od sort: Šailamovski, Gravenšteinc, Kardinal, Baumanova reneta, Zlata parmena, Boskopski kosmač, Londonski peping, Bobovec je še na razpolago pri: Sadjarstvo bratov Dolinšek, nasadi, Selnica ob Dravi. Cena 8, 4, 3 in 2 dinarja.	445
Nova pošiljka klobukov je prispela iz Rusije, zato so najcenejši in najboljši. Dobite jih v veliki izbiri samo pri: Vladko Babošek, klobučar, Maribor, Vetrinjska ulica 5.	440
Semena, zajamčeno kaljiva, trsne škarje, škropilnice za vinograde, poljsko orodje ln želez-nino, sveže špecerijsko blago, priporoča Josip Jagodič, Celje, Glavni trg — Gubčeva ulica. Zamenjava bučnic za olje.	422
Jablus-Jabolčnik, tvarina, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruškovec tudi brez naravnega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 35.50 Din, 100 litrov 64 Din. Naroči se lahko poljubna količina. Glavno zastopstvo Franc Renler, Podčetrtek.	439
Za btrmance ln botre velika Izbira manufaktur-nega blaga. Feliks Skrabl, Maribor, Gosposka ulica 11.	449
Posteljne odeje samo z belo vato, močno prešite (domači izdelek) od 70 Din naprej, zglavniki, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo, platno, gradi za madrace, inlet, puh, perje, vata, koče, slamarice po nizkih cenah. Popravim vse vrste starih odej. — Specijalna trgovina in izdelovanje posteljnih idej. A. štuhec, Maribor, Stolna ulica 5.	4444
Sadna drevesca najboljših sort dobite pri Dolin-šeku po 4 Din in 2 Din. Pohitite in sadite, dokler je še čas. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	396
Za Veliko noč! Spomladanske jopice, nogavice vseh vrst, vezenine, čipke, čevljičke najceneje Vam nudi LUNA Maribor, samo Glavni trg 24.
353
Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, koruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno in špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici.	428
Pomlad so bliža! Preskrbite se z lepo ln poceni obleko! Velikansko izbiro moškega in ženskega blaga imate samo v trgovini Josip Tušak. trgovec, Sv. Anton v Slov. goricah.	384
Sadna drevesca dobite za drve, slamo in krompir brez denarja pri Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	397
Otomane, madrace, železne postelje, žične vložke dobite najceneje pri Novaku, Maribor, Koroška cesta 8.	280
Opozarjam, ker se dogaja, da na moje ime pobirajo po vaseh popravila, izjavljam, da nI ni-kdo zato pooblaščen od moje strani. Babošek, klobučarstvo, Maribor.	405
Radio aparati Philips, pisalni stroji Adler, srečke državne razredne loterije dobite pri Agen-turi in komisiji Jurij Pichler, Ptuj, Slovenski trg.	430
Deset vrtnic plezalk v najnovejših barvah, brea plesnobe, občudovanje vzbujajoče barve za 60 Din s poštnino vred pri: Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	399
Kolje za vinograd in sadna drevesa, sohe, kraj-nike in late za vrtne ograje, kakor tudi vsake vrste rezan in tesan les prodaja Gnilše Maribor, Razlagova ulica 25.	40;
Visokodebelne jablane in hruške Ia Din 8.—, skupna naročila Din 6.—. Dobite pri KnupleS Alojziju v Sv. Petru pri Mariboru.	234
Vinsko trsje priporočljivih sort, korenjake in sadno drevje nudi trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj.	1253
Hranilne knjižice vseh hranilnic ln bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znam za 3 Din. 163
Cepljene trte in koreničene divjake ter sadna drevesa nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik.	151
Prodaja sadnih drevesc v Jelenovi drevesnici v Šmartnu pri Slovenjgradcu bo vsake prve tri dni tednov meseca marca in aprila ob lepem vremenu. Cene od 4 Din naprej. Pismena pojasnila daje A. Jelen, št. Ilj pri Velenju. 299
Cepljeno trsje, korenjake, sadno drevje dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta pri Celju.	223
Moštna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanji jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-šiljatev. Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	224
Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Mo-draže, p. Studenice pri Poljčanah.	395
Radi elektrifikacije prodamo: dva motorja na bencin in surovo olje, 4 KS, motorni mlin ter centrifugo za mleko. Ludvik Pec, šplčnlk, p. Zg. Sv. Kungota.	402
E«r ZA BIRMO "^i
najde vsak kar rabi v največji izbiri in nizkih cenah v znani veletrgovini	451!
ANTOI* MACUN
Maribor, Gosposka uI.S-lO
SEMENA
za polje: deteljica Štajerska, lucerna, krmilna pesa (Mamuth), rdeča, Eckendorfer, zboljšana rumena, krmilno korenje, semena trav za različne travnike in parke, svinjska cikorija Itd. Posebna semena zelenjadi, povrtnine, cvetlic, največje kaljivosti dobite sveže došlo pri 334
I. Sirk nasledniku:
JOSIP SKAZA, Maribor
Glavni trg 14 (rotovž).
URE
Otroške obleke
/nožke obleke, kamgarni, volna, svilene rute kakor druge pomladne novosti najceneje v trgovini
]. PREAC
MARIBOR, Glavni trg 13
354
Tefet bela svila
za birmanke po 12 Din pri	335
Trpinu, laribor, Yetrin;:ska 15.
Naiivna peresa
Od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
od Din 86.—
naprej. Budilke
Din 39'-. Urarska in zlatarska popravila za 60°/, cenejSa. — Steklo Din 2"-, pero Din 12'-Generalna popravila od Din 20"— do 25*— samo pri
Kari Ackermann-u
Ptuj, Krekova ulica 1. Kupim stsro zlato In srebro.
OBLEKE
klolmke, perilo, pomladanske novosti.
Lepa izbiral
W S A. K PREVDAREN SLOVENSKI	GOSPODAR
ZAVARUJE	1 i
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE Is	E P M S
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI	92 V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. OL. ZMT0P§i¥O: MARIBOR Loška ulica 10	
J^ST KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI	FARI! -žit
najbolje fri najvarneje pri

SpotintcStafcrsM ljudski posotllnlcl
Oospesfta iilica 23 f PfflrlllOril Ulica 10. ofrfotora
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo.
ffifr* Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. |	Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.
® TURINGA trpežne, športni vzorci
IZ finega
Poplina, modni vzorci
IZ ZELEA-E skaut tkanine močne
TRIKO SRAJCE, razne modne barve
IZ FRENŽA, trpežne modne barve
iz oksforda
«noine, dobro 'zdelane

-
vse dnevne potrebščine tam, kjer jih kupi dobro.
¥ §VC(in! pri ARAH
i!!llll!JII!l!lllllllll!lllllll!lin
se lahko prepričate ter si ogledate zalogo in cene.
Blago za moške in ženske od navadnega do najboljšega, perilo, semena, moka in drugo špecerijsko blago vedno po dnevno najnižjih cenah. Dobro blago se samo hvali. Geslo: Mali dobiček — dela sku-piček.	446
g	SININA
O	zanesljive kaljivosti in najbolj-
o	še kakovosti Vam nudi tudi
O	Vaš trgovec, ako kupujete
§	fVI. Berdajsova
o	SEMENA
O	4011
Veliko izbiro
moških in fantovskih klobukov ter raznih športnih čepic v najnovejših oblikah vam nudi po zelo nizki ceni klobučarna
Bogata] & Jane
Maribor, Gosposka ulica 3. 365
NDOOOOOOOOOOOO
Okras za rahvc
tapete, prte, tančice, galanterijo, pletenine, papir, božjepotne potrebščine — nudi najugodneje
DRAGO ROSINA, MARIBOR,
Vetrinjska ulica 26.	443
OOOOOOOOOOOOOOOO
m
BriHiiio glava kupole
Do 31. marca t. 1.
Hranilnica Dravske banovine Narlbor
Centralo: Marmor	Podružnica: Celje
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej Južnosta-
Gosposhe-Slovenske ulice.	27	ierska hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
□□□□□□□□□□□□□□□aanmmmnmnnnnnnnariri tLJLr:pan[X3DannnnanrEDnDaDnam^
si nabavite čevlje, katere potrebujete, ker od tega dneva naprej se bo pobirala banska trošarina.
celi družini!
Tiskar: TIskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.