—    2
Konce Peskove zadeve.
Anton Pesek je bil več let učitelj pri Narapljah. Od tam je prišel preko šolovanja na Koroškem v Ljubljano, kjer je popuatil učiteljsko službo in se poprijel drugih poslov. Med vojsko si ji pridobil precejšnje premoženje. Začel je tudi izdajati svoj list Jugoslavijo.
Pri zadnjih občinskih volitvah so ga kandidirali v občinski svet narodni socialoi. Po volitvah so hoteli ti, da postane Anton Pesek ljubljanski župan.
Med tem pa se je iz gostilniških in kavarniških pogovorov izvedelo, da Peskovo prejšnje življenje ni tako, ki bi ga usposob-ljalo za ljubljanskega župana. Začele so se uradne preiskave, ki so to stvar dognale. Od ljubljanskega županstva je bil g. Pesek po teh poizvedovanjih izključen. G. Pesku se je stvar zaupno povedala. On pa se ni hotel ukloniti, nogo zatajeval Vsako zlobno dejanje in se rotil, de je njegovo življenje bilo vedno neomadeževano. Tej trditvi so naseli Peskovi ožji   prijatelji   in   znanci  in se zavzeli zanj.
V soboto, 24. septembra je prišlo radi teh očitkov v Ptuju do kazensue razprave. Vršila se je razprava tajno in v pondeljek je bila izrečena sodba. Toženi g. nadučitelj KlemenČiČ je bil obsojen radi nekih očitkov, s kterimi je izpostavljal g. Peska zasmehovanju, ali oproščen je bil obdolžit 76 homoseksualnosti, ker je to dokazal po pričah.
S to obsodbo je Peskova zadeva za vsakega treznega človeka razčiščena. Končana so s tem ona mučna prerekanja in očitanja, ki so nekaj mesecev vznemirjala našo javnost. Vsa zadeva je pokazala, kako malo izkušeni, kako nezreli smo Še mi Slovenci. Drug do drugega nimamo zaupanja, javnost hočemo z zavijanjem resnice preslepiti, vse to pa delamo iz strankarske strasti, iz sovraštva do drugih političnih strank.
Jugoslovanska demokratska stranka je od početka te afere hotela, da ostane afera v svojih mejah in ne zastruplja javnosti. Obžalovanja so vredni ljudje, kterih narava je nagnjena do nenravnih dejanj. Pošten človek jih pomiluje. Zato ostanejo taka dejanja skrita med najožjim krogom. Ali človek, ki se je v tem oziru pregrešil, se mora tudi temu primerno vesti. Ne sme siliti preveč v ospredje, kjer je lahko izpostavljen raznim napadom,    še manj pa sme tak človek dru-
gim izmišljati in očitati nečednosti, če jih satn ni prost. To pa se je zgodilo v Peako-vem slučaju. Pesek in njegovi tovarili so na vsak način hoteli, da je g. Pesek netnadeže-van. Dasi se je ŽnOral g. Pesek Čutiti krivega, se nI hotel oditi v stojo usodo, nego je mislil t drznim tajenjem in ostudnim blatenjem svojih nasprotnikov preslepiti svoje privržence in vso javnost. Ali to ni Slo, ker naše oblasti in naša javnost še ni toliko pokvarjena, da bi se dala preslepiti.
Zato pa naj rodi izčiščenje Peskovega žalostnega slučaja za nas dobre sadove. Bodimo pošteni proti drugim, kakor hočemo, da so oni pošteni proti nam. Ne iščimo paz-derja v tujih očeh, ko brtina v svojih očeh ne  vidimo !