Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 30.
21. VIL 1932' V Ljubljani, dne 21. julija 1932.
Posamezna itev. Ofn 1*-% Leto XV.
'llpravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26
Izhaja vsak Četrtek
Naročnina ta tnzematro: četrtletno S Din, polletno IS Din, celoletno 3t Din; za ina. zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Di«.' Amerika letno i dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnic« t L|nbljanl, it. 10.711.1
Naš vsakdanji kruh
Sredi žetve smo. Slab žitni pridelek v Vojvodini in temu sledeče rastoče žitne cene nas silijo, da gledamo za načini, kako bi pridelali v naši banovini vsaj za kmetske potrebe dovolj žita. Že nekaj let kupuje dobra polovica naših srednjih in malih kmetov več kakor polovico leta krušno.žito. Dokler se je dal kupiti kruh z izkupičkom za les in za živino, je šlo še nekam. Danes pa ne nese ne les ne živina toliko, da bi mogel naš kmet do-kupovati krušno žito. Treba bo povečati pridelek, če hočemo obvarovati sebe in otroke gladu.
Kako pa naj povečamo pridelek žita v naši banovini? bo kdo vprašal. Imamo dva načina za povečanje žitnega pridelka. Prvi način je izboljševanje pridelkov s selekcijo. Kaj pa je selekcija? Selekcijo imenujemo odbiranje takih rastlin pred žetvijo na polju, ki kažejo posebno rodovitnost ali pa odpornost proti raznim boleznim ali podnebnim prilikam (na primer odpornost proti pozebi), in njih razmnoževanje z namenom, dobiti nove vrste, ki bodo ohranile tudi v potomstvu te posebnosti neizpremenjene.
Prav za prav ni na stvari nič novega. Prvi in najvestnejši odbiralec je narava sama, ki vrši neutrudno in brezobzirno to nalogo od vsega po-četka. Slabo, bolno in nedovršeno propada, da dobi prostor močnejše, zdravo, dovršeno. Selekcija le pomaga naravi pri tem snovanju, kar izvršuje deloma zavestno, deloma nezavestno. Nezavestno, iz gole vztrajnosti in nujnosti, je izvršil kmet v hribih na neprikladni, pozebi podvrženi zemlji selekcijo ovsa. Dobre tri četrtine prvega pridelka mu je uničil mraz. Deloma zaradi ne-dostajanja denarja za nakup drugega semena, deloma zaradi žilave kmetove odpornosti v boju z naravo je posejal kmet tudi drugo leto ta oves, ki je srečno prestal trdo preizkušnjo mraza. Drugo leto je bil pridelek že boljši, ker je obrodilo že polovica posetve. V več letih si je vzgojil vztrajni kmet oves, ki ga seje že jeseni in mu dozori zaradi zgodnje setve prej kot navadni oves ter je povrh še popolnoma neobčutljiv za pozebo. Zavestno, a nesmotreno selekcijonirajo kmetje koruzo tako, da odbirajo najlepše, pravilno razvite klase (štoke) in jemljejo od njih za seme le zrnje iz srednjega dela klasa, ki je najpopolneje razvito. Pri tem pa, žal, jemlje vsak kmet le svojo staro vrsto, ki jo je podedoval od prednikov, čije
ljudi, so se Kitajci, najstarejši kmetski rod, domislili, da obdelujejo žlahtna žita prav tako, kakor obdelujemo mi koruzo,, V razdalji 20 krat 20 cm posadimo na njivi v vrste po tri zrna pšenice ali drugega žita. Ko požene po treh tednih rastlinica tretji list, odstranimo bilke, ki so odveč, tako da ostane na vsakem listu le po ena bilka. To rastlino obsujemo, da gledajo le vršički listov iz zemlje. Tako obsuta rastlina požene iz zasutih kolencev prav spodaj šopek koreninic, višje pa pet do deset novih bilk, tako zvanih obrastnikov. Cez tri tedne doDijo obrastniki tretji list. Tedaj jih obsujemo zopet ter dobimo tako nove obrastnike drugega reda. Po možnosti ponovimo obsipanje še tretjič. Tako zrase iz enega samega zrna cel grm, ki kljubuje z močno razvitimi koreninami suši, z močno do dva metra visoko slamo pa poleženju. Tako obsuto žito je najlepši zgled skupnosti — zadruge. Dočim bi bila posamezna bilka izpostavljena tisočerim nevarnostim, se jih strne cela gruča okrog matične rastline, da lahko kljubujejo vsem neprilikam. Ko žito dorase, nudi veličasten pogled, ko valuje 12 do 15 cm dolgo klasje pesem rodovitnosti, saj je pognalo iz enega samega zrna 30 do 50 klasov z 80 zrni. In kakšna zrna! Donos njive se tako potroji in celo počveteri.
Ne mislite, da je to le prazna časnikarska marnja ali nedosegljiva godba bodočnosti. Nikakor ne! Rusija in Nemčija, Danska in vse druge napredne poljedelske države že obdelujejo žito na opisani način. Nikoli ne pozabimo silnega vtisa, ki ga je napravilo na nas pri avstrijskem mestecu Welsu takšno po kitajsko obdelano polje. Tudi pri nas so se že delali z velikim uspehom slični poskusi, toda, žal, se naš kmet ne more kljub jasnim zgledom zavzeti za to po njegovem mnenju čudno novotarijo. Obdelava je predraga, prezamudna pravijo. Ne pomislijo pa, da jim slično delo pri koruzi, krompirju, pesi itd. ni predrago in prezamudno. Zakaj bi bilo to delo predrago pri žlahtnih žitih? Kako skrbno obdeluje kmet vse druge sadeže, le najžlahtnejši pridelek
— pšenico — spravi jeseni v zemljo in se prav nič ne briga za setev vse do žetve. Nega je pa tudi pri rastlinah isto, kar pri živalih: polovica reje.
Ta kitajski način vzgoje žita je predvsem silne družabne (socijalne) važnosti, ker je pač kruh temelj vsega narodnega gospodarstva. Za onim, ki da lačnim kruha, gredo množice, zakaj kruh je žarišče vsega pehanja nezadovoljnih množic. Dajmo kruha ljudem, ko ga lahko damo. Socijal-r.o najbednejši pri nas vsa ta leta niso bili izključno industrijski delavci. Najbednejši so bili pri nas in so še od leta do leta huje naši kočarji in mali posestniki, ki so vezani na svojo revno in pičlo grudo. Cela kopa otrok ponavlja venomer: «Kruha ... kruha!* Zaslužka ni vso zimo. Še poleti ga ni, odkar je stroj izpodrinil kosca, spodil mlatiča in odpravil kopača. Rdeča otroška lica sivijo v jetiko in vedno hujši je krik: «Kru-ha ... kruha!* Koliko prostora zavzemajo še ved-na na naših pokopališčih grobki z belimi križci!
In vsega tega ni treba. Na njivici enega mernika posetve, ki da v najboljšem primeru sedem mernikov pridelka, lahko pričarajo te drobne, vedno lačne stvarice igraje 20 mernikov najboljšega žita. Kaj pomeni tisto malo"okopavanje in obsipanje v primeri s tako povečanim pridelkom. Vam malim posestnikom, vam kočarjem, ki bolj ljubite malo ped svoje zemlje kakor kralji svoja kraljestva, so namenjene te vrste. Kdo nam je dal najboljše može, če ne naš mali kmet. Zato mu vrnimo njegov trud, da mu povemo in pokažemo, kako delajo drugje čuda v poljedelstvu! Da bo nehal tisti žalostni krik: «Kruha... kruha!*, ko so prazne kašče. Da bomo potisnili prav v kot poslednje bridke grobke z belimi križci.
Na uvidevnosti naših kmetijskih strokovnjakov in oblastev je sedaj, da uvedejo nove načine med široke naše kmetske množice. Pri kruhu moramo začeti, saj je kruh, kakor piše sveto pismo, palica življenja. Temeljni kamen je treba podstaviti stavbi naše skupnosti, da bo le-ta kljubovala vsem viharjem in pretresom. Ta temeljni kamen je kruh.
Z delom v boljšo bodočnost
Na velikem zborovanju JRKD na Jesenicah dne 17. t. m. je imel minister za trgovino in in-donos pa morda ni na višku in čije odpornost je | dustrijo, g. Ivan Mohor i č, obširen govoM iz
dvomljiva. Za selekcijo semenskega žita so se osnovale po vseh državah semenogojne postaje. Leto za letom odbirajo na svojih poskusnih poljih najboljše rastline ter jih razmnožujejo iz roda v rod. Pri nas je dosegla na primer semenogojska postaja v Beltincih v Prekmurju pri vseh žitnih vrstah krasile uspehe. Delo odbiranja se nadaljuje.. Tudi se ni bati, 'da1 bi -bil kmet, ki kupi takšno selekcionirano žito, opeharjen in da-bi ne dosegel uspehov, kakršne dosezajo na teh poskusnih postajah. Lastnosti, ki jih dosežemo z odbiranjem semena, so namreč stalne in dedne lastnosti. Le skrajno zanikamo obdelovanje in slabo gnojenje moreta zmanjšati pridelek.
Imamo pa še drug način povečanja donosa našega žita, ki je že prastar. Iz nujne potrebe, prehraniti na mali rodni ploskvi 500 milijonov
katerega posnemamo za naše čitatelje nastopne glavne smernice:
Od dne 8. novembra 1931., ko so se vršile volitve v narodno skupščino, pri katerih se je radovljiški srez v takem številu izjavil za državno edinstvo in za delavno državno in gospodarsko politiko, je poteklo dobrih osem mesecev, kar je kratek čas. Toda teb osem mesecev nam je prineslo mnogo skrbi polnih, hudih dni, nas stavilo pred nerešene naloge, ki jih prej nismo poznali, ki pa so zahtevale nujno rešitve. Smelo lahko trdim, da se je v teh osmih mesecih zgodilo več, kakor pred vojno dolgih deset let.
Osnovno vprašanje našega gospodarstva..
Začelo se je ustavljati kolo našega gospodarskega bitja in žitja, nastali so pretresi, ki so spra-
vili na dan vprašanje, ki se je že dolgo vleklo: naš kmet je postal v svojem gospodarstvu pasiven (delal je z izgubo). Naše kmečko prebivalstvo tvori tri četrtine celokupnega prebivalstva države. In če je naš kmet začel lesti v dolgove, če ni za trdo delo svojih žuljavih rok dobil toliko, da bi lahko zadostil svojim javnim in zasebnim obveznostim brez težav, potem je bilo to znak, da je treba njemu predvsem pomagati. Videli ste, da je narodna skupščina, izvoljena dne 8. novembra, temu vprašanju posvetila vso pažrijo". To vprašanje je široko in dalekosežno, njegova rešitev težavna. To, kar se je doslej naredilo, je samo začasno, medtem pa parlament pripravlja gradivo, proučuje vprašanje in dela, da bi to osnovno vprašanje našega gospodarstva lahko v jesenskem zasedanju temeljito rešil. Vsakdo, ki je videl gospodarski položaj našega kmeta, si je bil kot trezen gospodar lahko svest posledic, ki jih mora imeti za vse ostale panoge gospodarstva, za
naše javne finance in tudi za naše zasebno gospodarstvo. Kmetov položaj je čimdalje bolj odseval v položaju obrti. Industrija je dobivala čimdalje manj naročil, ugasnili so dimniki, nastopila je splošna negotovost, kaj prinese bodoči dan, zmanjšalo se je število delovnih ur in delapvstvo se je začelo odpuščati. V tej stiski ni bilo časa za razmišljanje, potrebno je bilo takoj pričeti z delom in pogledati resnici, neizprosni in kruti, v oči ter prilagoditi težavnim razmeram javno in zasebno gospodarstvo. To je bila težka in nehvaležna naloga za vse, ki stoje v javnem življenju, hvaležna pa za slabiče in hujskače in za one, ki smatrajo, da je nesreča in beda zanje kapital, iz katerega lahko kujejo svoje politične načrte.
Kriza nezaupanja.
Preživeli smo v poslednjih osmih mesecih veliko krizo nezaupanja. Ljudje, ki so mislili, da je denar bolj varen v nogavicah in da je treba uničiti naše denarne zavode, so dvigali vloge in niso mislili na to, da spravljajo s tem v denarno stisko trgovino, obrt in industrijo Vsi, ki so se dali tako brezglavo zavesti od slepih hujskačev, bodo dobili prav v kratkem najlepši odgovor za svojo skrb glede našega dinarja, ko bo prišel namestu sedanjih papirnatih «kovačev» v promet srebrn denar. Njihovo razdiralno delo ni imelo uspeha, toda potrebna je bila zaščita za vlagatelje in denarne zavode. Lahko trdim, da smo to veliko krizo v veliki meri preboleli in da danes s pogumnim čelom gledamo v bodočnost. «
Zaščita domačega gospodarstva.
Tudi svetovna trgovina je izgubila ravnovesje. Pričela se je velika razprodaja blaga, ki je bilo nakopičeno po trgovinah, tovarnah in skladiščih, za vsako ceno, pod pridelovalnimi stroški. Tako blago je prihajalo tudi v našo državo, dočim so morali naši obrati pod težo razmer omejevati izdelovanje. Tu so bili potrebni primerni ukrepi v zaščito našega domačega gospodarstva. Ko smo šli dne 8. novembra volit, smo se zavedali časov, ki prihajajo. Imeli pa smo tudi jasen načrt, kako je treba prebroditi te čase, ki tudi nam, naši državi in našemu obmejnemu srezu niso prizanesli. Obljube, ki smo vam jo dali ob volitvah, smo se držali z dejanskim delom in jo hočemo izpolnjevati tudi v bodoče vse dotlej, dokler ne mine vihar, ki maje naše gospodarstvo, in dokler 6e ne ustalijo razmere. Toda izvrševanje te obljube nikakor ni bila lahka stvar. Potrebni so bili veliki napori, ki pa jih nismo obešali na
Gustav Strniša:
Ljubezen in strast
• Kregec se jima je nasmehnil:
«To sta dobro zapela in zaigrala.* Vstal je in šel z njima k reki.
Mračilo se je. Vzel je Mihcu gosli. Sedel je na breg. Zarja je krvavela. Zagledal se je v reko, ki je bila kakor krvava.
Tudi on je čutil v sebi valovanje. Vse ga je gnalo in sililo dalje v objem življenja. On je pa ostal doma. Boril se je s silo, ki ga je gnala po svetu. Obvladal jo je.
Potegnil je po strunah. Komaj slišno je za-donela pesem. Božajoči glasovi so zatrepetali in zaplesali okoli njega.
Strmel je na reko.
In tedaj se je spomnil na svojega deda. Bil je ribič in godec. Trdili so, di mu je Kregec podoben kakor jajce jajcu. Rad je imel svojega starega očeta, ki je znal samo nategovati meh in peti domače popevke.
Pa še v nečem sta imela ded in on nekaj sličnega. Oba sta imela enako smolo v zakonu. Tudi babica ni bila dedu zvesta. Mož je mnogo pretrpel, kakor je Kregec kesneje zvedel.
Včasi je godec poizkušal opravičiti nezvestobo svoje žene. Spet je pričela s Tilnom ljubimkati. Dejal si je, da je pač Tilna ljubila pred njim. Ko je pa pomislil na sinova, se je razburil:
«Dva otroka ima. Mati je. Dvajset let tudi ni več stara. Nič je ne opravičuje, da bi ne mogla
veliki zvon. Toda številna odposlanstva, ki so prihajala v Beograd baš z Jesenic, vam lahko potrdijo, koliko truda je stalo, da smo obvarovali naše gospodarstvo še večje škode, kakor je grozila. Treba se je bilo odločiti za ukrepe, ki niso priljubljeni, ki pa so edini izhod iz sedanjih razmer. Lahko je bilo svoječasno pripovedovati, da je treba zmanjšati proračun za tri milijarde, toda kdor tako govori, se mora tudi zavedati, kaj to pomeni. To pomeni, da je bilo treba znižati plače vsem javnim nameščencem, dasi se živila in druge potrebščine še niso v tej meri pocenile, več tisoč javnih nameščencev je prišlo ob kruh. Ne morem popisati vse stiske in bede, ki se zrcali iz dopisov, ki jih dobivamo narodni poslanci. Danes pridejo finančni stražniki, jutri profesorji, pa železničarji itd., jadikujoč nad usodo, ki jih je zadela z znižbo državnega proračuna. To znižbo bo treba letos še nadaljevati, da se prilagodimo zmanjšani gospodarski in opešani davčni moči prebivalstva.
Ureditev visečih dolgov.
Vse te hude operacije, da se prilagodi naše gospodarstvo splošnemu položaju, da zopet uravnovesimo javne finance in državno dospodarstvo, še niso zadosti. To je samo del našega načrta, del naših naporov. Potrebno je poleg tega urediti stare viseče dolgove. Naša industrija ne more naprej. Samo Trboveljska premogokopna družba mora dobiti 87 milijonov za dobavljeni premog, terjatve dravske banovine za javne dobave znašajo okrog 205 milijonov, v vsej državi pa je visečih dolgov za kako milijardo. Treba je razbremeniti gospodarstvo. Kako blažilno bo vplivalo to na naš denarni trg in na oživljenje industrijske delavnosti! Najti bomo morali pota in način, da se dolžni denar izplača, da pride zopet v naše denarne zavode, da se poživi naše gospodarstvo, da prične nov duh poguma in varne bodočnosti prevevati naše duše. Nova vlada, ki je bila nedavno sestavljena, je posvetila glavno pozornost baš temu vprašanju. Brez žrtev se to seveda ne bo dalo doseči.
Vsak trezen gospodar ve, da je treba poiskati nove vire dohodkov, toda to se mora izvesti tako, da bodd^žrtve znosne, po načelu, da ne pride baš najšibkejši človek do tega, da bi mora' plačati te dolgove. Sem v prijetnem položaju, da lahko povem, da bo polovica teh dolgov že do konca letošnjega leta izplačana. Upravičeno pričakujemo, da bo narodna skupščina, ki se prihodnji teden zopet sestane, sprejela potrebne zakone, da to ve-
brzdati svoje vroče krvi. Da, dve nedolžni dušici ima, pa še nori okoli. Vrag jo je obsedel!* Otroka se lovita po travi. Kregca spet zapelje misel na Cilko. Sam s svojimi mislimi se pogovarja:
«Da, ljubila sva se. Šele včeraj je postala žena drugega. Stari me je brezobzirno klical, naj pridem za godca. Menda je mislil malo ponorče-vati se z menoj in me ponižati pred svati. Jaz sem pa šel in sviral. Kako rad igram! Tudi Cilka je ljubila mojo mnziko. Ej, kako sem ji igral včasi! Vem, ne bo me pozabila. Tisti glasovi so se ji vcepili v srce, kjer so odmevali in se razbobneli.
Cilka me ni pozabila in jaz nisem pozabil nje. A sinoči sem moral prestati hudo preizkušnjo. Tam je sedela kakor nedolžno jagnje poleg drugega. Jaz pa blizu nje, ne da bi ji smel pomagati in migniti s prstom. Prepad je zijal med nama in bo vedno zijal. Ta prepad se vedno bolj širi. Najprej je stala med nama samo moja žena. Zdaj je še njen mož. Midva pa morava biti močna in zvesta morava biti vsak svojemu tovarišu, ki sva mu pred oltarjem obljubila zvestobo.
Ljubezen! Ljubezen! Večno lepa si in večno mlada. Svoje izvoljence pa trpinčiš, kolikor moreš! Često jih ločiš za vse življenje!
Pa ta moja žena Marina? Nikoli se nisva približala drug drugemu. Da, jaz sem poizkušal, a ona ne. Tujca sva se srečala in poročila. Tujca si ostaneva. Ljubezen naju ni hotela združiti.
liko razbremenitev našega gospodarstva izvedemo. Poprej bogati kmet v Vojvodini je kljub podpori, ki mu jo je dala lani država s tem, da je določila najnižje cene, s katerimi je lahko kmet kril svoje pridelovalne stroške, prišel sedaj že tako daleč, da mora s pšenico plačevati davke. Pretekli mesec smo prevzeli 3000 vagonov pšenice na račun davkov.
Zaščita domače industrije.
Odvisnost od inozemstva nam ustvarja vedno težji položaj. Morali smo se boriti za to, da se možnost izvoza naših kmečkih pridelkov ne zmanjša, da si ohranimo izvozne količine iz prejšnjih let, ki sicer ne zadoščajo, ki pa vendar kolikor toliko omiljujejo položaj v sedanjih hudih časih. Tako so šla naša zastopništva k pogajanjem na Dunaj, v Prago, Rim in Atene, da se omejitve, ki jih narekuje sila razmer, omilijo. Organizirali smo središče za izvoz živine, ki je omogočilo, da so se cene živini vsaj nekoliko popravile. In pri tem delu hočemo vztrajati tudi vnaprej. Važna skrb je bila tudi to, da se baš železarski stroki, ki je morala doslej deliti tuzemsko tržišče s srednjeevropskim bartelom, kateremu je morala odstopiti tretjino onega, kar se je v Jugoslaviji porabilo, pomaga s tem, da se dodeli ves domači trg domači industriji. To je bila naša dolžnost, to je bilo potrebno, če hočemo, da se na jesen zopet ne pojavijo na tovarniških vratih lepaki o odpustu delavstva, ker ni naročil, da se znižajo delovne ure in morda -še celo mezde. V tej smeri gredo naši napori za obnovo kartela z zagotovitvijo pokritja celotne potrebe v naši državi domačim podjetjem. Pa ne samo to, ampak naša skrb gre še za tem, da se tudi pri gradnji železnic v južnih krajih uporabijo izdelki z Jesenic. Baš v to svrho so bili zastopniki jes-miških tovarn pretekli teden v Beogradu. Združili smo se vsi — Vareš, ki izdeluje sirovo železo, ministrstvo za promet, ki določa tarife, in Trboveljska premogokopna družba, ki daje premog —„ da malo znižamo cene, da se lahko 240 vagonov železa, ki se potrebuje, izdela tu, da zasluži naš delavec, da ima zagotovljen vsaj svoj vsakdanji kruh.
Samo v delu je rešitev.
Vse te nerešene naloge nam nalagajo trajno čuječnost, zahtevajo mnogo naborov in se dajo rešiti samo z vztrajnim smotrenim delom. Nobeno drugo geslo jih ne more rešiti: ne republika ne federacija ne komunizem. A še vedno so gotove ■ stiuje, ljudje, ki so že mislili, da jim gre žito v
Nisva za skupaj. Jaz sem hot J, da bi bila vsaj lepo prijatelja, pa me je zavrnila.*
Počasi se je pomiril. Vstal je in šel proti domu. Preden je prestopil vežni prag, je zagledal Marino.
Tako tuja kakor še nikoli se mu je zdaj zazdela.
Počasi jg prihajala mala debeluška, polnih oblik, velikih, sivih oči Ko je zagledala svojega moža, se ji je čelo zmračilo.
Kregec jo je počakal. Zagledala je v njegovi roki gosli ter mu zasmehljivo rekla:
«Ali se spet vadiš? Ali ni škoda časa za te neumnosti?*
«Bolj ne kakor tvojega za drugačne neumnosti.*
Ona je zardela.
Vedel je, da se Marina poglablja vedno bolj v blato strasti. Ni ji mogel pomagati. Še otroka je nista mogla pridržati.
Oba sta šla v hišo.
Ona je mislila samo na Tilna. On je bil pravi fant. Kako je z njo plesal! Kar na rokah jo je nosil. Drugi fantje niti plesati niso marali z njo. Vsa vas se jeje pričela počasi sramovati. Pre-šestnica se je pa vsem smejala. Tilen je bil zanjo vse. Pila je z njim in divje plesala ter mu zagotavljala ljubezen.
Tilen se je dolgo boril. Naposled je zmagala strast, ki je bila močnejša kakor on in Marina. Nekdaj je pač upal, da se bo ženska spametovala. Zdaj ga je pa potegnila za seboj v močvirje.
it. 30
Stran 3
Q>
Prizadevajte si da bo Vaše perilo vedno čisto in sveže. Pazite na to, da bodo Vaši otroci redni in negovani. Tedaj bo zdravje in veselje krasilo Vaš dom. Da to dosežete potrebujete predvsem dobro m i I o, a to je že 80 let poznano
sch a v3s
ZNAMKE JELEN
•	«DOMOVINA»
klasje, ki so se spozabili do žalostnih dogodkov v sosednem srezu, ljudje, ki zavajajo našega resnega, delavnega, štedljivega človeka v zmoto, ga begajo in mu v sedanjih hudih časih še bolj otežujejo življenje. Vsi, ki vam je pri srcu naš narod, ki vam je do gospodarskega napredka in ki vam je na srcu to, da prebrodimo sedanjo krizo s čim manjšimi žrtvami, vsi, ki vam je res pri srcu blagostanje ljudstva, morate najodločneje zavrniti take in slične poizkuse. Kruto se varajo oni, ki napovedujejo kar datume, ko bi moralo po njihovem mnenju priti do tistega, kar oni žele. Najprej je bil to 2. februar, potem že 18., nato maj, pa junij itd. Vsi se varajo. Nova vlada je zagotovilo, da se bo ono, kar smo mi tu ob volitvah dne 8. novembra razvili kot svoj program, da se bo tisto izvedlo do kraja. Tu ni nobene prizanesljivosti, nobenega oklevanja več. Oblastva so trdno odločena, za vsako ceno vzdržati mir in red v državi, čuvati gospodarsko delo in zahtevati od vsakogar, da spoštuje zakone. S takim delom bomo tem laže prebrodili vse težave, če se bomo strnili v tej gospodarski borbi v celoto, v močno skupnost, v eno fronto, ki je zasnovana na širokih temeljih demokratizma, ki obseza vsa moderna socijalna načela, ki ima prostora za udejstvovanje vsakogar, ki dobro misli, ki želi gospodarski napredek, da se bodo mogli vsi stanovi in vsi sloji dvigniti v večje blagostanje, kjer se lahko vse panoge zaščitijo in uspevajo. To organizacijo hočemo sedaj izvesti in zalo vabimo vsakodar, ki sta mu blagostanje in gospodarska bodočnost našega ljudstva res pri srcu, da vstopi v njo, da v njej sodeluje, ker vidimo, da sta le v takem dejavnem delu izhod in sedanje krize in njena rešitev.*
Viharno in dolgotrajno ploskanje, ki je sledilo temu govoru, je dokazovalo, da je g. minister govoril vsakomur iz srca. Predsednik shoda, g. Až-man, se je v imenu zborovalcev zahvalili g. ministru za vzpodbudne besede naglašuje, da se hoče po njih ravnati in podpreti delo vlade, ki naj obrodi čim obilnejše sadove.
Reševanje vinogradniške krize
Mariborski «Jutrov* večernik je priobčil sledeči krik proti poplavi alkohola po stari naredbi o vinotočih pod vejo:
Ker se otroka še nista vrnila, je šel Kregec gledat k vodi. Kmalu sta prihitela in se pohvalila, da sta ujela tri ribe.
Vrnili so se v hišo. Ves večer nista mož in žena izpregovorila niti besede več.
X.
Trojan je svoje dosegel. Starec je res že kar vidno pričel pešati. Ker je čutil, da ne bo več dolgo, je prisilil hčer, da se je ozrla za ženinom. Zdaj ni bilo drugega kakor Bregar. Prej je še marsikdo vprašal. Oče je vsakogar zavrnil, odkar se je Kregec oženil. Sicer je hčerki večkrat omenil tega ali onega, toda nič je ni priganjal. Eden ni bil dovolj bogat, drugi je bil premlad, tretji ni bil na dobrem glasu. Starec je slušal hčer.
Naposled je pa spoznala, da si je slabo po-stlala. Kajti kakor hitro je Trojan začutil, da hitro peša, ga ni mogla nobena reč več odvrniti od tega, da bi hčere ne prisilil, da se poroči. Ker je vedel, da si sama ne bo nikogar izbrala, če ji še tako prigovarja, naj se za koga odloči, je kar sam opravil. Na lepem je dejal:
«Zdaj imaš pred ženini mir. Pripravi se na možitev. Kaj hočeš z mladimi smrkavci? Bregar je še krepek mož. Pri meni te je zasnubil. Nisem mu odrekel. Cemu neki? Tako posestvo ima, da ga je človek vesel. Star pa tudi še ni. Kaj to, če gre v šestdeseto? Jaz jih imam nad sedemdeset, pa sem še vedno fant od fare. Le ta vražja naduha mi nagaja. Ta me bo spravila. No, nekaj pač mora biti vzrok, da človek zleze na drugi svet.
«Odkar je prišla v naše vinorodne kraje kriza, odkar se vino ne more prodati in je zato silno poceni, se vdaja naše podeželsko ljudstvo alkoholu v taki meri, da mora treznega opazovalca prevzeti groza. Povsod se širi strašna moralna in duhovna kuga, ki mesec za mesecem bolj narašča.
Vedno sem upal, da bom še videl plesati vnučke okoli sebe, kajti moškega potomca si želim, kakor ne vem kaj na svetu. No, rodili se bodo, ko bom ležal že v grobu. Bregar je še tič. Še sama ne veš, kako boš zadovoljna z njim.*
Cilki se niti sanjalo ni, da bo oče prišel in ji ponudil Bregarja za moža. Ker je pa vedela, da ne bo nič pomagalo, če se še tako protivi, je pristala. V očetovih besedah ni bila sama prijaznost, temveč tudi grožnja kakor včasi.
Nadaljeval je:
«Jaz sem te poslušal in zato sem te pustil. Zdaj je drugače, zdaj bom kmalu rajnki. Morda se danes v srcu jeziš nad menoj. Ko te bo pa minilo, boš vesela, da imaš takega moža. Menda si že spoznala, da je tista mlada zaljubljenost sama neumnost. Srečna boš še in morda postaneš enkrat še mati županja.*
Ona je molčala.
Tako se je zgodilo, da je poročila Cilka Bregarja, človeka, o katerem si ni mogla nikoli misliti, da postane njen ženin.
Dan po poroki je sedel novopečeni ženin Tomaž v hiši. Vesel je bil, da se je tako dobro oženil. Združili sta se dve veliki trdni kmetiji. Stari Trojan je bil zadovoljen in srečen, saj je bil ženin trezen in pameten človek. O tem, da se ga bo hči že navadila, ni oče prav nič dvomil. Tomaž je bil pa srečen, kakor še nikoli ne, saj je ljubil nevesto, ki bi mu jo še kak mladenič zavidal.
Treba nam je samo pogledati iz mesta na deželo, zlasti v naše tako lepe Slovenske gorice. Prvo križpotje: Na drevesin in stebrih kar skupaj šest napisov, ki oznanjajo potniku, da se pri tem toči vino od 51 navzgor po 3, 4 in 5 Din, pri onem je pa vinotoč. Komaj 20 metrov od teh napisov oddaljen leži ob cesti možak, ves zabuhel
«Današnji dan je še vedno praznik!* je modroval Bregar in bobnal z rokami po mizi. Počasi je segel v predal stare omare in privlekel na dan ocvrtega piščanca, ki je ostal še od prejšnjega dne. Slastno je obiral debelo bedro in ga zalival s cvičkom tertSe veselo smehljal.
Včasih se je ozrl na svojo mlado ženo. Srce mu je kar poskakovalo. Zasukal bi se z njo po sobi in zavriskal kakor mlad fanti
Ona se ni brigala zanj. Vedel je, da ga ne ljubi. Sama mu je priznala in mu omenila, da mu bo v vsem ustregla in da upa, da bo z njo zadovoljen.
Bregar jo je razumel. Dobro je vedel, da ga ne ljubi in da je zanjo prestar. Stari dren je vendarle upal, da ji vname srce. Babjek ni bil nikoli. Znal se je premagovati. Cilki ni zameril. Mislil si je pač, da ga bo kesneje še vzljubila, samo če bo z njs dober.
Mož ni bil niti hudoben niti napačen človek. Leta ga niso postarala. Nekaj svežega in mladostnega je imel na sebi.	f
Cilka ni o zakonu ničesar hotela razmišljati. Takoj prvi dan je pričela delati kakor ura in na ničesar drugega ni hotela misliti.
«Pridi vendar in jej z menoj!* jo je povabil mož.	.
«Nisem lačna!* mu je odvrnila, ne da bi prekinila delo.
«Delo te bo še počakalo! Danes je šeie prvi dan!* ji je odvrnil Tomaž.
V vseh družabnih krogih se zelo pazi na negovane zobe. Smotrena nega ust je vztrajna uporaba znane in priljubljene Chlorodont zobne paste. Tuba Din 8'—.
v obraz — pijan do nezavesti. Malo dalje se rije skozi živo mejo pijana žena, a za ograjo se lovi njen še bolj pijani mož, da bi ohranil ravnotežje in se spravil dalje. In to je 6ez dan! Kaj je šele o mraku!
Poglejmo v tak vinotoč. Po docela pijane starše prideta otroka, prvemu je deset, drugemu osem let. Joka je povesta, da je prišel hlapec pijan domov in ni niti nakrmil niti napojil živine. V kuhinji je vse tiho; nihče ne kuha večerje in onadva sta lačna. Ze po maši sta odšla oče in mati v vinotoč ter ostala tam do večera, brez misli in skrbi na dom, na otroke. Da pa bosta sedaj otroka močnejša in bosta laže pomagala staršem domov — morata piti še sama. Na prazen želodec! In ko se potem le odpravijo iz vino-toča, obležita oče in mati za kozolcem, otroka pa početa od pijanosti. Po cesti mimo se love moški in ženske — pijani preklinjajo in se pretepajo ...
Vrsti se slika za sliko; ena je bolj žalostna ko druga. Od nekod se slišijo hrup, petje, godba. Nekdo pove, da je to veselica društva, od katerega ne bi nikoli pričakovali, da bo pospeševalo naše duhovno, duševno in telesno propadanje v alkoholu. Ko si družbo ogledamo od blizu, vidimo mladenke, mladeniče, žene in može v divjem vrvežu pijanosti. In to naj bi bilo društvo za moralno vzgojo, društvo za izobrazbo in napredek!
Ko se vračamo skozi vas, sedi pred hišo starček. Zamišljeno zre predse. Želimo mu dober večer, pa se jezno ozre: ,Kaj dober, nič dober, slab večer... Pomislite samo. Samega me pustijo doma. Mlada dva popivata že vse popoldne in še otroke napajata z vinom. Kaj bo, če ne bo te nesreče kmalu konec?' In pomisliti moramo res vsi, kaj bo, če bomo tako reševali — vinogradniško krizo, z ubijanjem moralnega, duhovnega in telesnega zdravja? Najti moramo sredstvo proti t e j k u g i!»
Upamo, da bosta nova naredba o vinotočih in strogo izvajanje zakonskih predpisov o šmarnici kmalu zajezila to strupeno povodenj.
Cene stari pšenici so zadnje dni silno poskočile. Zal je prišlo tako, da preokreta ni povzročila slaba letina v bogati Ameriki ali v zapadno-evropskih državah, temveč je morala nesreča do-leleti baš gospodarsko šibko vzhodno Evropo. Po zadnjem deževju sta nastopila v Vojvodini hladno vreme in meglo, ki je povzročila, da se je pojavila na pšenici rja, ki je uničila znaten del pridelka ter povzročila ponekod velikansko škodo. Nekatera polja so povsem uničrna, na drugih pa znaša pridelek le kaka dva do štiri metrske stote tam, kjer je znašal lani 12 do 16 metrskih stotov. Tudi v onih okoliših, kjer rja ni napravila občut-nejše škode, bo pridelek zelo slab in bo znašal namestu pričakovanih osem do devet le kake štiri do šest metrskih stotov. Take nesreče pač nihče ni pričakoval. V Bački, Banatu in Baranji skoro ni kraja, kjer ne bi rja napravila občutne škode. Iz Subotice, Sombora, novosadske okolice, Velikega Bečkereka, Vršca, Bele Crkve, Potisja in Podunavja poročajo, da je dosegel povprečni pridelek le približno polovico količine, ki so jo prvotno pričakovali. Pri tem pa je treba še to vpoštevati, da so bile zaradi neugodnih vremenskih razmer in slabe prezimitve že prvotne ce-
Zitna letina in cene
nitve pridelka precej nižje v primeru z lanskim pridelkom.
Povsem novi položaj je nastal tudi glede vprašanja izvoza pšenice. Še pred dobrimi štirinajstimi dnevi so strokovnjaki računali, da bomo imeli od letošnje žetve za izvoz kakih 35.000 vagonov pšenice, in sicer skupaj z neprodanim presežkom lanske letine. Možnost izvoza pa sedaj ni padla samo zaradi slabega letošnjega pridelka, temveč tudi zaradi znatnega poslabšanja kakovosti letošnje pšenice. Za izvoz iz naše države prihaja v poštev predvsem pšenica iz Bačke, Ba-nata in Baranje, ki edina more tekmovati na zunanjih tržiščih. V teh predelih naše države je letos škoda zaradi rje največja. Kakovost vojvodinske pšenice bo letos menda prav slaba. V krajih, kjer je rja povzročila znatnejšo škodo, znaša hek-tolitrska teža pšenice komaj 68 do 72 kg, ponekod celo 65 kg, dočim znaša teža v krajih, kjer je škoda manjša, povprečno 76 kg. Letošnja pšenica bo torej mnogo lažja od lanske, ki je povprečno tehtala 78 do 80 kg.
Rja je povzročila večjo škodo tudi v naših sosednih državah. Tako poročajo iz Madžarske, da bo zaradi rje in junijske suše pšenični pridelek
skoro za polovico manjši od lanskega. Zlasti v madžarskem Potisju, kjer so vremenske razmere podobne našim, je uničen znaten del pridelka. Tudi na Poljskem in v Rumuniji je podobno sta-, nje. Te dve poslednji državi pa tudi pri dobri letini običajno nimata mnogo pšenice, ki bi bila sposobna tekmovati na zunanjih tržiščih. Letošnji rumunski pridelek bo menda za polovico manjši od lanskega.
Nagla izprememba položaja glede nove letine je naravno takoj vplivala na razvoj cen na našem tržišču. Cene pšenici so se v dobrem tednu pri nas dvignile za skoro 40 odstotkov.
Kakor se kaže, se bore sedaj trgovci in mlini za neprodani presežek lanske letine, ki je kakovostno prav dober, še pred teini so očitali Privilegirani izvozni družbi, da ni izkoristila izvoznih možnosti v mesecih marcu in aprilu in da bo neprodani presežek lanske letine obremenjal naš trg pri novi kupčiji. Kakor pa se je sedaj razvil položaj, bo mendaza nas še sreča, da tiste pšenice nismo pravočasno izvozili, ker nam bi je sicer sedaj nedostajalo.
Povsem novi položaj je nastal tudi glede na pokret za izboljšanje cen. Dokler se ne ve natanko, kakšna bo naša pšenična letina po količini in po kakovosti, ni mogoče v tem pogledu še nič ukrepati. Vprašanje je tudi, kakšno stališče bodo glede na poslabšanje letine zavzele naše sosedne države. Zdi se, da letos sploh ne bo treba nič ukrepati za izboljšanje cen, ker je mogoče, da se bodo cene pšenici dvignile brez vsakega posredovanja na višino, po kateri je lani Privilegirana izvozna družba kupovala pšenične preležke.
Vojvodinski kmetovalci polagajo danes vso nado na vnovčenje koruznega pridelka, ki kaže v nasprotju s pšeničnim prav dobro.
Če ne bo suše, bo koruzni pridelek tak, kakršen je bil leta 1925., ko smo izvozili preko 100.000 vagonov koruze.
Deževno vreme, ki je povzročilo toliko škode pšenici, je koruzi koristilo. Sporedno s pšenico je zadnje dni poskočila v ceni tudi koruza na novosadski borzi od 101 na 118 Din. V Vojvodini šo pričeli trgovati tudi že z novim ozimnim ječmenom, ki dospe vedno prvi na trg. Njegova kakovost je prav dobra in znaša hektolitrska teža 64 do 65 kg, ponekod celo do 70 kg. Na novosadski borzi se je trgoval ječmen po 110 do 115 Din. Dvigu pšeničnih cen bo po gospodarskih zakonih sledilo izboljšanje cen drugih kmetijskih pridelkov.
Ona se mu je* nasmehnila: Jutri storjeno danes zamujeno !> Ni je silil. Le prijazno jo je pogledal. In pri-sedla je, da bi se mu ne zamerila že takoj v početku. Zazdelo se ji je, da bo ta človek z njo dober. Zato si ni marala nesreče še poslabšati. Mirno sta sedela skupaj in se pomenkovala. Tomaž je pravil ženi, kako bodo zdaj spet pričeli gospodariti, kaj bodo zdaj delali, ker je zadnji čas vse nekam zastalo.
Poslušala ga je in prikimala. Veselilo jo je kmečko delo. V obdelovanju zemlje je videla nekaj čudežnega. Rada jo je opazovala in se čudila življenju, ki je raslo iz nje. Ljubila je prfrodo. Sama se je smatrala za njenega otroka. Ker je bila utrjena od trdega dela, je kar kipela zdravja in moči.
V sobo se je primajal hlapec Tilen. Prijazno se je smehljal mladi gospodinji.
Ko ga je Cilka zagledala, jo je obšel zopern občutek. Ta človek se ji je zagabil, ko se je spomnila, da ljubimka z godčevo ženo. 1 Bregar ga je poklical k sebi:
%Glej, da boš našo gospodinjo slušal kakor mene! Ne maram je ločiti od sebe! Njena želja, moja želja! Njena beseda, moja beseda!» Hlapec je nekaj zamomljal. Gospodar ga ni poslušal. Nadaljeval je: r«Tilen( zadnji čas sva slabo gospodarila! Manjkalo je pač dobre gospodinje, ki podpira tri ogle pri hiši. Zdaj jo imamo, hvala Bogu! Pošteno se bo treba poprijeti!
Čul sem, da uganjaš neke neumnosti, saj veš, kje in kaj. Če bom še kaj takega slišal, boš moral iti! Ne trpim govoric, da ima Bregar najbolj razbrzdanega hlapca v vasi!>
«Koga to kaj briga?» je zarenčal Tilen.
«Briga ali ne briga! Jaz sem gospodar! Kruh ti režem. Ne zahtevam odgovora za denar, ki si ga zaslužiš, kajti tvoj je. Toda zavoljo svoje poštene hiše moram zahtevati, da živiš kakor drugi pametni in uvidevni ljudje!»
Hlapec je nekaj zamrmral.
Gospodar ga je odslovil.
«Povedal sem ti, kar sem ti želel povedati. Zdaj pa le pojdi delat!»
Tilen se je nasmehnil. Poškilil je na gospodinjo, pokimal gospodarju in odšel. Ko je bil zunaj, se je zarežal, požugal s pestjo in zasikal:
«E, pokažem ti razbrzdanega človeka! Ti pač babnic ne poznaš, saj si staro teslo! Zato jih pa bolje pozna hlapec Tilen, ki žal nima drugega kakor strastno srce, ki bi ljubilo do smrti noč in dan in divje vriskalo! Še tvoja babnica bo norela za menoj, da bo kar piskala! In tedaj bom jaz gospodar na Bregarjevem! Ti boš le na videz nosil hlače, v resnici jih bom pa jaz!»
Tilen se je pač motil, ker je smatral pošteno Cilko za tako lahkomiselno, kakor je bila Marina. Fant pač ni poznal poštenih žen. Z Marino sta preveč norela. Kesneje si je jel domišljati, da pozna vse ženske in da so vse enake.
Pozabil je, da so pri nas na deželi še vedno poštena dekleta, ki so naš ponos in naša čast
XI.
Prav takrat, ko je Tilen klel in se jezil nad svojim gospodarjem, je godčeva žena pripovedovala možu, da se čuti nekam slabo in da se ji dozdeva, da ni več sama.
Kregec jo je pogledal. Nekaj težkega mu je bilo v duši. Pa se je dob. ičina premagal. Odvrnil ji je:
«1, zibelka še vedno stoji! Jesti je tudi dovolj! če imamo za dva črviča, bomo imeli menda še za tretjega! Če je dal Bog zajčka, ne bo pozabil na deteljo, da bo imela živalca kaj jesti!»
Glavno, kar je hotel omeniti, je rajši zamolčal. Ni se hotel izdati. Neprijeten občutek ga ni minil. Ko mu je žena povedala novico, ga je prešinila misel kakor blisk:
«Zakaj mora to biti? Ta, ki se bo rodil, ni moj otrok! Jaz naj pa skrbim zanj in se mučim? Zakaj sem tako strašno nesrečen? Vsega se bom otresel! Ženo vržem kakor vlačugo iz hiše!»
Takoj se je premislil.
Pred dušo mu je zaživel droben, nebogljen otročiček, ves siroten in beden. Spomnil se je, da bi naposled njegova žena ali njen zapeljivec še poizkušala nad otrokom grešiti in bi se dete niti nikoli ne rodilo, če bi Kregec pričel razsajati in ženi očitati greh.
Ne! Dobro ve, da dete ni njegovo, toda glasno ne sme tega povedati, zavoljo otroka ne, da mu kdo ne stori zlega! Kesneje bo že ženi povedal, kaj misli. A za zdaj bo molčal.
(Dalje prihodnjič.)
Bakterije
žive v prahu!
JRadi tega ne boste kupili Vašega pudra za obraz nikoli iz odprtega soda, ker bi bilo to nehigi« jjenično. Ravno tako nehigijenične so zapra* jšene milne luske. Te prenašajo prah in bakterije v perilo in spravljajo v nevarnost Vašo jftožo. Higijenični ovoj Luxa Vas variye od ftega, ker daje poroštvo, dalso nežne milne (luske v res ciste t in da :ostanejo* Čisteč
se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju
LxJ1-32
za pranje volne in svile
LJUBNO V SAVINJSKI DOLINI. Preteklo
nedeljo sta nas obiskala poslanca gg. Pustoslemšek in Mravlje v spremstvu d rja. Janžeta Novaka in banovinskega svetnika Matije Goričarja. V odkritih besedah so nam obrazložili obseg agrarne reforme. Zborovalci so enodušno ob-
sodili rovarjenje neodgovornih podtalnikov in se izjavili do zadnjega moža za edino pravo stranko JRKD v mogočni, nedeljeni kraljevini Jugoslaviji. Tudi pri nas vedno bolj prodira prepričanje, da je za vedno odklenkalo bivšim samopašnim voditeljem.
Prebivalstvu mesta Ljubljane in okolice
Od časa do časa se po mestu in okolici razširjajo razni alarmantni letaki, s katerimi se skhša zavesti prebivalstvo v zmotno presojo političnih in gospodarskih prilik v državi. Vsi ti pojavi imajo prozoren namen, ubiti v narodu vero in zaupanje v stalnost in trajnost današnjega stanja, izpodkopavati ugled državnih oblastev in škoditi našemu narodnemu gospodarstvu.
Vse te vesti, ki so ali docela neresnične ali pa močno pretirane, izvirajo iz nam sovražno razpoloženega inozemstva in od naših notranjih sovražnikov, ki bi iz umetno ustvarjenega ljudskega nerazpoloženja hoteli izbijati politični kapital za svoje temne namene.
Hude prilike, katere preživlja dandanes ves svet skoro brez izjeme, nalagajo vsem dobro mislečim državljanom solidarno sodelovanje pri odklanjanju tegob današnje dobe in vzpostavljanju normalnih življenskih prilik. Čim intenzivnejše bo delo v označeni smeri, tem hitrejši in ugodnejši bodo rezultati. Zaradi tega naj smatra vsak dober državljan za svojo dolžnost, da po svojih močeh nastopi proti vsem takim pojavom, ki v svojih končnih posledicah vodijo v politično in gospodarsko razsulo. Brez reda ne more biti blagostanja! Zato v borbo proti vsem in vsakomur, ki ruši temelje, ki edini morejo jamčiti za notranji mir in redni razvoj in napredek duhovnega in materijalnega življenja.
Prebivalstvo se opozarja, da bo državno ob-lastvo uporabilo vsa razpoložljiva zakonita sredstva za pobijanje take protidržavne in proti-narodne propagande. Vsakdo, ki razširja take letake ali. njih vsebino ustno raznaša, kakor tudi oni, za katerega se ugotovi, da je vedel za avtorja, razmnoževalca ali razširjevalca protidržav-nih letakov, pa tega ni prijavil državnemu obla-stvu, bo, kolikor dejanje ne spada pod določbe zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali kazenskega zakona, najstrože policijski'kaznovan.
V L j u b 1 j a n i, dne 15. julija 1932.
Namestnik upravnika policije: policijski svetnik Pestevšek s. r.
Soteščan:
Skrivnost usode
(Povest.)
«Grem, pozno je že...» Fant se ni hotel več muditi. Vstal je in šel proti vratom. Tam se je obrnil, ko je že držal za kljuko, in pogledal Albino. Dekle je že pospravlj lo šivanje. «Pa še kaj pridi!> ga je vabila Lončarica. cBom, ko boste boljše volje. Kaj ne, Albina?* To je izrekel in odšel žvižgaje v nočno tišino.
Albina je ugasnila luč in šla počivat. Starec in starka pa sta se čmerila v temi vsak na svojem prostoru.
«Ciril se mi smili*, je omenila Marjeta. «Meni se pa oba», je dostavil Tomaž in utrnil s kazalcem debelo solzo.
«Tak fant, da je veselje. Pa kmetija, kmetija!> <Kaj poreče, kadar bo izvedel...* «Pa sosedje, sosedje! To se bodo norčevali!* Tomaž je vzel pipo iz ust in rekel: cSkoda lepe priložnosti! Toda zdaj ne morem nič pomagati. Čim prej gre od hiše, tem rajši bom videl. Kar vzame naj ga — zdaj, ko je že tako daleč...» «Kaj pa dota?» je namignila Marjeta. «Hranilno knjižico hrani sama.. «AIi boš kaj primaknil?* «Seveda bo treba. Toliko, kolikor je zaslužila. Nečem, da bi kdo rekel, da mi je zastonj delala pri hiši.*
Tako sta se pogovarjala do ranega jutra. Vmes sta molila in dremala.
U.
Sem se možila, se kesam, za lepi svoj deviški stan.
Možitev Lončarjeve Albine je tekla ko olje. Na župni urad v Leskovju so prispele iz mesta listine — osebni podatki o ženinu, katere je zamenjal župnik s podatki o nevesti. Tako sta bila na obeh krajih z dovoljenjem pristojnega oblastva oklicana enkrat za trikrat. Poroka je bila določena v mestu v cerkvi ženinove župnije. Domačinom ni bilo prav, ker so bili prikrajšani za dolgo uro radovednega opazovanja. S tem jim je bila prihranjena kakšna bolj ali manj umestna opazka, kar pa mnogim ni bilo po volji.
Albina je delala, kakor je sama hotela. Nihče ji ni rekel žal besede. Vaščanke so ji kar zavidale. Marsikako dekle bi bilo rado stopilo na njeno mesto. Izkušeni možje pa niso ničesar dobrega pričakovali.
Zadnje dneve pred poroko je začelo mlado nevesto vendarle skrbeti. Dozdaj je živela kakor ptica, ki ne seje in ne žanje, pa ima vsega v izobilju. Med njo in med Ivanom ni bilo nikdar razlike. Pri hiši je uživala enake pravice, kakor bi bila domača hčerka. K delu je niso priganjali; lahko je sedla v senco, kadar je hotela. Oblečena pa je bila kakor prva vaška krasotica.
Zdaj bo vse to končano. Sama se bo morala truditi in plačevati dolgove. Kdaj bo napočil čas, da bo delala sebi? Kdo ji bo razodel skrivnost usode?
Spomnila se je stare Hudirke. Babnica je živela v hribih nedaleč od Leskovja. Bavila se je z vedeževanjem. Skrivaj je neukim ljudem razlagala karte in jemala darove. Hodila je tudi po hišah in odkrivala usodo. Včasih jo je pogodila. Tudi slepi kuri se posreči, da najde zrno.
Pozno nekega večera se je Albina odpravila od doma. Kam se je namenila, ni nikomur povedala. Odšla je po bližnjici za vrtovi. Večkrat je pogledala okrog sebe, preden je zavila v hrib proti koči. Pod predpasnikom je skrivala medeno potico.	j
Vedeževalka je Albino dobro poznala. Znano ji je bilo, da se je dekle učilo v mestu, zato zasluži tudi več spoštovanja. Stola si je v čast, da jo obišče nevesta, ki postane po poroki ugledna gospa in meščanka. Skrbno ze premešala oguljene karte ter jih položila narobe na mizo. Dekle se je moralo dotakniti prve na vrhu kupa. Čutila je, kako se ji je stresla roka — dokaz, da ji usoda ne bo pokazala prijaznega obraza. Zvedavo, a vendar nekoliko plaho obenem je pogledala ženišče.
Hudirka je nasršila obrvi. Med gubami na čelu so ji nastale globoke udrtine. Govorila je z važnim naglasom: «Prvi dnevi zakonskega življenja bodo srečni in zadovoljni. Hodila boš po stezicah, posutih s cvetjem... Grelo te bo solnce ljubezni...»	iJ
Babnica je obrnila drugo karto. Položila jo je na mizo zraven prejšnje in nadaljevala: «Tam
Politični pregled
Ze smo omenili nekoliko neugodnih pogojev, pod katerimi so velesile dovolile Avstriji znatno posojilo 300 milijonov šilingov (2400 milijonov dinarjev). Ta znesek, ki še ni popolnoma krit, ker se nekatere države branijo sodelovati pri tem posojilu, po vsej priliki ne bo imel teka in blagoslova. Ne samo, da mora Avstrija tretjino zneska vrniti Angliji za prejšnja posojila, temveč se mora večji del posojila porabiti za okrepitev šilinga in v.a kritje velikega državnega primanjkljaja, ki znaša več kakor vse posojilo. Podoba pa je, da se večina državnega zbora upira potrditvi tega posojila iz političnih razlogov. Predvsem je namreč na posojilo vezan pogoj, da se Avstrija znova odreče spojitvi z Nemčijo.
V Nemčiji divja volilni boj v pravem pomenu besede: zborovanja, barikade, pokolji, poboji, mrtvi, ranjenci... Vrhu tega so prišla v javnost za svetovni mir nevarna prizadevanja Hitlerjev-cev, ki hočejo z državnim preobratom privesti na krmilo države zopet prejšnje hohenzollernske oblastnike.
Razorožitvena konferenca se še vedno vije v prvotnih težkočah. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je kot glavni poročevalec strnil zahteve narodov v eno poročilo, iz katerega izhaja, da bo prva stopnja razorožitve piepovedana uporaba strupenih plinov, bombaških letal, vele-tankov in topov velikanskih kalibrov.
Rumunske volitve so prinesle večino kmetski narodni stranki, ki je bila na krmilu države pred Jorgovo vlado. Pod prejšnjo vlado kmetske stranke je na Rumunijo z vso silo pritiskala svetovna gospodarska kriza in so kratkovidneži zato pripisovali vso krivdo kmetski stranki. Izkazalo pa se je, da tudi profesor Jorga ni bil kos stiski, zato je kralj izročil volilno vlado zopet kmetski stranki.
V Belgiji so prošli teden hoteli komunistični prekucuhi izrabiti stavko rudarjev v svoje prevratne namene. Do podrobnosti izdelani načrt pa je še pravočasno prišel na uho vladi, ki je z odločnimi ukrepi že v kali zadušila nerede.
Poljska, ki se dobro zaveda svojega neugodnega položaja med Nemčijo in Rusijo, je pričela pritiskati na Rumunijo, naj se čimprej sporazume glede meje z Rusijo, da bi lahko skupno s Poljsko zaključila pogodbo o nenapadanju s sovjeti.
Italijanski kralj je sprejel ostavko zunanjega ministra Grandija, finančnega ministra Mosco-
nekje v daljavi se kopiči val usode... Vali se bliže in bliže... Posukal te bo v svoj vrtinec.. * Nevesta se je prestrašila. Kakor bi ji bil porinil nož v srce, tako jo je zabolelo. Vzlic svoji radovednosti se ni upala ničesar vprašati.
Zenica je poslinila prste in razvrstila po mizi vse podobice drugo ob drugi. Nato je razlagala važno od karte do karte: «Solnce ljubezni bodo zagrnili črni oblaki... Dolgovi... Obresti... Prišlo bo do gospodarskega poloma ... Upniki 6i bodo razdelili imetje .. .*' i «Čigavo?* ji je mladenka pretrgala besedo. i Starka je prezrla njeno vprašanje in nadaljevala: «Zadaj za mestom se vali deroča reka... Nekdo se je vrgel v razburkane valove... Na bregu pa plaka vdova z detetom v naročju .. .* «Kdo je ta zapuščena vdova?» Ne\esta je pričela milo jokati.
Hudirka jo je tolažila: «Po viharju trpljenja bodo zopet nastopili boljši časi... Končan bo boj za obstanek... Čolnič življenja bo prispel v pristanišče ... Samo spomini bodo še ostali...* Albina jo je prosila: «Povejte mi, kdo je ta nesrečna žena. Imenujte mi njeno ime, dokler še ni prepozno .. .*
Starica ji je odgovorila: «Dušica, to je skrivnost usode...*
«Zakaj?* Albina je obupno vila roke In silila v molčečo starko. Ko je spoznala, da je ne more ganiti, je odložila potko in zbežala. Srce ji je utripalo z glasnimi udarci. Kolena so se ji šibila, kakor bi stopala v negotovost. Pred njo so se
nija, prosvetnega ministra Gulianija, pravosodnega ministra Rocca in ministra za korporacije Botaija. Za ministra za zunanje posle in korporacije je imenoval Benitta Muesolinija, za pravosodnega ministra rektorja rimske univerze De Fiuncissija, za finančnega ministra poslanca Guida Junga, za prosvetnega ministra pa rektorja univerze Francesca Ercole v Palermu.
GOSPODARSTVO
Sejmi
25.	julija: Žalec, Semič, Dobrovnik, Kočevje, Vrhnika, Slovenska Bistrica, Velika Loka, Mežica.
26.	julija: Teharje, Domžale, Leskovec, Višnja gora, Cerknica, Radovljica, Bitinje v Bohinju.
27.	julija: Toplice.
28.	julija: Dolnja Lendava. 30. julija: Mozelj.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah:
1 dolar za 56-15 do 56-65 Din; 1 holandski goldinar za 22-70 do 22-81 Din; 100 francoskih frankov za 220-14 do 222 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-67 do 167-53 Din; 100 nemških mark za 1336 do 1347 Din; 100 italijanskih lir za 287-35 do 289-75 Din;
Vojna škoda se je trgovala po 184 do 187 Din, investicijsko posojilo pa po 48 Din.
Tedenski tržni pregled
Zadnji ljubljanski živinski sejem (20. t. m.) je bil srednje obiskan. Živahna je bila kupčija z voli, od 86 glav so ljubljanski mesarji pokupili 50. Tudi kupčija s prašički za rejo je bila živahna. Okoličani so jih pokupili 70. Ti so se podražili in so bili od 6 do 10 tednov stari prašički od 170 do 230 Din rep. Cene goveji živini so bile za kilogram žive teže: voli I. vrste 5 do 5-50 Din, II. od 4 do 5 Din, III. od 3 do 4 Din; krave: debele 4 do 5 Din, klobasarice pa po 2 do 3 Din; teleta od 4-50 do 5 Din.
Mohorjev sciem v Šoštanju, ki je bil predpretekli torek, ni niti po obisku niti po kupčij-skih dogodkih dosegel svojih prednikov. Za dokaz navajamo tele številke z živinskega trga:
odpirali prepadi, po katerih se je valila deroča reka. Šumenje njenih valov ji je udarjalo na ušesa.
Zopet jo je mahnila po bližnjici v dolino. Ako bi jo bil kdo iznenadil na poti od vedeževalke, bi ji bilo silno neprijetno. Takoj bi govorila vsa okolica, kam je šla po srečo. Čemu bi napravljala ljudem nepotrebno delo!
Pa je imela smolo. Ni še prispela v dolino, ko jo je dohitel možak in uganil, kje se je mudila. Dekle se je izgovarjalo, a mu ni moglo utajiti. «Pri Hudirki si bila!* je pribil kakor z žebljem. «Stavim, da se ti je babnica zopet pošteno zlagala. Le nikar ji ne verjemi!»
Modre besede so jo čudovito pomirile. Mož je še dostavil: «Ako bi babnica res kaj vedela, tedaj bi najprej pomagala sebi. Tako pa životari, odkar jo poznam, v tej zanemarjeni koči. Tamkaj strada in prezeba, druge pa slepari. Vrag naj vzame njene karte!*
Potem sta se ločila. Zgovorni mož ji je še voščil srečo v novem stanu in krenil v bližnjo vas proti svojemu domu.
Zopet je ostala sama. Tiho je stopala po mehki travici in poslušala. Za pogovor ni čutila več veselja. Kako naj premišljuje in odgovarja? Cemu bi se trudila — poslednji večer pred poroko?
Tedaj je vzdrhtela od strahu — nekdo je stopil pred njo izza grma. «Albina b je rahl> iz-pregovoril in razprostrl roke, da ni mogla mimo njega.
volov je bilo prignanih 103 (prodanih 18), juncev 18 (6), krav 68 (12), konj 49 (6). Cene v dinarjih za kilogram žive teže: voli 3 do 3-50, junci 3 do 4, krave 2-50 do 3-50. Konji pa so se prodajali po 2500 do 3000 Din.
Kratke vesti
z= Redukcija hmeljišč v Evropi. Po dognanjih srednjeevropskega hmeljarskega urada znaša letošnja površina hmeljišč 24.119 ha, kar znači proti letu 1929., ko je bilo 52.908 ha hmeljišč, zmanjšanje za 54 %. Največ je reducirala Bačka (92 %), najmanj Tršice na Moravskem (21 %), Češkoslovaška je reducirala za 46 %, Nemčija pa za 47 %.
= Popis kmečkih dolgov. Parlamentarni odbor za sestavo zakona o zaščiti kmeta (o kmečkih dolgovih) nujno potrebuje seznamek vseh zadolženih kmetovalcev in višino njih dolgov v vsej državi, preden more kaj uspešnega in primernega skleniti glede tega važnega vprašanja. Zato so te dni po nalogu ministrstva vse občine prejele od Privilegirane agrarne banke v Beogradu potrebne tiskovine za popis vseh kmečkih dolgov v posameznih občinah. Če bi katera občina pomotoma tiskovin ne prejela, naj jih takoj zahteva od imenovane banke. Opozarjamo vse gg. župane in druge občinske upravitelje, naj glede na veliko odgovornost pred zgodovino in glede na splošne gospodarske koristi kmetovalcev in splošnosti store vse, da ne bo v njihovih občinah nobenega kmetovalca, ki ne bi točno prijavil vseh dolgov, najsi obstoje pri denarnih zavodih, zasebnikih, trgovinah, obrtnikih ali kjerkoli. Prav tako naprošamo vso inteligenco, naj v svoji okolici pomaga pri tem delu do popolne izvedbe, kajti ta akcija ne.bo v prid samo prizadetim kmetovalcem, temveč v veliko gospodarsko korist splošnosti. — Ivan Urek, narodni poslanec.
— Dobili smo nov srebrn denar. Pred kratkim je prispelo z vlakom s Sušaka v Zagreb sedem vagonov srebrnega denarja, ki je bil skovan v Angliji in poslan na Sušak po morju. Iz Zagreba so bili odposlani vagoni v razne kraje države. Dne lg. t. m. pa je dala Narodna banka pri svoj:h centralah in podružnicah v promet ta novi denar po 20 in 10 Din. Podružnice zamenjavajo papirnati denar za kovanega do 20.000 Din na račun denarnih zavodov in državnih blagajn, do 1000 dinarjev pa zasebnikom. Uvedba srebrnega denarja pomeri korak naprej k ureditvi našega denarnega ootoka. Nedvomno je bilo s tem zadoščeno tudi potrebi našega gospodarstva. Uved-
Nevesta je položila drhtečo dlan na trepetajoče prsi.
«Ne boj se me, Albina! Nič žalega se ti ne bo zgodilo.*
«Ti si tukaj?» Spoznala je Ločnikovega Cirila. Kar v zemljo bi se bila najrajši udrla pred svojim bivšim zaročencem.
<Albina! Srce me je gnalo semkaj, da se posloviva ... Vem, da ti ni prijetno, ker te nadlegujem ...*
Hotela se mu je izmuzniti: «Mudi se mi... Pozno je že... Doma jih bo skrbelo ...»
«Albina, nocoj je zadnji večer... Jutri te že ne bo več med nami...»
«Oh!» je dahnila nejevoljno. Videl je, kako se mu umika in leze v zemljo.
«Ko sem bil zadnjič pri vas, mi nisi o tem nič omenila. Zakaj mi nisi tega razodela?»
«Saj veš, da nisem mogla... Zaradi tega mi nikar ne zameri.. .*
cAlbina, ne bom te sovražil, toda .. .* Beseda mu je ostala v grlu.
«Tako nama je bilo pač usojeno*, se je motala iz zadrege. <Ni nama namenjeno, da bi skupaj živela...*
«Hotela nisi, kaj se opravičuješ! Seveda, v, mestu je lepše in več zabave. Hodila boš oblečena v svilo z belimi rokami.*
«Kaj hočeš. Vsakdo rad pride na boljše mesto .. .*
«Bog ti daj srečo, Albina!*
Oalie prihodnjič.)
ba kovanega denarja je bila določena z zakonom o denarju z dne 11. maja 1931., s katerim je bila Narodna banka pooblaščena, izdati kovanega denarja v celotnem znesku 650 milijonov dinarjev. IV tem znesku so všteti tudi novci po pol, 1 in 2 dinarja, ki jih je sedaj v obtoku za približno 160 milijonov dinarjev. Naknadno je bilo z zakonom z dne 28. oktobra 1931. določeno, naj izda Narodna banka za 450 milijonov dinarjev srebrnega drobiža. S tem zakonom so bile predpisane tudi oblika in velikost novcev in vsebina srebra v njih. Spočetka bo novega denarja manj v prometu, a njegov obtok bo naraščal, kakor bo državna kovnica izdajala novi drobiž. V zasebnem prometu je po zakonu določeno, da se more poravnati s srebrnim drobižem največ eno izplačilo do 500 Din, državne blagajne pa so dolžne sprejemati drobiž ali ga zamenjavati v neomejenem znesku. Glede na celotni obtok kovanega denarja v naši državi in na število prebivalstva, kažejo računi, da pride na vsakega prebivalca sedaj 11*6 Din, z uvedbo novega srebrnega denarja pa bo prišlo 43 Din na glavo. To razmerje je v naši državi proti drugim državam zelo skromno. V Švici pride na vsakega prebivalca 482-6 kovanega denarja, v Angliji po 323-6, v nemčiji po 266-9, v Španiji pa po 181-7. Zdi se, da bo v bodočnosti nastala potreba, povečati obtok našega drobiža. Narodna banka je izdala sedaj tudi sporočilo, v katerem pravi, da bodo odtegnjeni iz prometa petdi larski novci, ki so bili izdani pod različnimi datumi in so modre barve. Iz obtoka bodo umaknili tudi lOdinarske bankovce, ki so bili izdani 1. novembra 1923. Ta denar po treh letih ne bo več veljaven.
MOSTEC PRI DOBOVI. Nedavno smo imeli skupno vajo 13 gasilskih društev spodnjega dela posavske gasilske župe. Prišli so tovariši od blizu in daleč, tako iz Harmice onkraj Sotle, Obrežja in Krške vasi onstran Save, Globokega, Brežic, Bukovška, Kapel, Mihalovca, Loč, Velikega Obre-ža, Rigonc in Zakota in domačini iz Mostca. Še celo novoustanovljeni društvi v Cerini in Sebenji vasi onstran Save nista hoteli zaostali za drugimi. Skupno se je torej zbralo 15 društev z istim ciljem: uriti se v spretnosti in dokazati pripravljenost na obrambo pred najhujšim elementom. Navzočno je bilo tudi župno starešinstvo pod vodstvom tovariša župnega načelnika Vaniča iz Krškega. Pred ličnim gasilskim domom domačega društva so se razvrstile dve motorki in 11 ročnih brizgalnic. Kar se je nenadno oglasil gasilski rog, naznanjajoč, da je v 20 minut oddaljeni vasi Selih nastal požar. V trenutku so bile brizgalne na svojih mestih in že so bile razvite cevi proti kraju požara. 213 krepkih mož je zastavilo svoje sile in v 25 minutah je mogočen vodni val oblil navidezno gorišče. Po vaji so se zbrala društva na livadi kraj vasi. Domači načelnik A. Cetin je pozdravil vse prisotne, tovariš župni načelnik pa z daljšim govorom pojasnil važnost in potrebo skupnih gasilskih vaj ter razglasil uspehe izvajanja. V imenu članstva je še objasnil svoje mnenje tovariš A. Pavlič iz Dobove, a tovariš župan Toporišič iz Sel je vznešeno izrekel vsem navzočnim iskreno dobrodošlico in zahvalo za številno udeležbo in nožrtvovalnost pri človekoljubnem delu.	•
PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI. Nameravani javni nastop Sokolskega društva se je zaradi krajevnih razmer in zaprek preložil na 21. avgusta. Na to opozarjamo okoliška bratska društva in cenjeno občinstvo.
m. VID PRI GRORELNEM. Prosvetno delo se prav lepo razvija na tukajšnjem šolskem odru. Priredilo se je nekaj iger s prav dobrim uspehom, samo v gmotnem oziru ni več tako, kakor je bilo nekdaj in se tudi tukaj zelo čuti denarna kriza. Nova stranka je prav pridno na delu. K njej je že pristopilo precej članov. So še nekateri ljudje, ki zavajajo našega lednega, delavnega in
štedljivega kmetskega človeka v zmoto, ga begajo in mu v sedanjih hudih časih še bolj otežujejo življenje, ko trosijo razne neverjetne in izmišljene govorice med narodom. Kdor želi gospodarski napredek, se mora strniti v tej gospodarski, oziroma kmetski krizi v skupno frOnto, ki ima prostora za udejstvovanje vsakogar, ki dobro misli. K organizaciji JRKD vabimo vsakogar, komur je blaginja našega ljudstva pri srcu. Naj vstopi v to stranko, ker samo v skupnem in resnem delu je izhod in rešitev iz sedanje kr;ze. — Tudi tukajšnje gasilno društvo je tako zelo delavno kakor malokatero društvo na kmetih. Pred nekaj leti si je nabavilo motorko, sedaj pa bo zidalo še gasilni dom, ki bo v ponos vsem občanom.
" Belo ko sneg je
-perilo! "-kadar je oprano z Gazelo !
*	Novo vodstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Dne 18. t. m. se je vršila v Ljubljani seja novoimenovane samouprave okrožnega urada za zavarovanje delavcev pod vodstvom dosedanjega komisarja g. Ivana Tavčarja. Zastopnik banske uprave, višji pristav g. Zorn, je prečital akt ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje o imenovanju začasnih članov samouprave. Pred volitvami je zastopnik delodajalcev g. Adolf Ribnikar predlagal, naj bi bil predsednik urada iz vrst delojemalcev. Na predlog istega gospoda je bil nato izvoljen soglasno za predsednika dosedanji komisar g. Ivan Tavčar. Nadalje so bili izvoljeni: za I. podpredsednika iz vrst delodajalcev ključavničar g. Josip Rebek, za II. podpredsednika pa iz vrst delojemalcev strokovni tajnik g. Vladimir Kravos; v upravni odbor gg. Krapež, Kravos, Rebek in Saje; v rentni odbor gg. Kavčič, Kravos, Rebek in Ribnikar; za predsednika nadzorstvenega odbora pa tovarnar g. Naglas.
*	Invalidi, vdove, sirote in starši padlih in umrlih vojakov naj se zglase z vsemi listinami pri svojih krajevnih organizacijah zaradi podatkov, ki jih zbirajo le-te za izpremembo invalidskega zakona. Vsakdo (tudi če ni član) naj pride gotovo do 20. t. m., posebno pa dotični, ki so bili reducirani ali ki nimajo še novih rešitev. Odsotne, bolne in mladoletne naj jsvijo sorodniki ali znanci.
*	Smrt poštenjaka. Pred letom dni se ge preselil Jožef Karnet iz prijaznega Pekla pri Jare-nini na solnčni razgledni vrh Golobinjak, sedaj pa ga je vzela bridka smrt. Pokojnik je bil blaga duša in plemenit in pošten poglavar viničarske družine.
*	Smrt ugledne žene. Prejšnjo sredo je umrla pri svojem sinu v Ljutomeru ga. Elizabeta Zem-ljičeva, bivša posestnica na Murščaku pri Kapeli. Neštevilna je vrsta tistih, ki se spominjajo tihe in vedno ljubeznive žene-kmetice, ki je s prav slovensko gostoljubnostjo sprejemala na idiličnem Murščaku vsakega došleca od blizu in daleč. V 77 letih življenja si je pridobila s svojim Ijudo-milim značajem velik krog prijateljev in znancev, ki žalujejo iskreno za to vzorno ženo in materjo. Velika udeležba pri pogrebu je pričala o njeni izredni priljubljenosti. Bodi ji ohranjen časten spomin!
*	Visoka odškodnina. Iz Dubrovnika poročajo, da je zagrebški stol sedmorice z neznatnimi izjemami potrdil sodbo prizivnega sodišča v Splitu glede tožbe oškodovancev, ki so bili prizadeti pri tramvajski nesreči v Dubrovniku leta 1922. Pri nesreči so bili trije mrtvi, več pa huje ali laže ranjenih. Njihova odškodnina znaša 1,200.000 dinarjev, k čemer pridejo še ogromni pravdni stroški. O sodbi je bilo odločeno v najneugodnejšem času, ko se nahaja tramvaj pred likvidacijo, zakaj upravni svet tramvaja je sklical za dan 28. julija zbor delničarjev, na katerem naj se razpravlja o razpustu in likvidaciji družbe. Hudo zadene tramvaj dejstvo, ker potniki niso bili zavarovani in mora zato družba kriti vse stroške. Zadnje dni;
TERPENTINOVO-MILO
gazela©
pere res lepo belo
so oškodovanci izročili sodišču predlog za izvršbo.
*	Franc Jožefova grenka voda je najboljša pomoč pri nerednem odvajanju.
*	Velik požar na ljubljanskem velesejmu. Dne 18. t. m. dopoldne so se privlekli nad Ljubljano črni oblaki. Okrog pol enajstih je zadivjala nad mestom silna nevihta s pišem. Nekajkrat je zaporedoma silno zagrmelo, potem pa se je vsul močan dež. Med nevihto — malo pred 11. uro —? je treščilo v paviljon higijenske razstave na velesejmu. Ves paviljon s celotno razstavo v njem je popolnoma zgorel, dasi so se takoj došli gasilci silno trudili, da bi ga količkaj rešili pred ognjem. Velesejem ima škode okoli 50.000 Din, bigijenski zavod pa okoli 400.000 Din. Paviljon je bil zavarovan, razstava sama pa ne
*	Tragična smrt mladega posestnika. V Orešju pri Šmarjeti na Dolenjskem je izgubil pred tednom dni po usodnem naključju življenje komaj 261etni posestnik Franc Macedon. Zvečer je sna-žil svojo lovsko puško, ki je pa prej ni pregledal in tudi ni vedel, da je nabita. Naenkrat se je puška sprožila. Domači, ki so bili pri svojih opravkih, so takoj ob poku pritekli v sobo, kjer so našli mladega kmeta v mlaki krvi na tleh že v poslednjih izdihljajih. Macedon, ki je imel prestreljena pljuča, je v nekaj minutah umrl. ,
* Huda nesreča tovarniškega inženjerja. 15. t. m.
je nadzoroval v Vošnjakovi tovarni v Šoštanju g. inž. kem. Frings delo v oddelku za ekstrahi-ranje lesa. Zbog prevelike napetosti zraka pa je dvignilo pokrov na kotlu in vroča ekstraktna tekočina je s kosi lesa kakor ploha pljusknila na zraven stoječega inženjerja, ki ga je nato vrglo na tla. Gospoda Fringsa, ki je dobil nevarne opekline po vsem telesu, so takoj po prvi zdravniški pomoči z avtom odpeljali v slovenjgraško bolnišnico. Poškodbe so resne,
*	S skednja je padel. Prejšnji teden se je povrnil od vojakov domov Ivan Vrabič, najstarejši sin posestnika Vrabiča v Skornem. Po kratkem razgovoru z domačimi se je podal k počitku na skedenj. V trdi temi najbrže ni opazil večje odprtine na podu; stopil je vanjo in zdajci zgrmel šest metrov globoko na tla. Pri padcu je treščil z glavo tudi ob železno napravo pri vozu. Glasen ropot so zaslišali tudi v hiši, odkoder so prihiteli domači in našli Ivana nezavestnega in vsega krvavega. Poklicani zdravnik dr. Medic mu je nudil prvo pomoč ter ugotovil, da je nesrečnemu fantu počila lobanja in da so se mu hudo pretresli možgani.
*	Ptujčan utonil v Savi. V kabini mestnega kopališča na Savi pri Zagrebu so našli pred kratkim moško obleko, last Vinka Cizerla, trgovin-
r<
skega pomočnika, doma v Tluju. V kopališče je prišel popoldne. Kako j a je utonil, ni nihče opazil. Sava še ni naplavi a njegovega trupla.
*	Strela je povzročila s rt 7Gletne ženice. Iz JVelenja poročajo: Po dalj s; suši, ki že kaže po poljih posledice, smo v so Loto popoldne vendarle dobili nekaj dežja. Ni pa prišel sam, ampak spremljale so ga strele. Na njivi poleg Oblišar-jeve domačije v Zabrdem pri Velenju so hitele žanjice, da bi še pred nevihto požele in spravile zadnjo rž domov, ko je naenkrat strela urezala v jablano, stoječo tik Oblišarjevega gospodarskega poslopja. Silovit zračni pritisk, ki je sledil udaru strele, je ubil 701etno Jero Makovo, dočim je njene tovarišice samo hudo prestrašil.
li * Železniška nesreča. Dne 14. t. m. je jutranji Osebni vlak, ki odhaja iz Ormoža krog pol 8., po-ivozil na železniškem prehodu v Frankovcih kravjo vprego posestnika Ivana Kečka iz Lo-peršic. Obe lepi kravi pincgavske pasme je vrgla lokomotiva kakih 20 metrov naprej ob progi ter *ju pri priči ubila. Tudi voz je razbit; posestnik ;;Keček sam pa se je komaj rešil v zadnjem trenutku. Nesreča bi se dala morda še preprečiti, da niso železniški delavci prav na istem mestu iztirili svojega vozička ter tako ceste zelo utes-nili. Pogled na železnico zapira na obeh cestnih straneh bujno rastoče grmovje na železniškem svetu. Ob istem času je vel tudi nasproten veter, da voznik ni mogel slišati signala. : j * Požig v Župečji vasi. Preteklo nedeljo je zanetila hudobna roka požar v Župečji vasi na Dravskem polju. Goreti je začelo okrog 23. pri Štefanu Sagadinu, in sicer pod kolarnico, odkoder se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje. Pogoreli so skedenj, listnjak, kolarnica, svinjski hlev in tudi okoli 3000 kilogramov sena. Škode je okoli 10.000 Din, ki jo k sreči krije zavarovalnina. Sumi se, da je ogenj zanetila neka ženska, ki so ji orožniki že na sledu. 1 * Velik požar pri Pragerskem. Dne 11. t. m. ponoči je izbruhnil požar pri posestniku in gostilničarju Jožefu Pernatu v Leskovcu pri Pra-gerskem, občina Črešnjevec. Pogorelo je veliko gospodarsko poslopje z vsemi premičninami in tudi hiša, iz katere so še pravočasno rešili premičnine pred naglo prodirajočim ognjem. Uničene so tudi vse zaloge sena.
*	Vlom v vinsko klet iz hudobije in izpust vina. Pri posestniku Jožefu Obranu iz Zabovcev, ki ima vinograd v Gradišah v Halozah, je bilo že Večkrat vlomljeno v vinsko klet. Tako so mu vlomilci meseca maja odnesli večjo količino žganja. Ponovno so vlomili 24. p. m. ponoči, s silo odprli kletna vrata in odnesli iz kleti več kilogramov galice in dva litra žganja. Nedavno noč je bilo vnovič vlomljeno v klet. Vlomilci so iz same hudobije izpustili iz nekega seda 120 litrov vina ter odnesli več posode. Razen tega so odstranili iz drugih sodov čepe ter pustili, da je vino počasi iztekalo. Ta namera pa se jim ni povsem obnesla, ker je posestnik Jožef Zavec iz Gradiš po svoji navadi že zgodaj zjutraj šel v grapo po vodo. Pot ije vodila mimo kleti, pri kateri je opazil odprta vrata in čul curljanje vina. Hitro je stopil notri, pritrdil na sodih čepe in pieprečil nadaljnjo škodo. O dogodku je takoj obvestil tudi gospodarja. Orožniki so storilcem že na sledu.
*	Grozen uboj zaradi starega sovraštva. 211etna mladeniča Jernej Golf, posestnikov sin, in Štefan Hostnik, posestnik, oba od Sv. Troj:ce v Halozah, sta popivala v soboto v Draženciu pri Ptuju. Okoli 17. ure se je Golf odpravil proti domu. Komaj pa je bil oddaljen kakih pet metrov od pivske mize, Že se je nenadno in brez besed dvignil Hostnik, stekel za njim, ga pretekel, se nato jadrno obrnil lin se zaletel v Golfa. Z bliskovito naglico je na-ipadalec napadenca trikrat z nožem sunil v srčno [prsno stran. En sunek je zadel Golfa naravnost v srce tako silno, da se je nezavesten zgrudil na tla, obležal v mlaki krvi in po nekaj minutah izdihnil. Zahrbtnež Hostnik je pobegnil nato proti Lancovi vasi, oddaljeni dobre četrt ure od Dra-žencev. Ker so tudi tam naglo izvedeli o žalostnem dogodku, je posestnik Ivan Kranjc izsledil
morilca, ga s pomočjo župana g. Koreta prijel, zvezal in nato odpeljal zopet na kraj umora v Dražencih. Tam je že bilo orožništvo, ki je morilca prevzelo in ga odvedlo v zapore ptujskega okrajnega sodišča. Hostnik je zločin mirno priznal in ni kazal nikakih znakov kesa. Domnevajo, da je bilo med njim in Golfom staro sovraštvo, ki je dalo povod, da je segel Hostnik po sramotnem morilnem orožju — nožu.
*	Neznanega utopljenca je Drava naplavila 11. t. m. pri mlinu posestnika Miha Šimenka v Spuhlji, ki je truplo tudi izvlekel iz vode ter o tem obvestil orožništvo. Truplo so prepeljali na pokopališče v Rogoznici pri Ptuju. Ker je imel utopljenec na glavi znake nasilja, so truplo raztelesili ter dognali, da je neznanec umrl zaradi utopljenja. Kdo je, se ni moglo ugotoviti, ker ni imel mrtvec pri sebi nobenih dokazil. Star je 50 do 60 let, 165 cm visok, okroglega obraza, gladko ostrižen in zdravih zob. Njegova obleka je sestajala iz zelene suknje vojaškega kroja, sivo-rjavega telovnika, srajce iz domačega belega platna in temnorjavih hlač s črnimi rižami. Imel je zelene nogavice in nizke čevlje na zadrgo.
*	Samomor Slovenca v Zemunu. V Zemunu se je ustrelil zasebni uradnik Vinko Kunej, doma v Zagorju. Iz revolverja si je pognal v desno senoe kroglo, ki mu je prebila lobanjo. Pri njem niso našli nobenega pisma. Vzrok obupnega čina ni znan.
*	Prijet požigalec. Te dni je bil prijet in oddan v zapore mariborskega okrožnega sodišča 331etni zasebni uradnik Josip Casar, zaposlen pri mesarju Kirbišu v Mariboru, ker je osumljen, da je neke noči v mesecu maju zažgal svojo domačijo v Bogojini, ki je pogorela do tal, ko jo je prej zavaroval za 34.000 Din.
*	Ogenj je izbruhnil v noči na pretekli petek v gospodarskem poslopju posestnika Antona Bre-ganta v Ruperčah, občina Grušova pri Sv. Petru pri Mariboru. Gospodarsko poslopje, krito s slamo, je pogorelo do tal. Ogenj je uničil tudi streho stanovanjske hiše. Gasilcem iz Maribora in Pobrežja, ki so prihiteli k požaru, se je le z velikim naporom posrečilo omejiti ogenj. Povzročena škoda se ceni na 60.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Sumi se, da je bila pri tem delu zlobna roka.
*	Streli iz zasede. Ko se je vračal v Zgornjih Zerjavcih iz vinotoča čevljar Slavko Kukovec, ga je napadel neki fant, ki je bil skrit' v grmu ob cesti. Napadalec je oddal za bežečim čevljarjem tri strele in ga tako nevarno obstrelil, da je obležal v krvi na cesti, kjer so ga našli mimoidoči napol nezavestnega. Hudo ranjenega čevljarja so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Napadalca iščejo orožniki.
*	Po enem letu izsledena tatova vina. Pri po-sestnici Kati Plohlovi iz Ptuja, ki ima svoj vinograd na Mestnem vrhu in tam tudi svojo vinsko klet, je bilo lansko poletje vlomljena in so odnesli tatovi 156 litrov vina. Orožništvu, ki je vedno marljivo zasledovalo vlomilce, se je sedaj posrečilo izslediti brata Alojzija Zorca in Konrada Zorca z Mestnega vrha, ki sta v družbi tovarišev lani 21. julija proti večeru prežagala križe na kletnem oknu in jih nato s sekiro odbila. Potem se je podal Alojzij v klet in iznosil vino. Oba brata, ki sta tatvino prostodušno priznala, sta bila aretirana.
*	Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne Franc Joželove greneice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene «Franc Jožefove* vode zadovoljni v vsakem oziru. «Franc Jožeiova grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
STARO IN NOVO IZ ŠALEŠKE DOLINE.
Plešivec, v juliju. Za praznik sv. Petra sem se odpravil v Šaleško dolino iii v tamošnje hribovje. Prišel sem
tudi na Plešivec, kjer so imeli baš <depo nedeljo*, to je praznik sv. Petra. Na ta dan imajo Ple-šivčani svojo procesijo, ki je zaradi poti, po kateri se vije sprevod, gotovo nekaj posebnega in lepega. Procesija se pomika ob njivah na klanec, odkoder se nudi lep razgled po vsej Šaleški dolini. Po procesiji sem se seznanil z 821etnim, še vedno krepkim Navršnikom. Opozoril sem ga na lep, čist glas enega izmed zvonov, ki so med prosijo pridno «triančili». «Ni čuda, da lepo poje, ko je prestal svoj dvoletni zapor*, se mi je na-muzal mož. Radoveden sem ga vprašal, kako naj si to tolmačim. «Pridite jutri zjutraj pod Kotni-kovo hruško, kjer se bomo popravljali na lepo nedeljo, pa vam bom povedal, kako je bilo z zvonom.* Seveda sem bil drugi dan zgodaj pod hruško, kjer se je zbralo mnogo vaščanov k «po-pravljanju* prazniku s tokcem in drugimi ostanki. Navršnik je kmalu prišel in po nekaj kozarcih in zalogajih mi je pravil resnično zgodbo o Ple-šivskem zvonu.
Vsakomur je še v spominu, da je avstrijska država med svetovno vojno odjemala cerkvam zvonove. Ta odredba bi se morala izvršiti tudi pri škalski podružnici sv. Miklavža na Plešivcu. Cerkev je imela takrat tri zvonove. Eden je bil Plešivčanom posebno pri srcu. Namreč starinski zvon iz 16. stoletja, ki ima vdelan originalni relief prizora iz turške vojne. Posvečen Je sv. Uršuli, kar priča napis v bohoričici. Ustno izročilo trdi, da je ta zvon tudi po svojem materialu dragocen. V tistih časih je bilo na Plešivcu še blagostanje doma. Zato smemo verjeti govoricam, da so verniki darovali mnogo srebrnine — baje več kot polovico — za ulitje zvona. Zaradi tega se ne smemo čuditi, da se tudi za časa svetovne vojne niso hoteli ločiti od njega.
Mračnega zimskega dne so se pojavili vojaki, ki jim je bila poverjena naloga, da snamejo in odpeljejo plešivške zvonove. Vojaki so že pripravili potrebno, da bi z delom pričeli naslednje jutro. Nato pa so odšli v nekaj korakov oddaljeno gostilno. Pridružilo se jim je tudi mnog;o domačinov. Kljub hudim časom se je razvila dokaj živahna zabava, ki je trajala pozno v noč.
Medtem pa so se zbrali trije domači gospodarji, ki so vedeli, kaj preti njihovim zvonovom. Za vsako ceno so hoteli preprečiti izgubo starinskega zvona. Izrabili so nočno temo in brezskrb-nost dobrovoljnih vojakov ter hiteli reševat starinsko dragocenost.
Ko so zvon srečno spravili na tla, so ga odnesli kakih trideset metrov daleč na ramah, da jih ne bi ropotanje voza izdalo. Nato so odpeljali zvon daleč v gozd. Sredi ceste so izkopali globoko jamo ter v nočni tišini spustili ljubljeni zvon vanjo. Jamo so zagrebli in, da izbrišejo sledove, na istem mestu zakurili močan ogenj, potem pa se vrnili domov. Čez noč je zapadel sneg, zabrisal vsako sled in onemogočil izsleditev.
Pričele so orožniške preiskave. Dasi so za to vedeli le prizadeti trije možje, vendar je bila baš proti njim trem uvedena preiskava. Ko pa jim niso mogli ničesar dokazati, so j h pustili na svobodi. Vsega strahu pa jih je rešil šele preobrat. Za vse skrbi in neprespane noči so bili odškodovanj tisti dan, ko so pripeljali zzon iz skrivališča in ga dvignili na njegovo staro častno mesto, v lino plešivskega stolpa, odkoder še sedaj kliče in vabi svoje vernike k molitvi.
Oteti zvon je seveda najdražji rešiteljem, še živečim poštenjakom Navršniku, Hotonšku in Sla-netu. Po njihovi zaslugi še vedno budi vso okolico k dnevnemu delu ter ji oznanja odmor in večerni počitek.
Dal Bog, da bi tudi nje same še dolgo zbujal v zadovoljno življenje, enkrat pa jih spremljal tako ljubeče k zadnjemu počitku, kakor so ga položili oni k začasnemu. V sedanjem veselem času košnje in žetve pa naj skrbi, da nihče ne presliši njegovega jutranjega klica:
«Hola, hola, fantje vstajajte, vstajajte dekleta in ženel Lepo mlado jutro se rodi, s stolpa jutrnico že zvoni.. .>
PISMO IZ JUŽNIH KRAJEV NAŠE DOMOVINE.
T e t o v o, 15. julija.
Mesto Tetovo, ki šteje okrog 20.000 prebivalcev, in njegovo okolico je obiskal tako strašen orkan, kakršnega niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Včeraj ob treh popoldne so se začeli zbirati nad mestom in okolico preteči oblaki, spremljani z jako hudim viharjem. Ali okoli štirih se je utrgal oblak, da je lil dež kakor iz škafa. Med dežjem grozno sekajoča toča je napravila po polju, vinogradih in sadovnjakih mnogo škode. Pol ure kesneje je tukajšnja reka Penja, ki se izliva v Vardar, tako silno narasla, da je poplavila polovico mesta, zrušila zidove in mostove, napravila veliko škode ter ljudstvo zelo prestrašila. Ker se nahaja mesto v kotu velikih planin, se je voda razlila v nižino in v mesto. S seboj je nosila v blatnih valovih človeška trupla, konje, goveda, ovce, koze, tramovje, cela drevesa in raznovrstne stvari. Videti so bili žalostni prizori. Ljudstvo je jokaje zapuščalo stanovanja, da si reši golo življenje. Precej je tudi ljudskih žrtev, toda število še ni znano. Mesto je ostalo brez elektrike in brez vode; pokvarjena sta centrala in vodovod.
NAŠI NA TUJEM
PISMO IZ FRANCIJE.
L e n s, sredi julija.
Že dolgo se nismo nič oglasili mi slovenski robotniki iz Lensa. Novic imamo mnogo. Vreme je lepo, toda presuho. Vsak rudar ima tukaj košček zemlje okrog hišice in vsejano pridno zalivamo vsak dan, da bomo ohranili svoja zelišča pri življenju.
10. t. m. smo imeli v kapeli na vojaškem pokopališču Loretu opravilo. Slovenski trpin je prihitel z vseh strani iz Pas de Calaisa in še celo iz Holandije jih je prišlo mnogo — dokaz, da je Slovenec še pobožen.
6. t. m. je neznanokam izginil predsednik čitalnice Slovenske jednote v Lensu, Valentin Ore-hovec. Francoska oblastva ga iščejo, a doslej ga še niso izsledila.
Umrl je 181etni mladenič Jožko Selak. Ležal je pol leta v bolnici za jetiko. Spremili smo ga v obilnem številu na pokopališče.
Kljub mnogim nasprotnikom je peščica zavednih rojakov ustanovila v tem letu sokolsko društvo v Lensu. Kakor vidimo, imajo ta društva zares prav lepo misel: vzgajati mladino v telovadbi in v ljubezni do svoje domovine. Želimo jim mnogo uspeha.
Prav žalostno se sliši, da se je mnogo tukajšnjih Slovencev priglasilo za francoske državljane, vmes tudi taki, ki*so se včasih udejstvo-vali za jugoslovensko misel. Ne vem, kaj ti ljudje mislijo. Pač niso nikdar ljubili svoje domovine, drugače bi je sedaj ne zatajili.
Kakor čujemo, se bo odslej zelo strogo pazilo na policijske izkaznice in potne liste. Kdor ne bo hranil vseh papirjev v redu, bo imel velike sitnosti, mogoče ga še izženejo iz Francije.
Kriza nas še zmerom tlači. Delamo samo po štiri dni na teden in tudi zaslužek je mnogo slabši kot pred leti, saj so nam letos vzeli kar 12 odstotkov draginjskih doklad. Ze tako je slabo, pa se še najdejo med nami ljudje, ki hujskajo in delajo zmešnjavo med rojaki. Zakaj bi ne bili edini, kakor smo bili pred leti?
AMERIŠKO PISMO.
P i 11 s b u r g h, Pa., v juliju. ' _ Naj takoj v začetku povem, da je list «Domo-vina» med rojaki v Ameriki zelo priljubljen in da ga radi bero tudi vsi tisti, ki so rojeni in vzrejeni v Ameriki. Povedati moram, da «Domo-vino» kar nestrpno pričakujemo, ker je vedno polna vsakovrstnih novic in lepih povesti. Cita-telj ali čitateljica komai čaka. da zve in vidi.
kaj vse prinaša nova številka. Tudi naši rojaki v Kanadi se včasih oglase v «Domovini», a sedaj se že dolgo niso. Iz našega Pittsburgba se le malo sliši. Saj vsakdo ve, kaj je vzrok: dobrega ni kaj pisati, a slabo se ne ljubi nikomur. Cigan pravi, da po velikem dežju dolgo solnce sije. Tako bo tudi nam, kadar nas slabi časi zapuste. Prosimo Boga, naj nas usliši in naj nam dobroto izkaže, da bi bili časi tako dobri, kakor jih še ne pomnimo. Pozdravljam vse rojake in rojakinje v starem kraju in v Ameriki. Rose Balkovec.
Naši v Ameriki. Izpit za profesorico srednjih šol je na državnem kolegiju v Kentu v državi Ohiu opravila rojakinja ga. Vida Kumše iz Lo-raina, hčerka glavnega nadzornika J. S. K. Jednote. Ona je prva Slovenka v imenovani državi, ki je dosegla tako mesto. — Rojak Albert Žagar v Fazellu je našel svojo mater mrtvo na domu. Pokojna Marija Žagar si je v duševni zmedenosti sama končala življenje. Pokojnica je bila stara 45 let in doma na Igu pri Ljubljani. V Ameriki je bivala 25 let. Bila je priljubljena med ljudmi, kar je pokazal tudi njen pogreb. — V Milwau-keeju je nanagloma umrl rojak Janez Deliček, lastnik znane dvorane «National Club House*. Zadela ga je kap. V Ameriko je prišel leta 1913. Deloval je zlasti na slovenskem društvenem polju. — Prav tam je v starosti 41 let preminil rojak Fran Medle, doma v Št. Petru pri Novem mestu. V Ameriki zapušča ženo, sina in brata, v starem kraju pa očeta in dve sestri. — Na svojem domu v Calumetu je umrl dolgoletni naseljenec Jakob Rom, ki je prišel že kot mlad fant v Ameriko. Rodil se je v Dobličah pri Črnomlju. Zapušča vdovo in pet otrok. — V Chicagu je preminila za pljučnico 611etna Ana Kovačič, ki zapušča moža, sina in tri hčerke. Doma je bila v Kostanjevici na Dolenjskem. — V Forest Cityju je umrla Marija Bezek, stara 41 let. Rajnica, ki je bila farmarica, zapušča moža in deset otrok. — V slovenski metropoli, v Clevelandu, je preminil po petletni hudi bolezni Matevž Šile iz Zlebiča na Dolenjskem. V Ameriki je živel 42 let.
PREKMURSKI GLASNIK
Začetek žetve. Zadnje dni se je začela po vseh krajih žetev. Neugodne vremenske razmere so dale sklepati na slabo žetev, a k sreči ni tako hudo, kakor se je mislilo. V splošnem je žetev boljša od lanske. Natančen uspeh žetve bo mogoče podati seveda šele po končani mlačvi.
Razkrinkan tihotapec. V številki 17. smo priobčili notico, da so našli finančni organi pri več gostilničarjih v Gorici velike količine inozemskega tobaka in saharina. Ta vest ni resnična, ker je v Gorici samo en gostilničar, gospod Sedonja, ki pa pri vsej zadevi ni bil udeležen. Tudi se ni vršila na njegovem domu nikaka preiskava, pač pa pri nekaterih posestnikih v Gorici. Pomota je nastala zaradi tega, ker je naš dopisnik povzel vest iz krajevnega časopisa, pisanega v prekmurskem narečju, v katerem pomeni beseda <vert» gospodarja, posestnika, on jo je pa prevedel z besedo «gostilničar».
Šmarnična podivjanost. Pred kratkim so pri nekem posestniku v Rakičanu želi. Vsi domači so bili na polju, med njimi tudi sedemnajstletni sin Štefan. Med odmorom so popili nekaj vina, le poslednji je pregloboko pogledal v kozarec. Ko se je spet podal na delo, se je prav nerodno sukal med snopi. Oče ga je zaradi tega krepko prijel, kar pa sinu ni bilo prav. Konec besedičenja je bil, da sta se oče in sin z vso besnostjo spoprijela. Ker pa je bil sin močnejši od očeta, je le-tega kmalu nadvladal in vse bi se bilo žalostno končalo, da ni priskočil sorodnik Svatina ter odtrgal sina od očeta. Razkačeni Štefan pa se je tedaj zaletel v Svatino, pri čemer je slabo naletel. Svatina je prisolil Štef inu nekaj zaušnic, ki naj bi ga iztreznile, Tedaj se je Štefan obrnil, stekel proti bližnjemu domu, pograbil očetovo ouško. io nabasal in vzel s seboj še nekoliko na-
bojev. Enega je že takoj v hiši izstrelil v strop. Nato je planil skozi okno in na njivo, da se maščuje za zaušnice. Delavci in domači so se razkropili in bežali na vso moč pred razbesnelim fantom. Obvestili so takoj orožništvo, ki se je nemudno podalo za fantom. Med tem je Štefan podil Svatino preko njiv. Orožnikom se je posrečilo fanta ustaviti. Na poziv pa vendar ni hotel odložiti puške, marveč je orožnikom grozeče zaklical: «Bežite, če hočete živeti b Šele z zvijačo se je posrečilo orožnikom, da so ga izza hrbta naskočili in razorožili ter s tem preprečili gotovo nesrečo.
ŽENSKI VESTNIK
Zdravilna moč jabolk
Zdravilnost sadja, zlasti jabolk, je že davno znana. Zdravljenje s sadjem pa je postalo poseb-. no važno, odkar so odkrili vitamine. Dokazali so, da mnogo živil izgublja hranilno moč, če jih izpostavimo vročini dalje časa. Poskusi na podganah so pokazali, da se teža mlade podgane poveča za 140 odstotkov v 60 dneh, če jo hranimo s sirovim rumenjakom, dočim se teža zveča le za 76 odstotkov, če ji dajemo kuhan rumenjak. Drug poskus nam dokazuje, da mlada podgana lahko živi 26 dni, če jo hranimo s kuhanim grahom, medtem ko živi celo 60 dni, če ji dajemo sirov grah. Seveda so mnenja glede sirovih živil kaj različna. Tako trdijo nekateri, da vitamina A in B ne zamreta in da se le vitamin C uniči v razmerju 50 odstotkov, če je bil razgret ob dostopnosti zraka.	r
V zadnjem času so pričeli zelo ugledni zdravniki po omenjenih dejstvih priporočati uživanje sirovih živil, predvsem sočavja in sadja. Pri tem ne prihajajo v poštev sirove mesne jedi, pač pa sočivje in sadje z mnogo olja, kakor orehi, lesniki, olive; posušeno sadje; fige, dateljni, grozdje; večina svežega sadja: banane, jabolka, hruške, grozdje, pomaranče, limone, in naposled sočivje: pesa, zelje, salata in špinača. Preiskovanja vrednosti sadja so že tako napredovala, da uporabljajo sirovo sadje za zdravljenje določenih bolezni. Z uživanjem sirovega sadja smo na primer primorani, hrano dobro prežvečiti, si tako okrepiti čeljusti in očistiti zobovje. Sadje se priporoča posebno tistim ljudem, ki trpe za črevesnimi obolenji in zaprtjem.
Francoska zdravnika Renč Mignot in P. E. Morhardt zdravita otroško drisko s sirovimi jabolki. To sta posnela po stari ljudski navadi, da otrokom, ki trpe zbog črevesnega prehlada, dajejo sirova jabolka. V ta namen je treba jabolka olupiti, jim izrezati pečke in jih zribati. Glede količine se je treba ravnati po starosti otroka, in sicer naj dobi otrok od 500 do 1500 gramov na dan. Ta količina se razdeli na pet obrokov. Otroka je hraniti tako dva dni. Če se pojavlja pri otroku močna žeja, se mu mora dati nekoliko čaja, oslajenega s saharinom.
Zdravljenje hitro napreduje, vročina se zniža. Ze tretji dan se da lahko otroku nekaj mleka in močnate juhe, četrti dan pa se ga začne prehra-njati navadno. Poskuse so izvršili zdravniki na otrocih v starosti od tretjega meseca do desetega leta, ki so trpeli za želodčnimi in črevesnimi boleznimi.
Zakaj so beluši in kumare jrenke
Marsikatera gospodinja se je že jezila na prodajalca, češ, da ji je dal slabo blago. Vendar temu ni kriv prodajalec, ampak ali slabo vreme med rastjo obeh zelenjav ali pa napaka pri vzgoji.
Beluši kakor tudi kumare zahtevajo toplo in humusno zemljo in zavetno lego, vlažno toplo vreme je tudi važno. Le tako je mogoče, da se ;e rastline dobro in hitro razvijajo; če pa jim te'i pogojev ne moremo nuditi, zastanejo v svoji rasti
in se ne razvijajo. Beluši in kumare dobe grenek okus.
Vzrok, da postane beluš g/enek, je često tudi v tem, da ga šele takrat odiežemo, ko je že pogledal iz zemlje ter je vpliv zraka in svetlobe povzročil grenkobo.
Pri kumarah pa je vzrok tudi napačno gnojenje. Ako gnojimo s svežim konjskim ali s straniščnim gnojem, postanejo kumare gotovo grenke. Zato je za kumare potrebno, da grede dobro po-gnojimo s kompostnico in starim vležanim gnojem. Preden vsadimo kumare, to je v rani pomladi, vsejmo najprej na dotično mesto sah,to ali pa posadimo tam kolerabice.
Končno pa je vzrok grenkobi obeh zelenjav tudi neugodno, to je mrzlo in mokro vreme. Toda tudi prevelika suša in vročina povzročata to. Zato moramo posebno kumare v suši dobro zalivati in skrbeti, da so sadovi v senci, ako ni zelenje dovolj gosto.
Da pospešimo rast in razvoj kumar, je priporočljivo umetno gnojilo, zlasti čilski soliter, ki kot gnojilo hitro učinkuje.
Grenkoba pri kumarah je na koncu sadu, zato pokusi vsako kumaro, preden jo pripraviš. Dobro pa je, če lupimo kumaro od p?clja začenši, ker sicer z nožem prenesemo grenkobo z vrha sadu po celi kumari.
Za kuhinjo
Puding s sadjem. Skuhaj 16 dek riža v pol litra vode, dodaj četrt litra belega vina, osem žlic sladkorja, malo cimta, limonove lupinice in dve žlici ruma. Ko je riž kuhan in hladen, primešaj 12 dek sirovega masla in štiri rumenjake. Sirovo maslo pa moraš prej z rumenjaki dobro umešati, da naraste, in potem primešati riž, nato pa še sneg štirih beljakov. Pudingov model dobro na-maži in daj vanj za prst na debelo pripravljenega riža. Na to posuj črešenj, ki si jim odstranila koščice. Potem daj zopet za prst na debelo riža in zopet črešenj, zopet riž in zopet črešnje itd. Riž naj bo napos!ed na vrhu. Nato model zapri in ga deni kuhati v krop tri četrt ure. Kuhano zvrni na krožnik, oblij s sadnim sokom in daj na mizo. Ta puding je pa tudi zelo okusen, če ga, ko je kuhan, zvrneš na krožnik, postaviš na hladno ali na led in ga potem obliješ s sadnim sokom ter daš mrzlega na mizo. Namesto črešenj vzameš lahko tudi drugo sadje, kakor marelice, ki jih samo olupiš in razpoloviš, ali pa breskve; prav tako tudi hruške ali jabolka.
Mesni kipnik. Zreži na kocke šest žemelj, en dan starih. V lončku stepi v četrt litra mleka tri jajca in polij po žemljah, da se namočijo. Četrt kile telečje ali svinjske pečenke drobno sesekljaj in jo prepraži na masti in čebuli. Dva ali tri jurčke očisti, jih zreži in tudi prepraži na malo masti s peteršiljem. Meso kakor tudi jurčke, ko so gotovi in hladni, primešaj k narezanim žem-ljam, dobro zmešaj, po okusu še osoli, malo po-popraj in stresi v pomazano kozo, nato vse v pečici pol ure peci. Daš za večerjo z jurčkovo, paradižnikovo ali kumarčno omako.
Rczanci z jurčki. Umesi navadne rezance, jih zreži in skuhaj v slanem kropu. Kuhane odcedi, polij z mrzlo vodo in jih na razbeljenem sirovem maslu malo popeci. V drugi kozi pa pripravi jurčke, in sicer takole: Pol kile jurčkov očisti, zreži in na masti duši, potem jih posuj malo z moko, premešaj in zalij s kislo smetano. Ko vro nekaj minut, so gotovi. V toplo skledo naloži malo rezancev, potem jurčkov in zopet rezance, jurčke. Naposled naj pridejo rezanci navrh. Daj toplo na mizo.
ZANIMIVOSTI
Ženske v vojaški službi
V zadnjem času vedno bolj poudarjano in razvito gibanje ženskega sveta za mir je tembolj razumljivo, ker trpe Laš žene največ med vojno in
od vojnih posledic. Življenje njihovih mož, sinov, očetov in bratov je v stalni nevarnosti. Koliko srečnih žena uniči strašna vojna, koliko družin pahne v pomanjkanje in obup. Dandanes pa so ženske tudi neposredno v nevarnosti, če nastane vojna, zakaj vse države se mrzlično oborožujejo z letali, s katerimi bo moči obstreljevati in skoro uničiti sleherno živo bitje daleč v ozadju. Prav nobenega upanja ni, da bi mogli te strahote bodoče vojne preprečiti z mednarodnimi pogodbami. Še razumljivejše pa je miroljubno stremljenje ženskih udruženj, če vpoštevamo, da po svetovni vojni v mnogih državah militarizirajo tudi ženske, to je, da tudi za nežni spol uvajajo obvezno vojaško službo.
Zemlja boljševiškega raja je s tem prva pričela in prednjači vsem državam. V Rusiji je družabni položaj mož in žen enak. Z zakonom o obrambi dežele so možje in žene enako podvrženi prisilni obrambni službi. Žene se urijo v orožju, imajo posebne ženske vojaške bataljone, ki so oboroženi kakor vsi drugi, službena doba je celo daljša in imajo tudi posebne oddelke, v katerih so samo mladostne deklice, ki so se prostovoljno prijavile še pred zakonski določeno dobo.
Francoski zakon o deželni obrambi določa že v svojem prvem členu: «V času vojne so vsi francoski državljani ne glede na starost in spol dolžni, udeleževati se obrambe dežele kot bojevniki ali kot nebojevniki na vzdrževanju materialnih in moralnih dobrin, potrebnih za deželo.* Francija očividno ne bo hotela uporabljati žen na fronti, ampak samo za pomožno službo. Vendar pa je s to določbo zakona, ki ga v Franciji imenujejo zakon Pavla Boncourja, prestala dosedanja načelna delitev in so žene zakonski pritegnjene k vojaški službi, kar je v očitnem nasprotju z doslej veljavnimi načeli človekoljubnosti med vojno.
Slične zakonske določbe imajo tudi druge države, med njimi Finska, kjer so za žene uvedli neke vrste orožnih vaj. Vse žene morajo več tednov na leto obiskovati razne tečaje za negovanje bolnikov in ranjencev, za izdelovanje streliva in slično.
Najtemeljitejše priprave za sodelovanje žene med vojno so na Poljskem. Organizacija .je do podrobnosti izvedena in urejena. Že v šolah poučujejo deklice v vseh vojnim vežbam sorodnih panogah kakor dečke. Pouk je obvezen. Neobvezen pa je pristop v ženske vojaške bataljone, ki so organizirani tako kot moški. Bataljone nadzorujejo in vodijo ter poučujejo v njih zastopniki ženskega oddelka za telesno vzgojo. Večinoma so to starejše ženske, oddelek pa je sestavni del vojnega ministrstva. V teh bataljonih ne poučujejo deklet samo o negi ranjencev, marveč jih učijo tudi v streljanju in v vseh izrastkih strašnih frontnih borb.
Enako je tudi v mnogih drugih državah, samo da so morda zunanje oblike drugačne. Lahko govorimo o nekakih modernih Amaconkab, o težnjah žen k bojevitosti in srednjeveškemu vite-štvu. Žene se borijo z meči in s puškami. Na Japonskem so prišli že tako daleč, da so se ženski bataljoni aktivno udeleževali borb v Mandžuriji. O strašni usodi teh ženskih bataljonov se pripovedujejo grozotne stvari; le malo žen in deklet se je vrnilo v domovino. Postale so žrtve borb in podivjane razuzdanosti japonskih vojakov, najbolj strašna pa je usoda nesrečnic, ki so jih Kitajci ujeli. Že samo ta primer naj bi bil resen opomin, zakaj gotovo je, da bi bila vojna, v kateri bi si ne stali nasproti samo moški, marveč spolno mešane vojske, najbolj grozotna in naravnost zverinska.
X Kako se množimo. Higienski oddelek Zveze narodov je nedavno končal s preiskovanjem ljudskega gibanja v Evropi, Avstraliji z Novo Zelandijo in Japonski. Zanimiva je slika o razmerju med številom rojstev in smrtnih primerov v posameznih deželah od začetka tega stoletja. Statistika, ki jo je oddelek izdal, kaže, da število rojstev vsepovsod več ali manj nazaduje; edino Japonska je v tem svetla izjema. Ta z rojstvi bla-
goslovljena dežela zazna menuje celo lep napredek. Zanimivo je, da je Francija, ki je bila dolgo vrsto let vselej na zadnjem mestu rojstev, napredovala in pustila v tabeli za seboj Anglijot Avstrijo, Estonsko, Norveško, Švedsko in Švico. Številka smrtnih primerov je proti predvojni dobi najbolj padla v Italiji, Rusiji in Španiji. V, teh deželah je tako dosežena izenačitev glede padca rojstev. Tudi Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemčija in Nizozemska izkazujejo precejšen padec umrljivosti. Anglija, Belgija, Danska, Norveška in Švica so dežele, kjer se je umrljivost le malo zmanjšala. Leta 1928., ki si ga je oddelek postavil za začetno leto glede raziskovanja ljudskega gibanja na svetu, je evropsko prebivalstvo brez Rusije naraslo za tri milijone duš. Najbolj so narasle Italija, Nemčija in Poljska, katerih prebivalstvo se je v enem letu pomnožilo za 400.0C0 duš. Njim slede Anglija, Romunija in Španija s približno 250.C00. Nad 100.000 letno pridejo še Češkoslovaška, Jugoslavija in Nizozemska. Prebivalstvo Japonske je v letu 1628. naraslo za 900.000 duš in tudi Avstralija ne zaostaja z 850.000 dušami dosti za njo. Prebivalstvo vsega sveta znaša po zadnjih cenitvah 1.992,500 tisoč duš. Od tega odpade ogromna številka 474,821.000 na Kitajsko.
X Gledanje skozi telefon. Na neki letošnji pariški razstavi je bil postavljen na ogled model telefona, s katerim je moči videti človeka, s katerim se govori. S tem se je uresničila stara misel učenjakov, ki so sanjali o njej, odkar je bil izumljen telefon. Nanovo izumljeni telefon ima poleg priprave za govorjenje tudi ploščico, na kateri se prikaže slika govorečega človeka. Ta telefon so praktično že uvedli v Parizu med dvema uredništvoma. Uspeh prvih poskušenj je bil nepričakovano dober. Pomen novega telefona bo predvsem v tem, da nihče več ne bo mogel po telefonu zlorabljati imen znancev, s čimer bo preprečena vsaka goljufija in tudi vsaka potegavščina. Po sedanjem «slepem» telefonu lahko govori vsakdo in se izda za kogar si bodi. Poslej bo to nemogoče. Govorilo se bo le s človekom, ki se bo videl. Slike govorečih oseb, ki jih kaže aparat, so zelo ostre in jasne. Pravijo, da noben kino ne more nuditi jasnejših. Aparat za telefonske slike bo mogoče priključiti kar na dosedanje stare žice. Zaradi tega bo stvar precej enostavna. Seveda pa je težava zaenkrat v tem, ker so novi aparati zelo dragi in dostopni le bogatajšim ljudem. Pričakovati pa je, da se bo razvil novi izum kmalu tako, kakor se je radio. Še pred desetimi leti je bilo človeku nemogoče, omisliti in privoščiti si radijski aparat, če ni imel polnih pesti denarja. Danes pa zmorejo to že razmeroma manj premožni ljudje. Tako se sme pričakovati, da se bo tudi novi telefonski izum kaj kmalu pocenil in razširil.
X Psi in ruska petletka. V Rusiji je ni menda več stvari, ki je sovjeti ne bi porabili v svojem načrtu petletke. Sedaj so prišli na vrsto celo psi, ki jih je doslej negovala le rdeča armada tako skrbno kakor golobe, ki jih jako čisla. V rdeči armadi se je večkrat pripetilo, da so dobili psi več hrane kakor ljudje. Zadnji čas pa so prišli sovjeti do tega, da se dajo psi porabiti tudi kot plodni delavci pri petletnem načrtu. Psi torej bodo pomagali sovjetski vladi pospeševati drugo petletko. Vlada je že odločila, naj se zbira pasja volna. Po uradni statistiki je v sovjesski Rusiji 25 milijonov psov, ki imajo poleti mnogo preveč potraten kožuh. Kožuhi psov bodo dali lahko državi na tisoče ton za industrijsko uporabo primerne volne. To volno je treba sedaj zbirati in jo pošiljati predilnicam. Nekatere vrste psov bodo strigli odslej tako kakor ovce, druge pa pridno in po določenem načrtu česali. Izvedbo svojega odloka so izročili sovjeti državnemu trustu za nabiranje volne.
X Kača zadušila otroka. V Italiji sta napadli v kraju Forzi d'Agio kači otroka in mater. Mati je šla s svojim šestletnim sinčkom počivat pod senco velikega kostanja. Ko se je za nekaj trenutkov oddaljila od sinčka, je zaslišala otroka jo* kati. Prihitela je nazaj ter zapazila, da se je
dolga črna kača zagrizla v otrokove ustnice in se Ovila otroku večkrat okoli vratu tako, da ga je že dušila. Kačo je hotela odtrgati od otroka, kar se ji ni posrečilo, pač pa jo je pretrgala. Takoj nato je iz skrivališča v bližini švignila proti materi druga kača in jo močno obgrizla. Mater so prepeljali z že mrtvim sinčkom vred v bolnišnico.
X 255 let je učakal. V vasi Šangčunu na Kitajskem živi starec Li Cingjun, o katerem se trdi, da je star 255 let. Ta ogromna starost preseza Vse doslej znane primere starosti in pomeni torej nedosežni višek. Turek Zoroaga je s svojimi 158 leti proti Liju pravi pravcati mladenič. O resničnosti te trditve sicer marsikdo dvomi, a «North China Herald» zatrjuje, da ima ta Kitajec v rokah uradna dokazila, ki pričajo, da je bil rojen zares že pred 255 leti. Li pozna vse važnejše dogodke zadnjega četrttisočletja in pripoveduje o bojih, katerih se je udeležil pred več ko 200 leti. Imel je 14 žen, ki so vse že davno pomrle ter mu zapustile mnogo otrok in potomcev, od katerih jih 180 živi še sedaj. Večino svojega življenja je bil ranocelnik in vaški zdravnik. Poznal je in še pozna nešteto zdravilnih rastlin, iz katerih izdeluje razne soke, čaje, maže itd. Čil je in zdrav, bolezni sploh ne pozna. Na sprehod hodi kakor bi bil vsaj 200 let mlajši, a ne hiti nikdar. Na dan prehodi, če je treba, tudi 50 km. Zaradi starostne izkušenosti, modrosti in duhovne čilosti razsoja vse spore svojih sovaščanov in okoličanov. Posebno zakonske spore poravnava v splošno zadovoljstvo. Pravijo, da je tudi s svojimi 14 ženami živel vedno v slogi. K njemu hodijo, posebno odkar so pričeli o njem pisati listi, ljudje od blizu od daleč, da bi jim izdal skrivnost svojega dolgega življenja. Navodila, ki jim jih daje Li, so pa zelo kratka; pravi samo to: «Ohrani si mlado in vedro srce, jej kakor želva, hodi kakor golob in spi kakor pes!» Po naše bi se torej reklo: «Otresi se skrbi, ne jemlji življenja pretežko in preresno, počuti se mladega, ne razburjaj se, bodi moder, jej zmerno in le tedaj, kadar si res lačen, hodi z vzbočenimi prsi in z glavo pokonci ter spi, kolikor ti je treba in vselej, kadar ti je treba — pa boš tudi ti doživel 255 let.> Seveda je poleg vsega tega potreben tudi zdrav in odporen organizem z močnimi živci. Lijeva navodila so tedaj pravilna. Med listinami, ki potrjujejo, da je Li res toliko star, je tudi vojaško odlikovanje, ki ga je izdal in podpisal cesar Kanghsij, eden izmed prvih vladarjev dinastije Mandžu. Isto izpričujejo tudi njegove civilne listine.
X Ubogi očetje. Blizu Salomonovih otokov v Tihem oceanu leži otočje Ongton-Yava, čigar prebivalci žive res rajski. Hrane imajo na preosta-janje, saj je tam morskih rib še posebno mnogo, bogato jih pa zalagajo tudi kokosove palme. Delati jim torej ni treba, ker jim narava sama daje v izobilju vsega, česar je treba za življenje. Živeža imajo dovolj, obleke pa itak ne rabijo, ker je podnebje izredno milo. Zelo zanimivi so poročni običaji na tem otočju Po poroki zahaja mož k svoji ženici skoro le skrivaj. Njegove prave muke, ki si jih pa ne jemlje preveč k srcu, se prično šele, čim mu rodi žena prvega otroka. Mladi oče se mora namreč podvreči posebni operaciji. Iz lupine kokosovega oreha izrežejo majhen prstan, ki mu napravijo na robu luknjico. Potem potiskajo v prstan kos lesa, dokler se luknjica tako ne razširi, da gre vanjo konec nosu mladega očeta. Košček lesa odstranijo in prstan stisne možev nos, a čez nekaj dni mu hrustanec med nosnicama preluknja. Tedaj mu vzamejo prstan z nosu, odprtino pa zatlačijo z listom, da se rana ne zaceli. Mladega očeta to seveda hudo boli, toda bolečine rad prenaša, kajti po operaciji sme nositi v nosu okras iz želvovine, razen tega pa postane pri plesu nepremagljiv.
X Ječa na vulkanovem dnu. Na svetu so države, ki jim je celo blaginja kaznencev pri srcu in ki razmišljajo,, kaj bi bilo še ukreniti, da bi se kaznenci v ječi ne dolgočasili. So pa tudi države, ki se za kakršnekoli ugodnosti kaznencev čisto nič ne zmenijo. Tako premišljuje vlada na Havajskih otokih, tako urediti ječo, da bi bili stro-
ški čim manjši. Gre ji za to, da bi prihranila ne le pri paznikih, ki bi jih ne bilo treba toliko, temveč tudi pri poslopjih, ki bi jih ne bilo treba popravljati, a bi kaznenci vendarle ne mogli pobegniti. Kot najpripravnejši prostor, kjer bi bili kaznenci dobro spravljeni, se ji zdi žrelo ugaslega ognjenika. Tako žrelo so našli na Kanarskih otokih, kjer so znana vulkanska tla. Minilo je že sto in sto let, odkar je napravila lava iz vulkana otoček Chau. Vulkanovo dno leži precej globoko, stene pa so tako gladke, da skoro ni moči plezati po njih. Pa tudi, če bi ušel kaznenec iz og-njenikovega žrela, bi moral preplavati morje od Kanarskih otokov do otočka Chaua, torej zelo dolgo, obenem pa jako nevarno pot, ker je okrog tega otočja vedno vse polno morskih pošasti. Zato bi kaznilnica v vulkanovem žrelu ne zahtevala nobenih paznikov in bi potemtakem bili stroški torej mnogo manjši, kakor so pri navadnih kaznilnicah. Strme, gladke stene so kot nalašč ustvarjene za ječo ter visoke 100 do 110 metrov, tako da bi nobenemu kaznencu najbrže niti na misel ne prišlo, da bi pobegnil.
X Velblodova osveta. Splošno se misli, da spadajo velblodi med najneumnejše živali, kar pa ni res. Tako je v Indiji razumen velblod kruto kaznoval svojega gospodarja Dalipa Sin-gha. Mož je imel navado, privezovati velbloda tako, da se ni mogel nikamor ganiti. Nekaj časa je velblod to očitno kršitev osebne svobode mirno trpel, ko mu pa gospodar le ni privoščil, da bi se v prostem času izprehodil in pretegnil utrujene ude, se je razjezil nanj in postal naenkrat trmast. Gospodar ga je naposled privezal na zelo kratko vrv, misleč, da bo trmasto žival ukrotil. To se mu pa ni posrečilo, čeprav je nekega dne že kazalo, da se je velblod poboljšal. Velblod je postal na enkrat krotak in o njegovi trmi ni bilo ne duha ne sluha. Gospodar je mislil, da je nastopil najugodnejši trenutek, ko lahko zopet zajaha velbloda. Odvezal ga je in zlezel na njegov hrbet. Nato je odjahal in se ni več vrnil. Našli so ga drugi dan mrtvega, zadušenega. Ko so pregledali njegovo truplo, so opazili na nogi rano, sledove velblodovih zob. Najbrže se je velblod v najhujšem diru nenadoma ustavil, okrenil glavo in ugriznil gospodarja v nogo. Gospodar se je tako ustrašil, da je padel z velbloda, razjarjena žival pa je legla nanj, da se je zadušil.
X Velikani med črvi. črve deževnike pri nas prav dobro poznamo. Otroci občudujejo včasih po dežju kakega prav posebnega velikana, dolgega okrog 20 cm. Kmet naleti pri oranju marsikdaj še na večje črve, o katerih ve, da so poljedelcu zelo koristni, saj mu rahljajo zemljo, jo počasi jedo in prebavljajo. Toda ti črvi niso največji na svetu, zakaj je še več drugih vrst črvov, ki sicer ne žive pri nas, a so pravi orjaki v pisani prašumi. Tako je Anglež King odkril na otoku Ceylonu črve, dolge po 70 cm in debele okrog 1 cm in pol. Ti črvi kopljejo pod zemljo prave rove in izločajo prežvečeno zemljo nad njimi, da je videti zemlja kakor mala krtina. Kmalu za Kingom je našel C. Keller na otoku Madagaskarju druge črve, dolge celo nad 1 m. A tudi ti črvi niso največji, zakaj v Novi Kaledoniji in Braziliji so našli dve vrsti črvov, dolgih poldrug meter. Ti črvi, ki so že pravi orjaki, so dobili ime titani, odnosno an-teji. Naposled so našli največje orjake med deževniki, ki so dolgi nad 2 m in debeli po več centimetrov ter žive v močvirnih nižavah ob avstralskih rekah. Taki velikani med črvi puščajo po tratah tretjino metra visoke, krtinam podobne kupe prebavljene prsti, ki je izborno gnojilo. Kadar se pa gibljejo po podzemskih rovih, cmokajo tako čudno z ogromnimi in dolgimi trupi, da se glasovi dobro čujejo. Če se prime takega črva v roko, zvije svoj dolgi trup v ogromen klopčič in brizga iz luknjic na hrbtu mleku podobno tekočino, ki močno diši po karbolni kislini ali kreo-zotu. Ta čudni duh varuje najbrže te orjake pred sovražniki, katerih gotovo ni malo. Če tak črv pogine, se vonj po kreozotu še poveča in dolgi trup črva se razleze v gosto oljnato zmes, ki jo uporabljajo domačini kot izborno mazilo proti revmatizmu.
X Zveri, ki niso zveri. V Afriki se naleti pogosto na dve vrsti živali, ki se po navadi štejejo med mesojedce, a imajo v primeri z njimi čisto nasprotne navade. To je dognal profesor Der-scheid s svojim najnovejšim proučevanjem. Ena vrsta živali pripada družini najkrvoločnejših divjih psov, druga pa je v sorodu s hijeno. Prva se hrani skoro samo z žuželkami, mravljami, termiti, kobilicami in včasi, a prav poredko, z mišmi. Med te živali spada neki pes, ki je tako malo hud, da živi v miru s perutnino. Druga prav tako neškodljiva vrsta je tudi žužkojeda. Če se ji pomoli meso, ga ne vzame. Glavna hrana so ji bele mravlje, ki jih použije neznanski dosti. V daljni preteklosti sta bili obe te živali gotovo mesojedca kakor hijene in divji psi, s katerimi sta sorodni. Ne ve se pa, zakaj sta se odpovedali živežu, po vsej priliki prikladnemu za njiju. Izprememba v piči je povzročila preobrazbo v zobovju teh živali. Prva ima 46 do 48 zob; takega števila ne izkazuje noben sesavec. Druga pa jih premore le 16 do 20 in mišice v čeljustih so zelo slabe. Tema dvema lažnima mesojedcema nedo-stajajo tudi podočniki, vse zobe pa imata tako majčkene, da jih je težko ločiti med seboj.
X Skrivnosti Velikonočnega otoka. Ob zahodni obali južne Amerike leži čilenski otok, imenovan Velikonočni otok. Ta otok je poln skrivnostnih zanimivosti, ki jih hodijo proučevat učenjaki vsega sveta. Otok je dobil tako ime zategadelj, ker ga je pred nekako 200 leti odkril holandski mornar Roggeveen baš na veliko noč. Kakor se je ugotovilo kesneje, je skrivnostni otok že nekoč poprej obiskal agleški mornar Dawis, ampak tedaj je svet le malo izvedel o njem. Zato ga je prav za prav strmečemu svetu odkril šele spredaj omenjeni Holandec. Kmalu za tem je prišel na otok Francoz Laperouse. On je bil prvi znanstveni raziskovalec, ki je znanstveni svet z vsem poudarkom opozoril na ondotne najdbe. Na Velikonočnem otoku prebiva neko polinezijsko pleme. Število prebivalcev v zadnjih desetletjih zelo nazaduje. Okrog leta 1900. je bilo na otoku še okrog 500 ljudi, ob začetku svetovne vojne pa samo še polovica tega števila. Od takrat se njihovo število menda ni skrčilo. Povsem neznano je, odkod so prišli pradedje sedanjih prebivalcev na otok. Odgovor na to vprašanje bi bil zelo važen za znanost zaradi nastopnega: Na otoku je silno mnogo spominskih ostankov, ki dokazujejo, da je bil Velikonočni otok nekoč središče visoke, a do danes popolnoma izginule kulture. Najzanimivejši ostanki so orjaški kameniti kipi po otoku. Teh kipov je okoli pol tisoča in so izklesani iz okamenele lave, ki je izvirala nekdaj iz ognjenika, katerega pa danes ni več. Kipi nadkriljujejo po ogromni velikosti vse zemeljske spomenike. Najvišji merijo 24 metrov, manjši pa so tudi šest do sedeirt metrov visoki. Po večini predstavljajo ogromno povečane človeške glave, tako da se gledalcu vidi, kakor bi gledal pošastne malike. Prebivalci sami ne vedo o spomenikih ničesar povedati. Neki nemški raziskovalec misli, da so to najbrže spomeniki, postavljeni na grobove nekdanjih vladarjev, gospodovalcev na otoku. Če je to res, pomenijo spomeniki na Velikonočnem otoku prav tisto, kar piramide na grobovih egiptovskih faraonov, ki so nekdaj vladali ob Nilu. Vsekako pa je veliko vprašanje, ali je ta trditev utemeljena. Nikakor pa te orjaške kamen ite sohe niso edini ostanek in priča nekdanje kulture. Ze pred več leti so na otoku odkrili podzemske shrambe in hodnike, ki dokazujejo visoko stav-barsko umetnost. Na stenah so našli vsakovrstne slikarije, ki so kakor ostanki danes popolnoma tuje umetnosti. Je pa še tretja uganka, namreč neznana pisava nekdanjih prebivalcev Velikonočnega otoka — skrivnostni znaki, vklesani v kamenite plošče, ki so očividno pokrivale grobišča. Ta pisava, ki so jo našli tudi na stebrovju in na drugih kamenitih spomenikih, je na prvi pogled nekoliko podobna hieroglifom starih Egipčanov, vendar nima nobene sorodnosti s katerokoli znano pisavo, kar je učenjakom popolna uganka. Abecede, najdene na Velikonočnem otoku. doslej ne zna brati še noben človek.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Prav ima.
Učiteljica je opisovala učenkam raznovrstne kače, naposled pa je dejala: «Verica, zakaj se moraš varovati v gozdu kač?*
Verica: «Da me katera ne zapelje kakor Evo y raju.*
Ponoči rojen.
Učitelj: «No, Jakec, kdaj pa je tvoj rojstni dan?*
Jakec nekoliko ptfmisli, nato pa odgovori: 'cJaz nimam rojstnega dne, ker sem bil rojen ponoči.»
Čudno orožje.
Kaznilnični duhovnik je pri vstopu v neko celico našel jetnika, ki je delil svoje kosilce s podgano. Duhovniku je bila taka ljubezen do živali všeč, zato ga je vprašal: cPovejte mi vendar, zakaj pa imate to podgano tako radi?*
Kaznenec: «Zato, ker vsakikrat ugrizne paznika, ko pride v celico.*
Raztresenost.
Babica (naznani profesorju): «Gospod profesor, fantek je.*
Profesor (raztresen): ^Vprašajte ga no, kaj hoče.»
Dokaz največjega sovraštva.
cGotovo ne govoriš več z Erno, odkar te je tako razžalila.*
«Ne samo, da ne govorim, temveč se niti ne zmenim za to, kako je oblečena.*
Tolažba.
«Nocoj nisem mogel prav nič spati*, se pritožuje letoviščar letoviščarju profesorju. «Vsi psi so lajali in tulili v mesec.*
Profesor: «Veseli bodite, da ne prebivamo na planetu Saturnu, ki ima devet mesecev!»
Nov ples.
- 's
«V Ameriki so izumili nov ples.>
«Ali ga je izumil zamorec?*
«Ne, ampak belokožec, ki je po nerodnosti vtaknil v žep tlečo cigaro.*
V šoli.
Profesor: «Grdina, ali vam je znan kakšen primer tresenja ?»
Grdina: «Da, gospod profesor. Kadar vi odpirate svoj zapisnik.*
Še ne ve.
«Ali imaš tega fanta res rada?»
«Še ne vem. Umrl mu je bogat stric, pa še niso odprli oporoke.»
Barbar.
Žena: «šiv"ilja pravi, da mi ne bo več delala oblek, dokler ne poravnaš zadnjega računa.*
Mož: «Imenitno, takoj ji sporočim, da je njena ostavka sprejeta ?»
Lovska latinščina.
«Z lova, prijatelj? In praznih rok?>
«Kaj še, mnogo divjačine sem nastrelil. 14 zajcev, 10 fazanov in 20 jerebic, pa sem dal vse siromašnemu dečku.»
«0, ta je pa moral biti pravi atlet, da je vse to nesel!*
•	Slaba vest.
«Papa, ali bi se znal podpisati z zavezanimi očmi?»
«Seveda, drago dete.»
«No, pa mi tako podpiši izpričevalo.*
Lepše je povedal.
«Ali je res, da je vaša nova soseda prava klepetulja ?»
«No, tako hudo pa ni! Zares ima pa navadot da kljub veliki plohi besed prav malo pove.*
Pri vedeževalki.
«Ti si bil torej pri vedeževalki! Ali je uganila tvoje misli?*
«Pa še kako! Ko sem šel k njej, sem si mislil, da bom moral plačati vnaprej.. .*
«In kako je bilo?*
cPrvo, kar sem slišal od nje, je bila res zahteva, naj plačam vnaprej!*
Ljubiteljica zakonov.
Gospod: «Marička, videl sem, kako vas je redar na pragu objel, pa se mu niste prav nič upirali.*
Kuharica: «Kako bi se mogla upirati, ko dobro vem, da je strogo prepovedano, upirati se organu policijske oblasti.*
MALI OGLASI
□
280	Malo posestvo
s prvovrstno lego blizu železniške postaje in vse skupaj na enem kraju se proda za 42.000 Din. Kupci naj se zglase dne 24. t. m. pri kovaškem mojstru Dankovcu na Polzeli v Savinjski dolini.
Rešite se dolgov, postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom «Stavbne hranilnice in posojilnice*, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15e.	219
229	Išče se družabnica.
Vdova, ki se peča s strojnim pletenjem svojem posestvu v prijaznem kraju blizu Vidma-Krškega, želi dobiti družabnito z imovino 20.000 Din. Dopise sprejema uprava «Domovine» pod: «Polovica vsega».
v teli hudih časih lahko vsakdo dobi s tem, da si ustanovi na domu domačo pletarno. Damo vsakomur tekoče delo s tem, da smo mu odjemalci za izgotovljene pletenine, dobavljamo mu prejo iu izplačujemo mezde za pletenje, kar izpričujejo mnoge zahvalnice. Pišite še danes za gratisprospekte na tvrdko Domača pletarska industrija, oddelek 6. Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 2.
Posojila daje brezobrestno
za odkup dolga in nakup nepremičnin: «Zadruga», Ljubljana, poštni predal 307. Išče poverjenike. 202
Učenca s primerno šolsko izobrazbo
sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Franjo Štuinberger, Sv. Barbara v Halozah.	228
Preklic.
Preklicu jem vse, kar sem govorila zoper g. Janeza Markeljna v Bukovščici. — A. B.	227
Najnovejše dvokolo z motorčkom 1»/, K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
»TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.
Uvažujte
pravilno metodo
za ojačitev Vaših živcev!
Ali ste že zapa»ill pri sebi nastopne motn e, ki se po.avljajo delno ali skupno ter opominjajo na bližajočo se živčno oslabitev? Preobčutljivost, drhteDje, nemir, strab, utripanje srca, omotica, bolečine v glavi, nespanje, nerazpo-Ioženje, žalost, jok, občutljivost za ropot, za smrad, nagnjenost k uporabljanju mamil in nezmerno kajenje, žeja po alkoholu, drhtenje trepalnic, mežikanje, pojemanje spomina, spolne motnje ali prenehanje spolnega nagona, razdražljivost, odljudnost in mnoge druge pojave, povzročene po precej napadenih in oslabljenih živcih, ki so potrebni torej okrepitve. "Teh pojavov ne smemo prezreti, ker utegnejo sicer nastopiti resne jSuševne motnje, kakor n. pr. ne-vračunljivost, hitra oslabitev organizma in prezgodnja smrt. Ne glede na vrsto Vaše nervoznostl
mi pišite,
ker sem pripravljen Vam zastonj in brez poštnine
pojasniti lahko metodo, ki bo prinesla vsakomur
veselo in nepričakovano vest. Ta metoda krepi Vaše živčevje, Vam daje veselje do življenja, pogum, moč za delo, kar potrjujejo tudi zdravniki. Mnogi ljudje so mi sporočili, da se počutijo kakor novorojenčki.
Popolnoma zastonj
pošljem to tolažečo knjižico, če jo zahtevate z dopisnico. Ako ne morete pisati takoj, shranite tale nasiov :
Postsammelstelle: EmSt Pastemack Berlin SO, Michacikirchplatz 13, Abt. 88.
Pri oslabljenju živcev
se uporablja fiziološki izvleček («Kalefluid») iz žleze močne in zdrave živalf. Detailna literatura se pošilja brezplačno. Zahteva naj se jo pod naslovom: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. — *Ka!efluid» prodajajo lekarne in drogerije.
Odobren od mlnis rstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 5300 z dne 28. marca 1932.
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila, kladkl, masiran,«, 1 drgnjenje, o načinuj kako se žival prisilil da je mirna, o dviganju padlih ali bol-| nih živali, o ranah' ter kaj je storiti vj
raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov, poškodbiko-pita in zakovanju, pri prišču med, parklji, opeklini^, streli, zlomu kosti; zvitju, izčlenjenju« izpadu porodnice in maternice, iz>' padu danke, vnetj vimena, driski, za prtju, koliki, nape njanju goved ii ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu tnožgan, solnčarici, ne> varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itdj
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.'
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knpgarni Tiskovne zadruge v LJubljani •
Salenburgova ulica št. 3