*tev. .26,
Poštnina plačan« T colorfn?
Ljubljana, dne 27. junija 1934,
Leto XVL
KhCT/KiLI/T
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo, Vlača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in oprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št. 38-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194.
VidoocTan
V četrtek, 28. t. m., slavimo naš največji narodni praznik s spominom na junake, ki so padli na Kosovem polju v krvavi bitki za svobodo in neodvisnost svoje domovine.
Kosovski junaki so tedanji turški premoči podlegli, mi pa podlegel junaški srbski narod, ki se tega dogodka nikdar ni spominjal z obupom in z žalostjo v srcu, ampak je živel naprej v upanju, da bo tudi njemu prej ali slej zopet zasijalo zlato solnce svobode.
Stoletja so minevala, narod pa ni klonil. Čakal je dolgo, dokler ni prišlo odrešenje, plačano sicer z novimi potoki krvi in z nepopisnim vojnim trpljenjem, a prišlo je! Iz krvavega trpljenja izmučene male kraljevine Srbije se je dvignila močna in velika Jugoslavija kot najlepše plačilo za neomajno vztrajnost celega naroda v borbi za svojo svobodo in pravico.
Zato pa bodi Vidov-dan jx>nosen praznik nas vseh, ki ne omagujemo, ampak gremo pogumno v še lepšo bodočnost našega naroda in naše domovine.
Čast in slava kosovskim junakom!
GdL&cvcvnosl
Kakor se kmalu po setvi še tako skrbno izbranega žita pojavi na njivi raznovrsten plevel, ki ga je tudi pri najboljšem obdelovanju zemlje kaj težko zatreti, prav tako se pokaže tudi v javnem življenju na političnih njivah kljub najboljši setvi poštenih ljudi in dobrih gospodarjev zli plevel zavestnega varanja ljudstva ali demagogije. To je bilo vedno tako, in kakor je podoba, bo še dolgo tako ostalo, ker manjka mnogim ljudem vsak čut odgovornosti.
Poglejmo nekoliko v kmetsko gospodarstvo. Kmetija prenese samo enega gospodarja. Ta gospodar je odgovoren za kmetijo, odgovoren je za svojo rodbino, odgovoren je za vse. Gospodar, ki se te svoje velike odgovornosti zaveda, bo dobro premislil in preudaril vsako svojo misel in vsak svoj ukrep, predno ga izpelje, ker se ne sme in ne more ozirati le na trenutne želje svojih otrok ali svojih uslužbencev in pozabiti mora tudi dostikrat na kakšno udobnost za svojo lastno osebo, ker ga sili čut odgovornosti, da misli tudi na bodočnost in ne samo na sedanjost. Prešerni sinovi, polni življenja, bi radi imeli za nedeljo kaj denarja; dekleta bi se rada pokazala v novih oblekah, on sam bi tudi rad nekoliko po-moževal po maši — pa ne gre! Čut odgovornosti!
Razumljivo je, da sinovi in hčere, katerim čut odgovornosti še manjka, radi zabavljajo, če se ne zgodi vse po njihovih željah, toda moder in pameten gospodar se na tako zabavljanje ne sme ozirati in se navadno tudi ne ozira: le naj neodgovorni zabavljati zabavljajo — ko bodo pa sami postali gospodarji, bodo že spregledali in razumeli, kaj se pravi biti odgovoren za vse!
Kakor pa nikdar ne zmanjka zabavljačev-demagogov (sleparjev in zapeljivcev ljudstva) —
5V/. Vel. kralj — 2C let vlada*
24. junija 1. 1914. je izšel v tedanjem uradnem listu kraljevine Srbije proglas pokojnega kralja Petra I., s katerim je izročil zaradi svoje bolezni vso vladarsko oblast svojemu sin« Aleksandru, današnjemu našemu vladarju.
Dvajset let — to ni dolga doba, a vendar kako dolga, če je polna tako velikih in zgodovinskih dogodkov, kakor jih je polna	od leta 1914. d« Wa 1934.!
Komaj je regent Aleksander prevzel na-se težko breme vladavine, je stal pred ogromno nalogo, da uredi svojo od dveh krvavih vojn izmučeno, a zmagovito državo tudi donta. Ni se pa delo še prav pričelo, ko so počili streli v Sarajevu in kraljevina Srbija je morala zopet v najtežjo borbo ne samo za svojo svobodo, ampak tudi za svobodo nas vseh.
Silni napori male, a junaške Srbije za časa svetovne vojne so znani. Težki dnevi so bili to in trpljenje je bilo nadčloveško, toda pod modrim in neustrašenim vodstvom svojega vrhovnega poveljnika je Srbija svojo borbo končala
zmagovito. Plod te zmage je bila današnja po« nosna kraljevina Jugoslavija.
Skoraj še hujše težave kakor v vojni pa so čakale jugoslovanski narod in njegovega voditelja po vojni, ko je bilo treba znova urediti povečani dom. Zapreke, ki so se stavile novi drža« vi, so nam vsem še v žalostnem spominu. Politična kratkovidnost nas je bila pripeljala skoraj že na rob prepada; toda v najbolj kritičnem trenutku je zopet modrost našega vladarja preprečila sicer neizogibno nesrečo.
Danes, po 201etnih naporih, se ves narod navdušeno in z občudovanjem zbira okoli svojega vladarja, v iskreni želji, naj z veščo in krepko roko vodi narod in državo do vedno večjega napredka.
f>ve veliki letalski nesreči
Zagrebški letalci so priredili preteklo nedeljo veliko letalsko svečanost, katere so se udeležili najboljši civilni letalci iz cele države. Med drugimi je priletel iz Ljubljane v Zagreb tudi najboljši slovenski pilot Janko Čolnar z letalom »Lojze«.
Proti večeru se je na letališču dvignil v zrak tudi letalec Čolnar, da pokaže zbranemu občinstvu svoje sposobnosti. Končal je že nekaj vratolomnih vaj, ko se je letalo v višini približno 300 metrov nenadoma prekucnilo in nato s pilotom vred treščilo na tla.
Janka Čolnarja so izvlekli iz ruševin že mrtvega.
Janko Čolnar je bil star 38 let; pilot je postal že med vojno. A tudi po vojni se ni odrekel letalstvu in je kot učitelj-pilot izšolal lepo število domačih pilotov.
Druga letalska nesreča se je v nedeljo zgodila v Osjeku, kjer je zavozilo med ljudi letalo, ki ga je vodil pilot Jaklič. Posledice so bile strašne, ker je letalo ubilo 9 gledalcev, nekaj ljudi pa so vsled težkih poškodb morali prepeljati v bolnišnico.
v zasebnem, tako jih nikdar ne zmanjka tudi v javnem življenju. Tudi javno življenje — politika — pozna gospodarje, ki so odgovorni za dobrobit celote, in pa ljudi, ki se morajo pokoriti v korist celote. Pokoriti se pa ni vedno lahko, zlasti ne, če ima človek pravico kritike. Med pošteno kritiko in med demagogijo pa jc silna razlika: poštena kritika ima namen izboljševati, ona hoče sodelovati in pomagati, kajti poštena kritika izvira iz čuta soodgovornosti in iz čuta dolžnosti, delati za skupno korist. Poštena kritika temelji torej na resnici in resnici tudi možato gleda v oči in prenaša mirno vse težave, ki jih narekuje dejanski položaj, med tem ko zlohotna demagogija, brez čuta odgovornosti, samo razbija in podira, a nikdar ne pove, kaj naj ljudje postavijo na mesto podrtega zidovja; če
pa kaj pove, našteva same prijetnosti, ki jih pameten in odgovoren človek tudi pri najboljši volji ne more uresničiti, če noče, da po kratkem veselju in uživanju vse ne propade.
Kakor kmetija tako preživlja v določenih presledkih tudi država svoje težke ure. Takrat znajo modri in odgovorni ljudje tudi trpeti, ker se svoje odgovornosti pač zavedajo. Takrat sinovi ne dobe denarja za nedeljo in dekleta ne dobe novih oblek, pa če bi oče svojim otrokom v svojem srcu še tako rad ustregel, kajti on je odgovoren za vse — ne samo za danes, ampak tudi za jutri. Kdor pa ne pozna čuta odgovornosti, bo živel po načelu: Danes z betom, jutri s pesom — taki neodgovorni ljudje pa niso za gospodarje ne r zasebnem, še manj pa ▼ javnem življenju.
2a resnice — prcii demagogiji
Poštene in možate besede ministra Puclja — Tri prste shodov — Zavrnjene lazi — Kako neumnost ubila hudobijo — Za depolitizacijo zadružništva
Društva kmetskih fantov in deklet so priredila v nedeljo 24. t m. na Grobljah pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini svoj tabor, na katerega je pi-išlo okoli 2000 ljudi. Tabora se je udeležil Judi minister Ivan Pucelj, ki se je v svojem govoru z vso njemu lastno odločnostjo in odkritostjo dotaknil nekaterih stvari, ki danes našo javnost najbolj zanimajo bodisi politično, bo-idisi gospodarsko. Mi smo prepričani, da bodo njegove besede marsikomu odprle oči, da bo gledal in presojal ves naš današnji položaj v precej drugačni luči kakor ga je presojal doslej v luči raznih demagoških laži in »šlagerjev«.
Potrebna je resnica!
Minister Pucelj je rekel med drugim:
»Dandanes nam je najbolj potrebna resnira. V politiki pa je resnica navadno tako skrivljena ali pa zaničevana, da jo je težko odkriti. Kdor n. pr. danes siplje okoli sebe korupcijo, najde vedno hvaležna ušesa; kdor pa odkriva težke gospodarske probleme, a zahteva od ljudstva tudi gotove žrtve, ta zadeva navadno na gluha ušesa. Zato vam hočem govoriti danes to, kar je resnično in edino odrešilno.
Kje je korupcija?
Danes je bil v Ljubljani shod Narodne stranke. Tudi na njem so govorili o strašni korupciji v Beogradu. Kar z milijardami so razmetavali in so med drugim pripovedovali, da je eaino pri invalidih trpela država nad sto milijonov škode, ker so v Beogradu nekateri uradniki goljufali. Res so bile neke zlorabe brezvestnih uradnikov, lci so izplačevali pri finančnih direkcijah nalašč nepravim osebam. Šel sem k finančnemu ministru, da bi dobil točne podatke. Kaj sem našel? Škode je vsega skuipaj 7 milijonov. Vsi, ki so goljufali, »o pod ključem in v preiskavi. Eden izmed teh uradnikov ima dv« hiši, obe sta zaplenjeni in zaplenjeno je v§e premoženje tudi drugim uradnikom. Tako vidite, kako je ta stvar čisto drugačna, kakor pa trde oni, ki pripovedujejo, da je samo tu 100 milijonov škode.
Govore tudi, da je v prometnem ministrstvu nad 800 milijonov škode zaradi korupcije. To vprašanje preiskuje posebna komisija, ki mora do 5. julija predložiti ministrskemu svetu svoje iporočilo. Ce je kdo kaj zakrivil, bo postavljen pred sodišče. Smešno pa je, če kdo trdi, da je bilo kar 800 milijonov škode.
Da je tako nepošteno, demagogko politično delovanje strup, to je pač jasno. To je politika zahrbtnosti in laži. Sumničenje in obrekovanje nedolžnih ljudi, to je največji zločin na svetu. Takih sredstev se poslužujejo le slabi ljude.
O meni je eden teh gospodov trdil, da je dokazal korupcijo neke uradnice ministrstva socialne politike, da pa je bila ta uradnica, namesto da bi se strogo kaznovala, samo premeščena k Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Razprava v Narodni skuščini je dokaz, 'da ni bdilo nobene korupcije. Na samo denun-ciacijo tega gospoda je bila dotična uradnica odpuščena vse dotlej, dokler sodna razprava, ki te-Že pri beograjskem okrožnem sodišču v tej zadevi od 29. marca tega leta, ne bo končana. In če bo g. Dragovič, ki je to govoril, obsojen, o čemer ni dvoma, ne bo sprejeta ostavka te uradnice in odpust preklican. Pri tej priliki vprašam cbrekovalce, naj mi odgovore, kateri narodni poslanec, kateri Član te stranke (Narodne stranke), kateri govornik te stranke, ki hodi tu-cLI po shodih po Sloveniji, je kupoval zlate verižice in »late prstane neki uradnici mojega ministrstva? To naj ugotove in naj povedo v javnosti, zakaj je kupoval zlate prstane in verižice z dragimi kamni. Vas pa svarim: ne nasedajte ne enima ne drugim.
Beseda o »bojevnikih« — Tajna okrožnica SLS
Tudi na shode »bojevnikov« ljudje radi prihajajo, ker ljudje pač radi poslušajo zabavljanja.
Bojevniki so imeli program, ki sem ga lahko odobraval tudi jaz. Oni so rekli, da so za močno in veliko Jugoslavijo. Jaa sem tudi! Oni so za poštenje v javnosti, jaz sem tudi! Zato sem sprva to stvar tudi jaz podpiral. Potem pa se je odkrilo drugače! Ti ljudje, ki so prihajali na bojevniške shode, niso prihajali zaradi programa, ki še ni niti točno sestavljen. Niso prihajali zato, da bi v njihovih vrstah ostali, kajti dobili smo okrožnico vodstva bivše SLS, ki opisuje to stvar v docela drugi luči! V tej okrožnici pravijo, da jie bojevnike osnoval ban, ki pa je vprašal za svet Puclja. Pucelj se je posvetoval z dr. Kramerjem itd. Na sedmi strani te okrožnice se bere, da je to pravzaprav poizkus, raabiti SLS. Zato priporoča vodstvo bivše SLS svojim bivšiim pristašem, naj gredo v odbore, kjer imajo večino. Kjer pa večine nimajo, tam naj ne sodelujejo. A tudi tam, kjer imajo odbor v svojih rokah, naj ne zbirajo članov. To se pravi: pojdite in sodelujte v toliko, kolikor je to razdiralno delo, drugače pa ostanite tam, kamor spadate, ne dovolimo pa, da bi ostali med bojevniki. To, kar je v tej okrožnici, ki je tajna in je bila poslana samo najbolj zaupnim ljudem, to je napisal tudi »Domoljub« pred 14 dnevi v svojem uvodniku. To je tudi dr. Natlačen odkrito rekel nekemu bivšemu ministru, s katerim je govoril. Rekel je o bojevnikih: »Mi smo pošiljali Svoje ljudi, naj pomagajo zabavljati in razdirati ter delati težave JNS. Da pa bi naši ljudje tam ostali, na to niti ne mislimo.« Tako se bojevniška stvar krha s tiste strani, odkoder so pričakovali pomoč in odrešenje. Med tem pa so bojevniki napadali vsakega režimskega človeka od ministra do poslanca, od bansikega svetnika do župana in odčinskega svetovalca. Zato svarim vse pristaše JNS, naj se ne dajo zapeljati.
Za depolitizacijo zadružništva
O težavah, ki so danes zadele naše zadružništvo, je rekel minister Pucelj sledeče:
»Ali mislite, da se bo čudež zgodiil in bo prišel v Slovenijo denar kar tako od nekod? Imamo v naših denarnih zavodih nad B milijarde zamrznjenih vlog. Ali bomo samo čakali, da bo kdo denar prinesel? Ce hočemo te tri milijarde vlog spraviti v promet in oploditi i njimi gospodarstvo, moramo odstraniti najiprvo napake, ki sami z njimi oviramo razvoj. Predvsem moramo naše zadružništvo depolitizirati. Treba bo marsikaj spremeniti, da ne bo v vsakem okraju po deset posojilnic, marveč da jih bomo imeli samo toliko, kolikor jih res potrebujemo. Imamo 800 denarnih zavodov, ko bi jih bilo za Slovenijo tudi 200 dovolj. Ce to izvedemo in ozdravimo naše zadružništvo in denarništvo, potem lahko rečemo: Ti, Narodna banka, daj nam 100, 200 ali 300 milijonov, da dvignemo likvidnost denarnih zavodov. Tudi danes bi nam Narodna banka morda dala denar, toda kaj bi bila posledica? Tisti, ki je močnejši, bi prišel v banko ali hranilnico in dvignil svojo vlogo, nazaj pa bi je ne prinesel več! V treh dneh bi dvignili na ta način vseh 300 milijonov in še ta denar bi šel v nogavice. Absolutna zahteva je, da vsi sedemo k eni mizi in brez strasti razpravljamo o tem vprašanju. Tu nič ne pomaga zabavljanje in kričanje, marveč samo pameten sporazum! Naši najboljši gospodarji se morajo sporazumeti in storiti to, kar nam veleva vest.
Lahkomiselni ljudje tudi pravijo, naj se dolgovi kar odpišejo. Toda če hočeš komu kaj dati, moraš nekje vzeti. Potem nastane vpra-
šanje, ali naj se tudi vloge kar brišejo? Kdo pa ima pri nas denar v denarnih zavodih? To šo po večini naši hlapci in dekle, naše mamice, naši pridni kmečki gospodarji in očetje, ki so vse življenje garali, da so si kaj prihranili. Kapitalistov in nakradenega denarja v slovenskih denarnih zavodih ni! 25 let sem načelnik kmečke posojilnice in vedno sem z njo v stikih in vem, da tu ni nobene vloge in nobenega denarja, ki bi bil pridobljen tako, da bi lahko vlogo brez škode brisali! Tu je samo premoženje malega človeka, onega malega varčevalca, ki si celo življenje odtrgava od ust. Kdor nosi odgovornost, temu se smili tak človek enako ali še bolj, kakor pa tisti, ki je zašel v težave. Zato so taka vprašanja tako težka, da se ne rešujejo z vpitjem po shodih.
Ne nasedajte demagogom!
Minister Pucelj je zaključi1 svoja izvajanja s pozivom: Nikoli se ne dajte zapeljati od demagogov! Vsakogar, ki bo prišel med vas, vprašajte najprej po programu, vprašajte ga po leku za ozdravljenje. Kdor samo jamra nad bolnikom, ta bolnika nikdar ne bo ozdravil. Od vseh prerokov, ki so nasprotniki naše stranke, pa še nobenega nismo slišali, kako zdravilo predlaga, s čim hoče zdraviti in kako se naj razmere izboljšajo. Kmalu bom 60 let star. Verjemite mi, da bi že rad imel mir. Ce pa še vedno hodim na shode in govorim, govorim samo iz ljubezni do vas. Imam samo to željo, da ne bi lahkomiselni ljudje, ki nič ne znajo in so samo častihlepni, našega dobrega slovenskega ljudstva zapeljali v nesrečo. To je moj namen in v tem znamenju vas prisrčno pozdravljam.«
2Vovo vodstvo Jugcv slovanske gasilske zveze
Preteklo soboto, 20. t. m., je objavilo ministrstvo za telesno vzgojo sledečo naredbo;
»Ker je starešinstvo Jugoslovanske gasilske zveze s starešino g. Josipom Turkom, prvim pod-starosto Markom Klešičem in drugim podstaro-sto dr. Pero Markovičem podalo ostavko, je ministrstvo za telesno vzgojo v sporazumu z njimi izvršilo rekonstrukcijo celotne uprave Jugoslovanske gasilske zveze.«
Za starešino gasilske zveze je imenovan g. Vlada Andraševič, bančni direktor, občinski svetnik in starosta zagrebške gasilske župe; za prvega podstarešino je imenovan narodni poslanec Anton Cerer, podstarešina dravske gasilske za-jednice iz Kamnika, za drugega podstarešino pa dr. Pera Markovic, predsednik gasilske čete v Zemunu.
V upravni odbor so imenovani med drugimi industrijec Fran Bule is Mirne, posestnik Mavri-cij Majer iz Kranja in poštni kontrolor Jernej Vengust iz Celja, v nadzornem odboru pa je med drugimi poveljnik ljubljanske gasilske čete Ev-gen Gostiša.
V
umik na Češkem
Zastopniki delavskih in delodajalskih organizacij na Češkem so se dogovorili, da bodo uvedli za dobo 1 leta 40-urni delavnik; delavci bodo delali samo po 5 dni na teden po 8 ur; prejemali pa bodo isto plačo kakor doslej.
Posledica tega sporazuma bo, da bo dobilo delo okoli 30.000 delavcev, nekaj kasneje pa še 30.000. To pomeni pa na drugi strani povečano kupno moč delavstva, kar bo zopet imelo dobre posledice za prodajo industrijskega blaga.
Pri nas bomo na kakšno podobno uredbo še dolgo čakali, ker naši podjetniki kar ne morejo spoznati, da so brezposelni ali pa slabo plačani delavci za gospodarstvo samo breme, ker ne morejo nič kupovati, če nimajo dovolj zaslužka.
Posojilnice: in banke
»Zadružna zveza«, in »Zadružna gospodarska banka«
Svetovno znani »kralj avtomobilov« Ford je v neki svoji knjigi zapisal o bankah: »Banke, to so krokodili!« Ford je gotovo mož, ki vš, kaj govori ali piše in ki odločno odklanja vsako »sodelovanje« bank pri njegovih podjetjih.
Tudi pri nas si bo marsikatero podjetje in marsikateri manjši denarni zavod moral zapomniti Fordove besede. Lep, čeprav sam na sebi žalosten primer, kaj pomeni banka za zadružne ustanove, nam daje glasilo »Zadružne zveze« »Narodni gospodar«, ki omenja v svoji zadnji številki zanimive podrobnosti o težavah, v katere je prišla »Zveza« in njena banka.
Ko se je po vojni ustanovila Zadružna gospodarska banka, smo živeli v dobi obilice denarja. V naglem tempu se je Zadružna gospodarska banka spustila, kakor druge banke pri nas, v ustanavljanje in financiranje in v ustanavljanje podružnic v raznih krajih države. P« končani inflaciji so se pokazale prve napake, izvirajoče iz neizkušenosti. Banka je ta prvi sunek prebolela brez velikih težav. Prišla pa je gospodarska in kreditna kriza.
Zadružna gospodarska banka se je od izbruha krize dve leti in pol borila z drugimi zavodi proti splošnemu nezaupanju. Njen obseg je padel od bilančne vsote 560 milijonov na 830 milijonov. Zmanjšali so se v tej težki dobi zlasti bančni posli, nazadoval pa je seveda tudi zaslužek. Rezultat zmanjšanega bančnega obsega je bil neprijeten odpust polovice bančnega urad-ništva, ker ni bilo več zanje ne jela ne dela. Sledilo je ukinjenje podružnic v Kočevju, Djakovu, Somboru, Celju in Šibeniku. V takem stanju se je nahajala Zadružna gospodarska banka v mar-'cu letošnjega leta. Pritisk vlagateljev je bil zadnji sunek, ki je privedel do odločitve. Dne 7. aprila t. 1. je Zadružna gospodarska banka zaprosila za odlog plačil.
Zaradi odpisa delniške glavnice pri Zadruž-
ni gospodarski banki je zadel Zadružno zvezo hud udarec. Od 120.000 delnic po 100 dinarjev, jih ima Zadružna zveza 83.252 ali 69-4 •/». Ker je morala Zadružna zveza računati z odpisom teh delnic, tudi njej ni preostajalo nič drugega, kakor prositi za odlog plačil. Obenem jo je v to prisilila nova obrestna mera pri Zadružni gospodarski banki. Večino odvisnega denarja (125 milijonov Din) ima Zadružna zveza naloženega pri Zadružni gospodarski banki. Udarec, ki ga je s tem doživela, mora Zadružna zveza prenesti na zadruge, in sicer tako, da jim mora znižati obrestno mero za njihove naložbe na 2-5 %. Tako prenesejo v znižanju obrestne mere zadruge in po zadrugah vlagatelji sunek, ki je zadel vse zadružništvo zaradi zaščite Zadružne gospodarske banke. Težki so ti udarci, ki jih je doživelo zadružništvo zaradi gospodarske in denarne krize, ogromne so posledice za ves razvoj zadružnega dela.
Težke posledice, ki jih mora sedaj trpeti znaten del naših zadrug, so pametni gospodarji čutili že takrat, ko so naše banke pošiljale svoj denar v Banat, v Zagreb ali v Dalmacijo, to pa samo zaradi visoke tedanje tamošnje obrestne mere, za domače gospodarstvo pa je bilo včasih prav težko dobiti denar. Danes čutimo »blagoslov« pretirano visokih obresti vsi na lastni koži!
Za zadružništvo pa naj veljajo v bodoče zgoraj omenjene Fordove besede: »Banke — to so krokodili!«
To veljaj tudi za kmete, ki naj nosijo svoj denar v hipotekarno varne, ne pa v špekulativ-ne zavode, kakor so banke že po svoji naravi. Banke naj ustanavljajo industrije! in drugi kapitalisti in špekulanti s svojim denarjem, če hočejo, za kmetski denar pa v bankah ni prostora, pa naj nosijo banke to ali ono firmo.
Gleklvifikacija Dolenjske
V modernem gospodarstvu igra elektrika vedno večjo vlogo, zlasti še v krajih, kjer imajo ma razpolago dovolj vodnih sil ali pa premoga. Pri nas imamo vode in premoga dovolj in zato je bdi res skrajni čas, da so začeli elektrificirati celo Dravsko banovino.
Bivša Štajerska ima svojo veliko elektrarno na Fali, Gorenjci imajo tudi že svojo Završnico, samo dolenjska stran je ostala precej zanemarjena, kajti male krajevne elektrarne so važne pač za svojo bližnjo okolico, za celoto pa brez velike centrale skoro nimajo pomena. Sedaj pa se bliža čas, ko bo tudi Dolenjska spojena z mrežjem banovinskih elektrarn.
Doslej so izvršena že sledeča dela:
1. Zvezni daljnovod Črnuče—Grosuplje; , 2. gradi se daljnovod proti Kočevju in so govi večinoma že postavljeni. Ta daljnovod gotov že v 2 mesecih. S tem daljnovodom
bodo preskrbljeni z elektriko vsi kraji v kočevski in ribniški dolini;
3. daljnovod od Grosupelj do Trebnjega, Novega mesta, Krškega in Brežic in odcepek od Trebnjega do Sevnice je že trasiran, in delo se bo začelo takoj, ko bo na razpolago denar.
Ker pa je napeljava elektrike draga stvar, bodo morale tudi dolenjske občine nekaj prispevati, kakor so prispevali tudi na Gorenjskem. Ta prispevek je znašal v krajih med Kranjem in Domžalami skoro 400 odstotno doklado na direktne davke, a na Dolenjskem bo ta enkratni prispevek nekoliko nižji. Kakor hitro bo ta enkratni prispevek plačan, bodo banovinske elektrarne izvršile vsa potrebna dela, čeprav ne vse naenkrat.
S posojili, z zmernimi občinskimi dokladami in s prispevki tis!ih, ki bodo dali vpeljati elektriko, se bo gotovo našel potrebni denar, da bo lepo začeto delo tudi uspešno izvršeno.
Ban dr. 'Marušič — častni občan Irebn/ega
Preteklo nedeljo se je zbral občinski odbor trebanjske občine, na kateri je izvolil bana Dravske banovine dr. Marušiča za častnega občana občine Trebnje. Poročevalec obč. odbornik gosp. Adolf Pavlin je v lepem, vznesenem govoru naglašal zasluge, ki si jih je pridobil g. ban za razvoj cele Dolenjske, zlasti pa za napredek občine Trebnje. Danes je tudi nekdaj precej zanemarjena in zapostavljena Dolenjska deležna vseh koristi, ki jih dajejo javna dela, gradnja vodovodov in kapnic, asanacija vasi, elektrifikacija, kmetijske nadaljevalne šole in izdatne podpore
kulturnim, socialnim in gospodarskim ustanovam.
To so razlogi, zakaj vse dolenjsko ljudstvo svojega bana visoko spoštuje, ker pravično deli bremena, pa tudi podpore. To je v izdatni meri skusila tudi trebanjska občina in zato se bomo g. banu po zaslugi oddolžili, če ga počastimo s častnim občanstvom.
Predlog, naj občina izvoli bana dr. Marušiča za svojega častnega občana, je bil po kratkih govorih g. Ceha in Josipa Pavlina soglasno in z velikim odobravanjem sprejet
<&reč. g. župnik Jvan Vrbovnik — SC letnik
Na dan sv. Janeza Krstnika je praznoval upokojeni župnik preč. g. Ivan Vrhovnik svojo 801etnico, tiho in skromno sicer, kakor je bilo vse njegovo življenje, zato pa toliko prisrčnejše, ker so se ga tega dne spominjali pač vsi dobri Slovenci.
Luč sveta je zagledal slavljenec v šentpeter-ski fari v Ljubljani 1. 1854. Za duhovnika je bil posvečen 1. 1877., po kratkem službovanju na deželi pa mu je bila podeljena trnovska župnija v Ljubljani, kjer živi v »zasluženem pokoju« še danes.
Pokoja namreč slavljenec ne pozna kljub svoji lepi starosti, ampak še vedno dela in dela., Ni namreč samo duhovnik, ampak tudi zgodovi-
nar, ki je puuuni svojemu nmouu /.e lepo vrsto zlasti za našo domačo zgodovino važnih del; njegovo delo »Trnovska župnija v Ljubljani« je vzorno delo, zbrano z največjo marljivostjo in vztrajnostjo. Pripravljeno pa ima še drago delo »Zgodovino šentpeterske župnije v Ljubljani«, ki pa dosedaj žalibog še ni mogla iziti — preč. g. župnik ni namreč nikdar zbiral posvetnih zakladov ...
Najbolj znano pa je vsemu narodu njegovo delovanje kot predsednika Družbe sv. Cirila in Metoda, kateri je posvetil svoje najboljše moči. Bili so časi, ko je bilo treba za narod tudi mnogo trpeti, a naš slavljenec je vse težave prenesel junaško in možato.
Tihemu in skromnemu duhovniku in vnetemu narodnemu delavcu želimo iz srca še mnogo let srečnega in mirnega življenja.
podpisom konkordata
Pogajanja med našo državo in med Vatikanom za ureditev razmerja med katoliško cerkvijo in državo so po večkratnih prekinitvah dospela končno le tako daleč, da stojimo neposredno pred podpisom pogodbe (konkordata). Urediti je treba le še nekaj formalnosti.
'Dobro je vedeti
Leta 1803. je padlo pri Aigle-u na Francoskem blizu 2000 majhnih meteorjev v teži do 13 in pol kg.
Zvezda se je utrnila, pravimo, kadar se T vesoljstvu iz kakršnegakol* vzroka odloči drobec od kakega nebesnega telesa. Ako pade taka kepa na zeirljo, se zarije silno globoko vanjo. Te odtrgane dele nebesnih teles imenujemo meteorje.
Na Hrvaškem je leta 1751. padel na zemlja meteor, težak dobrih 53 kg.
Veličastna kmetska
Savinjski
v
Nad 4000 udeležencev — Zanimiv govor ministra Puclja
Uspele konjske dirke
Agilno Društvo kmetskih fantov in deklet v Orli vasi je priredilo v nedeljo 24. junija t. 1. veliko konjsko dirko, združeno s kmetsko-mani-festacijskim zborovanjem na travniku tov. Pla-skan-Vasleta na Groblji ob Savinji. Prireditev je sijajno uspela. Ne samo, da jo je posetila ogromna množica naroda od blizu in daleč, temveč tudi po svojem poteku. Vsi udeleženci so bili prav zadovoljni, kar je pokazalo tudi sijajno razpoloženje.
Že pred drugo uro pop. so se pričeli zbirati konjeniki, jahači in vozači pred gostilno Sadnik na Groblji. Malo pred odhodom je prispel minister Pucelj, katerega je pozdravil predsednik ocenjevalne komisije tov. Plaskan, nakar se je formirala povorka. Na čelu je jezdil konjenik z državno zastavo, za njim ostali vozovi in občinstvo. Povorki se je priključil tudi minister Pucelj, katerega so spremljali šempeterski župan Četina, polzelski župan Mešič, preds. Plaskan in drugi. Godba je udarjala koračnice, fantje in dekleta so pa vriskali in peli, da je odmevalo daleč naokrog. — Tovariški društvi iz Št. Jurja ob Taboru in iz Braslovč sta se pripeljali na okrašenih vozovih. Pri zbirališču in pri vhodu sta bila postavljena lepa slavoloka. Slednji je nosil napis: Za čast in pravico naše vasi, se kmetska mladina složno bori!
Ko je prispela povorka na zborovalni prostor, katerega je velika množica popolnoma napolnila, je pozdravil raz okrašene tribune predsednik domačega društva tov. Povše navzočne zborovalce in predsednika Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Kronovška, posebno pa našega kmetskega voditelja tov. ministra Puclja, kateremu so vsi navzočni priredili navdušene ovacije. Na to je govoril tov. Kronovšek, ki je predvsem navajal napake, katere so delali naši ljudje v pretekli dobi. Mladina mora kreniti drugo pot. Vsi se moramo združiti v naših organizacijah, ki naj bodo merilo naše zavednosti, naše moči in volje ter razumevanja današnjega časa. Mrežica je njegovim izvajanjem živahno pritrjevala.
Za njim je povzel besedo, burno pozdrav-
ICmelsf
Jina
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju
ima v nedeljo, 1. julija v restavraciji »Zeleni travnik« v Celju, svoj 4. občni zbor. Ker se je število društev v preteklem letu znatno pomnožilo, pri pokretu so torej nove edinice, novi ljudje, bo občni zbor zlasti letos podal lepo bilanco: delo in uspeh, močno aktivnost vsega našega članstva. Ponovno se bo očrtal z vso jasnostjo in odločnostjo program kmetskega gibanja, ki mora služiti interesom naše vasi in našemu narodu. Zastopniki tov. društev se bodo zbrali do 9. ure dop., člani glavnega odbora pa do pol 8. ure k predseji.
Pred občnim zborom je predvidena tudi seja ženskega odseka.
Opomba! Morebitne predloge naj tov. društva pošljejo pravočasno na tajništvo Pododbora, Prešernova 6, Celje.
ljen, minister Pucelj. V začetku je govoril o lepih uspehih delovanja Društev kmetskih fantov in deklet, ki predstavljajo zdravje in moč naših vasi. Dalje je govoril o politiki, ki je sestavni del življenja vsakega naroda in razkrinkal nekatere demagoge, ki hočejo še nadalje z lažjo, podtikanji in hujskanjem zapeljavati ljudi na stran-pota mesto da bi jim pravilno tolmačili težavni položaj in jih navajali k sodelovanju, ker le s tem bomo lahko prišli v boljše gospodarske in politične razmere. Govoru ministra Puclja je sledilo dolgotrajno in navdušeno pritrjevanje in ploskanje.
Po zborovanju, s katerega je bila banu dr. Dragu Marušiču poslana pozdravna brzojavka, so sledile konjske dirke. Dirkališče je krasilo 20 lepih mlajičev, katerim je načeloval preko 30 m visok in mogočen mlaj. Ljudi je kar mrgolelo in je vzvišeni prostor polovice"dirkališča bil podoben človeškemu mravljišču. Po splošni trditvi se je prireditve udeležilo nad 3000 ljudi. Bilo bi jih pa še gotovo več, ako bi mnogi ne spravljali sena, kar jim je poprej onemogočilo slabo vreme.
Gledalci so pričakovali početka z veliko napetostjo. Ugibali so in v naprej določali zmago temu in onemu. Tu in tam sta udarila v roko dva in dva: 1 liter za stavo! — Dirkači so v vrsti, na dano znamenje — začetek! V divjem galopu se vrstijo eden za drugim. Plahe ženske s strahom sledijo posameznikom, v ovinkih kar mežikajo. Posamezne skupine oživljajo in navdušujejo dirkače-poznance. Tako se vrstijo dirke ena za drugo, do konca. Vse je šlo po sreči, brez najmanjše nezgode. Množica je spremljala celoten potek z največjim zanimanjem in napetostjo. In še prehitro je bil konec. Zadovoljni so bili vsi. »Le napravite še kaj takšnega, bomo še prišli!« — so govorili vsevprek.
Po dirki je sledila veselica, ki je potekla v najboljšem razpoloženju. Krasnemu junijskemu dnevu je sledila prav takšna mesečna noč, kar je dalo prireditvi še poseben značaj. Poročilo o izidu dirke bomo objavili prihodnjič.
Tekma koscev v Podpeči. Društvo kmetskih fantov in deklet iz Notranjih goric je priredilo dne 24. t. m. v naši vasi lepo'uspelo tekmo koscev. Prireditev je otvoril društveni predsednik tov. Vidmar z lepim nagovorom, nakar je nagovoril navzoče še delegat Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane tov. Tomšič. Prvo mesto na tekmi je zavzel tov. Gostiša, ki je prejel kot darilo žepno uro. Posebno pozornost pa je vzbudil 151etni tov. Vidmar, ki je bil starim koscem ne samo enakovreden, temveč je mnoge izmed njih tudi prekašal. Po tekmi se je razvila prijetna zabava. Upamo, da se bo sedaj tudi Podpeč zganila in postala trdna postojanka mladega kmetskega pokreta.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Društvo kmetskih fantov in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici priredi dne 12. avgusta t. 1. tekmo koscev in prosi vsa sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo nobenih prireditev.
Gornje Otave. Društvo kmetskih fantov in deklet v Gorenjih Otavah pri Begunjah nad Cerknico uprizori dne 1. julija 1934. oh 14. uri Anzengruberjevega »Krivoprisežnika«. Po uprizoritvi prosta zabava. Vljudno vabljeni vsi!
5. avgusta,
tovariši in tovarišice, bo desetletnica našega dela in borbe. Naš dan. Pripravite že sedaj čim številnejšo udeležbo za občni zbor in proslavo. Četrtinska vožnja zaprošena. Na svidenje! Zveza.
Št. Jurij pri Grusupljem. Naše društvo je priredilo dne 10. t. m. prvo prav lepo uspelo tekmo koscev, na kateri je tekmovalo 8 naših fantov. Velika udeležba na tekmi je pričala dovolj jasno, kako se kmetsko prebivalstvo negle-de na kako bivšo politično pripadnost oprijema svoje organizacije, ki ji načeluje naša nadebudna mladina.
Pri tekmi, ki je bila zelo napeta, si je priboril prvo mesto tov. Anton Tomšič, drugo mesto tov. Alojzij Jurgulič iz Vrbičja in tretje mesto pa tovariš Alojzij Jurgulič iz Pece. Po lepo uspeli tekmi je pozdravil vse navzočne tov. Mišič iz Ljubljane, ki je obrazložil velik pomen takih tekem s pozivom, da se vsi fantje in dekleta na vasi organizirajo v društva, ki bodo s svojim plodonosnim delovanjem dvignila blagostanje kmetske vasi.
Šmartno ob Savi. Društvo kmetskih fantov in deklet Šmartno ob Savi priredi v nedeljo, dne 8. julija t. 1. ob /43. uri pop. tekmo žanjic, pri kateri tekmujejo tudi fantje. Zbirališče je ob 2. uri pop. pred Gasilnim domom v Šmartnem. Po tekmi se vrši I. kmetska veselica v naši vasi. Prosimo vas tovariška društva, da blagovolijo to upoštevati in da za mofebitne prireditve določijo druge dneve. Vabimo vse prijatelje kmetske mladine in vsa tovariška društva, da se naše prireditve v čim večjem številu udeleže.
Loče pri Poljčanah. Enkrat smo se v Kmetskem listu že oglasili, to je bilo takrat, ko smo si osnovali pripravljalni odbor za ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet. Danes pa se oglašamo z veselo novico, da smo imeli že ustanovni občni zbor in si izvolili svoje društvene voditelje. Malo pozno smo se sicer zbudili, ali zbudili smo se le in smo danes tukaj; prežeti volje do prosvetnega in kulturnega dela za napredek zapuščene kmetske vasi. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili poleg članstva tudi narodni poslanec tovariš Gajšek, sreski veterinar tov. Kolterer in sreski kmetijski referent tov. Nemec, kateri so dali naši mladini v svojih lepih nagovorih toliko lepih in zdravih misli, da se jim tem potom za poset in izkazano naklonjenost ponovno zahvaljujemo. O razvoju in delovanju društva, za katero jamči novoizvoljeni odbor, bomo ob priliki še kaj poročali.
Iška vas. Društvo kmetskih fantov in deklet v Iški vasi je priredilo v nedeljo, dne 3. t. m. prav lepo uspelo in dobro obiskano tekmo za izdelovanje zabojev, ki je bila prva te vrste med našimi mladimi tekmovalci na Ižanskem. Tekmo je vodil v vsestransko in splošno zadovoljnost tov. šol. upravitelj g. Franc Grašič. Zanimivo je bilo gledati naše izvežbane fante, ko so dobili znamenje, da se je tekma začela. Žage in kladiva so kar zapele svojo pesem in v nekaj minutah je bila tekma končana. Komisija, ki so jo tvorili tovariši šol. upravitelj Franc Grašič, Anton Cimperman, Andrej Šteblaj in Alojzij Vici-jozi, je ocenila na podlagi sistema 126 točk ter podelila prvo nagrado za doseženih 124 Jakobu Zupcu, drugo z doseženimi 123 točkami Francu Podržaju, tretjo z doseženimi 122 točkami Antonu Žagarju in četrto z doseženimi 120 točkami pa Jožefu Japlu. Po končani tekmi smo imeli lepo domačo zabavo.
nHISHIFR
vseh imklrgmke, uradne,nklam-
WTne'čas^jse' kniw' več^ar
-^fjrmiiisk hitre in pccrnil
TISKARNA MERKUR
HU B LIAN A ,<3 RIGORČI ČE VASt 23
%l-2 5 ■ 5X^kLnqram :7iskavna)lhrkiiv.
CdLkviije spominske -plošče prof. žkntonu Brezcvsku
Preteklo nedeljo so odkrili na svečan način spominsko ploščo prof. Antonu Bezenšku na njegovi rojstni hiši v Bukovju pri Celju v navzočnosti več tisoč ljudi iz bližnje in daljne okolice.
Slavnosti so se udeležili zastopniki jugoslovanske in bolgarske vlade in zastopniki številnih stenografskih društev iz obeh držav. S svojo navzočnostjo pa niso počastili le spomina na začetnika jugoslovanske stenografije, ampak tudi spomin na moža, ki si je z dolgoletnim praktičnim delom pridobil ogromne zasluge za medsebojno spoznavanje obeh bratskih narodov.
Dopisi
*
Strela je ubila tri ljudi
V	petek teden je divjala v ljutomerski okolici huda nevihta s točo, ki je napravila precej škode po vinogradih. Mnogo hujšo nesrečo pa je povzročila strela, ki je udarila v Stregetini pri Ivanjkovcih v neki listnjak.
V	listnjak so se bili namreč zatekli štirje delavci, ki so bili zaposleni pri gradbi ceste Ivanjkovci—Stanovo, da bi tam vedrili. V list-njaku sta stala po dva in dva skupaj. Ko je udarila strela v listnjak, je dva delavca pri priči ubila, druga dva pa sta dobila lažje poškodbe, tako da sta lahko še sama odšla domov. Od obeh ubitih zapušča Andrej Favšovec iz Štrigove 5 nepreskrbljenih otrok, drugi, Leopold Kolarič iz Ižakovcev pa 4 otroke... Listnjak je kajpada tudi pogorel do tal, a škoda je krita z zavarovalnino.
Dan prej pa je strela ubila v Litmerku, v občini Ivanjkovci, posestnika Martina Lesjaka iz Lešnice, ko se je peljal domov s polja s parom volov.
Ig pri Ljubljani. Če smo v našem kraju malo bolj slabe volje gotovo ni noben čudež za sedanje težke čase, ki jih preživljamo. Zadnji nalivi so tako napolnili našo Ižco, da je celih 12 dni preplavljala voda rodovitno polje in travnike, tako, da je velika množica krme uničena. Na njivah ležečih na Barju, so pa uničeni večji del tudi pridelki, kakor korenje, krompir, fižol, oves itd. Močno pa sta poškodovana tudi koruza in zelje. Škoda je zelo velika ter se da težko oceniti, saj je mnogim uničila in pokvarila vse upe in trud njihovega skoraj polletnega dela. Povodenj je prekašala celo lansko jesensko, to pa največ radi
KMETSKI LIST --
močno ovirajoče visoke trave ter neizčiščenih odvodnih jarkov. Nekateri govorijo o zaprtih zapornicah na Ljubljanici ter o slabem gospodarstvu na Barju, ki bi lahko v precejšnji meri omejilo in preprečilo to tako pogosto se pojav-ljajočo elementarno nesrečo na Barju.
Tekma žanjic ljubljanskega pododbora, ki je bila predvidena za 8. julija t. 1., je zaradi sličnih prireditev sosednjih društev preložena na poznejši čas, na kar opozarjamo vsa tovariška društva.
žVcvice
*
5. avgusta
bo desetletnica obstoja in borbe Zveze kmetskih fantov in deklet za vstajenje in osamosvojitev kmetske mladine v lastni organizaciji. Ta dan bo Zveza proslavila z veliko prireditvijo, čije točen program bo pravočasno razposlan. Četrtin-ska vožnja je zaprošena. To bo dan organizirane kmetske mladine, dan velike kmetske misli, katerega naj počasti vsak njen prijatelj z osebno
udeležbo. Pripravite se in na svidenje! *
Ukinjenje javnih hiš v naši državi. Na podlagi zakona o pobijanju spolnih bolezni, ki ga je spravil v veljavnost že minister Pucelj, je ministrstvo za narodno zdravje odredilo, da se morajo vse javne hiše, kar jih je še v državi, brezpogojno ukiniti v roku treh mesecev.
Ženska kita — za 2 dinarja. Te dni je hodilo po Ljubljani priprosto dekle z dežele in ponujalo svojo lepo, dolgo kito naprodaj. Neki brivec ji je dal za kito reci in piši: dva dinarja ...
Toča na Dravskem polju. V sredo preteklega tedna se je vsula nad Dravsko polje huda nevihta s točo, ki je napravila na letini obilo škode.
Nove uradne prostore bo dobila banska uprava v Ljubljani v poslopju bivše »Kranjske« (sedaj banovinske) hranilnice. Dozidali so namreč nad dvonadstropno poslopje še eno nadstropje, kjer bo okoli 50 novih uradnih prostorov.
Žetev v Prekmurju je bila letos H tedna prej kakor običajno. Ječmen je že po/.et, pa tudi rži ni več mnogo na polju. Pridelek je srednje-dober.
Za sodne takse so vplačale stranke pri sodiščih v Sloveniji meseca maja nad 800.000 dinarjev.
Na jakosti in aromi dobiva, ako primešate Kathreiner Kneippovi sladni kavi Pravi »Fran-ckov« dodatek!
Nesreča v rudniku. V rudniku Sisevac pri Paračinu se je dogodila pretekli teden huda nesreča. Dva rudarja, Franjo Stopar in Anton 2i-vič, sta zašla v rov, ki je bil poln strupenih plinov; plini so oba tako omamili, da ju niso mogli več rešiti.
Posvetitev novega zagrebškega nadškofa. V nedeljo je bil slovesno posvečen novi zagrebški nadškof dr. Stepinac v navzočnosti vseh škofov iz naše države. Obredu je prisostvovala tudi mati novega cerkvenega dostojanstvenika.
Z lipe je padel pretekli teden 13 letni Alojzij Hribar, ko je obiral lipovo cvetje na Rakovniku pri Ljubljani. Pod njim se je zlomila trhla veja, na kateri je stal. V bolnišnici je deček vsled poškodb umrl.
Obisk angleškega brodovja. Koncem tega meseca bo priplulo v Boko Kotorsko angleško vojno brodovje z Malte. Vsega skupaj bo obiskalo našo obalo okoli 70 angleških vojnih ladij s 30.000 mornarji.
Vlom v zavarovalnico »Jugoslavija« v Ljubljani. V zavarovalnico »Jugoslavija« v Ljubljani so v noči od ponedeljka na torek vlomili. O-nesli so 37.000 dinarjev.
Bolgarski gostje v Ljubljani. V ponedeljek 25. t. m. je prišlo v Ljubljano 15 odličnih Bolgarov, ki so se udeležili proslave prof. Antona Bezenška v Frankolovem. Bolgari so ostali v Ljubljani en dan, potem pa so odpotovali na Bled.
Občutno denarno kazen je naložila finančna oblast nekemu železniškemu sprevodniku iz Maribora, ki je skrivaj izdeloval vžigalnike: plačati bo moral nekaj nad 175.000 dinarjev. Vžigalnike je mož prodajal po 20 Din.
Ba(a se širi. Poslopje »Jadranske banke« v Ljubljani — nekdanji hotel »pri Maliču« — je kupila tvrdka Bafa za 4,800.000 Din.
Pred lastno hišo je ubil hišnega gospodarja Matijo Bogatina neki delavec v Št. Jerneju p.-i Lučah. S kolom ga je obdeloval tako dolgo, da se je nesrečni mož mrtev zgrudil na tla. Napadalca so že prijeli.
Za 26.000 dinarjev fciaga so odnesli doslej še neznani vlomilci trgovcu Lužanju v Podzemlju.
Podpora. Banska uprava v Ljubljani je dovolila po toči oškodovanim posestnikom v Trbovljah in okolici 10.000 dinarjev podpore.
Posledice povodnji v Dobovi. Ob zadnji po-vodnji v Dobovi je voda preplavila okoli 800 hektarov zemlje.
Novo tovarno za usnje v Mariboru namerava zgraditi g. Peter Remer. V tovarni bodo izdelovali samo fino usnje.
Iz Rima do Celja pod vagonom. Te dni so prijeli v Kamniku mladega Poljaka, ki je brez sredstev prišel v Kamnik. Fant je povedal, da je bil zaposlen pri nekem cirkusu in je s tem vred prišel tudi do Rima. Ker pa se mu je godilo zelo slabo, je sklenil pobegniti domov. Pobegnil pa je tako, da je zlezel pod vlak in se je pod vagonom pripeljal iz Rima do Celja. Tam ga je prisilila lakota, da je »izstopil«; ker pa ni vedel, kam naj se obrne, da pride domov, jo je na slepo srečo ubral v — Kamnik. Fanta so izročili poljskemu konzulatu v Zagrebu, odkoder ga bodo poslali domov.
Občutne kazni. Novomeško sodišče je obsodilo na 6 let težke ječe Stanislava Turšiča, ker je v svoji objestnosti zabodel pred nekaj tedni mizarskega pomočnika Pirca iz Malega Trna (občina Krško). — Sodišče v Ptuju pa je prisodilo 3 leta ječe neki posestnici, ki je 8 letnega pastirja načloveško izkoriščala in ga prisilila, da je moral opravljati tudi najtežja dela lačen in bos v najhujšem mrazu, dokler niso težko bolnega in sestradanega otroka prepeljali v bolnišnico.
Oblak se je utrgal nad Sarajevom na dan sv. Alojzija. Po ulicah je drla voda v potokih in začasno so morali ustaviti ves promet. Škodo cenijo na 2 milijona dinarjev.
Obupanci. V Celju se je hotel zagnati pod vlak neki poštni nameščenec, ker je izgubil službo, pa so ga še pravočasno opazili in rešili. — V Počehovi pri Mariboru se je zastrupil neki mladenič zaradi bolezni. Pravočasna pomoč mu je še rešila življenje. — V Mariboru je pila lizol mlajša ženska, ki so jo pa tudi še rešili.
Za regulacijo Savinje. Finančni minister je odobril predlog zastopnikov celjske občine, da sme občina v tekočem proračunskem letu pobirati 20-odstotno doklado za regulacijo Savinje.
Srednješolci kot kosci. Mestna občina Petri-nja na Hrvatskem, ki ima okoli 100 oralov travnikov, je zaposlila pri košnji precej dijakov srednješolcev; plačevala jim je po 15 Din na dan. Dijaki so prav pridno in dobro delali.
Novo postajno poslopje je dala zgraditi železniška uprava na postaji Ježica (proga Ljvb-ljana-Kamnik).
Obsojeni komunisti. Ljubljansko sodišče je dni obsodilo 25 oseb, večinoma dijakov, zaradi komunistične propagande na kazni od nekaj mesecev do dveh let zapora. Šest obtožencev je bilo oproščenih, eden pa je bil od razprave izločen. — Iz istega razloga je bilo v Celju obsojenih 8 oseb na daljše in krajše zaporne kazni.
Ppcsvcfa
Sanovinsfca kmetijska šola v SI. Juvju pri Celju
prične novo šolsko leto 1934/35 dne 24. septembra 1954. Sprejemni pogoji:
1.	Sprejme se okrog 30 prosilcev, v prvi vrsti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah.
2.	Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari, izjemno se sprejmejo tudi starejši.
3.	Prosilci morajo dovršiti vsaj 4 razrede, oz. oddelke osnovne šol s pozitivnim uspehom.
4.	Mesečna oskrbovalnina znaša 25—300 Din, ker dovoljuje kr. banska uprava potrebnejšim delne štipendije. Tudi sreski kmetijski odbori podeljujejo prispevke k oskrbovalnim. Zato je najbolje, da oni, ki zaprosijo sreski kmet. odbor za podporo, vlože celotno prošnjo za sprejem na zavod potom sres. kmet. referenta, da ve ta koliko je prosilcev v srezu in koliko jih prosi sres. kmet. odbor za prispevek. Povprečno prispeva banovina 1/s in istotoliko sres. kmet. odbor. Prosilci naj se obrnejo tudi na domače posojilnice in občine za podpore.
Lastnoročno spisana prošnja, kolkovana s 5 Din, mora dospeti na upravo zavoda vsaj do 10. avgusta. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo staršev ozir. varuha (kolek Din 2), da bodo krili stroške. Oni, ki prosijo za podporo, naj navedejo v prošnji gospodarsko stanje staršev, županstvo pa lahko koncem prošnje to potrdi, priporoči prošnjo ter navede velikost posestva in višino državnega davka, ali se pa priloži kolka prosto »Uverenje o imovinskem stanju« z navedbo teh podatkov. Tiskovine za to se dobe pri občini in srezu.
Poučujejo se na zavodu poleg splošno izobraževalnih predmetov posebno: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, čebelarstvo, gozdarstvo, delno tudi vinarstvo in kletarstvo ter kmetijski gospodarski predmeti, kakor knjigovodstvo, zadružništvo, kmet. zakonodaja in kupčijstvo. Z vsemi predmeti je združena gospodarska praksa na obsežnih zavodovih objektih.
Zavod je posebno primeren za kmetske sinove iz živinorejskih okolišev banovine.
0 sprejemu se obveste prosilci pismeno, isto-tako, kaj prineso s seboj.
fepodaafoo
*
Lado Jerše:
Zakaj in kako pedevava« mo strnišča?
Pri obdelovanju grude (posebno težke) je najvažnejše opravilo podoravanje strnišča. Vsaka posetev zapušča tlo v zrahljanem stanju; pri tormsfeih in njega slionih rastlinah pride omenjena oinjenica bolj do izraza kakor pri žitih. Ta zrahljanost izhaja od dejstva, da je tlo pod po-setvijo v senci in zavarovano pred solnčnim, vetrovnim in padavinskim vplivom; označeno tailno stanje sicer ne traja dolgo; prilike po žetvi se lahko v par dneh spremenijo oziroma poslabšajo. Ob solnčni pripeki vlaga hitro izhlapi in tlo se posuši v precejšnji globokosti; v tem slučaju ne moremo orati. Zaradi tega je potrebno takoj po žetvi strnišče podoravati s plugi z dvema, odnosno več plužnimii trupli ali pa s kulti-vatorji različnih oblik in sestav. S tem vplivamo na kapilare adi lasnice — zelo ozke oevke — izpod površine oziroma jih podrezujemo; zgornja talna plast bo radi tega zdrobljena in zrahljana,
a spodnje plasti na ta način zavarujemo pred iz-sušenjem. Stališče trohni, pojavlja se proces razkrajanja in bakterije — glive, podobne paličicam — najdejo dovoljne količine hranil za svoj razvoj in delovanje.
Tako obdelano tlo lahko pozneje rabimo, odnosno pripravimo za setev; mnogokrat pa jo tudi pred zimo globoko orjemo. S podoravanjem strnišča ne smemo nikdar čakati; kajti vsak dan in vsaka uro pomeni izgubo. S plitvim podoravanjem strnišča je naše delo oziiroma obdelovanje cenejše in koristnejše, ker obvladujemo velike površine in trohnenje strnišča in koreninskih ostankov hitreje nastopa; s tem pa dovajamo mnogo hrane mikroorganizmom, t. j. mikroskopsko majhnim živim bitjem. V slučaju pa, da moramo uničevati še škodljivce, tedaj strnišče globlje podoravaimo.
Na težkih tleh strnišče najboljše podoravamo s trobrazdnim plugom, ker z njim najpopolneje izrabljamo živinsko moč; njegovo delo je popolno in dobro. Kultivatorje — orodje različne oblike in sestave, ki rahlja zemljo na večjo globino, ne da bi jo kaj obračalo — uporabljamo tudi za omenjeni posel; vendar je njegovo opravilo manj vredne radi tega, ker zemljo samo rahlja, strnišča pa ne pokriva z grudo. Kultivator sicer talno vlago čuva, vendar trohnenja ne pospešuje in ne daje bakterijam organske snovi za hrano in razvoj. Le v onih slučajih, kjer strnišča ne pokrivamo z zemljo in imamo humusno tlo, je kultivator povsem dober za podoravanje strnišča. *
Ugodnosti za izvoz v Tvan« cijo
Sporazum, ki sta ga sklenili francoska in jugoslovanska vlada glede izvoza našega blaga v Francijo, obsega sledeče točke:
1.	Kontingenti. Francoska vlada se je odločila odobriti Jugoslaviji naslednje odstotke globalnih uvoznih kontingentov v Francijo za naslednje proizvode: jajca 40 odstotkov kontingenta, rezerviranega za države, ki se morejo okoristiti s priporočili konference v Stresi. Živa jagnjeta: 84 odstotkov globalnega kontingenta. Žive svinje: 25 odstotkov globalnega kontingenta. Nasoljeno meso: 5 odstotkov globalnega kontingenta. Zaklana živina: 5 odstotkov globalnega kontingenta. Hruške in jabolka: za tretje četrtletje 4 odstotke, za IV. četrtletje pa 1*5 odstotka globalnega kontingenta.
Razen tega je Jugoslaviji že od poprej odobren kontingent 13.000 ton lesa, za prvo polletje 1934. Enak kontingent bo odobren tudi za II. polletje, razen tega pa še 42.000 ton za uvoz v Alžir.
2.	Preferenca za koruzo. Francija je obnovila preferenčni postopek v korist jugoslovanske koruze v smislu konvencije sklenjene 10. junija 1933. Odobrena sta dva kontingenta za uvoz koruze po 50.000 ton. Ta kontingenta morata biti izčrpana do 30. septembra in predstavljata nad 17 odstotkov globalnega kontingenta za ves uvoz inozemske koruze. Višina restorna v korist Jugoslavije je določena na 40 odstotkov minimalne francoske tarife.
*
J zvez vina v Amerike
Zavod za pospeševanje naše zunanje trgovine objavlja, da je prodajna centrala za špirit v Beogradu v sporazumu s pristojnimi oblastmi sklenila poslati svojega posebnega odposlanca v Zedinjene države, da prouči tamošnja tržišča in možnosti prodaje ter propagira naše alkoholne pijače. Zavod opozarja naše izvoznike na potovanje tega odposlanca in poziva vse interesente, naj se najkasneje do 15. junija obrnejo naravnost nanj z vprašanji in predlogi. Njegov naslov je: Manfred Sternberg, Zagreb, Brani-mirova 41, tel. št. 53-70 in 41-09. Zaradi možnosti izvoza naših alkoholnih pijač, zlasti žganja in likerjev na severnoameriška tržišča, naj skušajo naši izvozniki izkoristiti to priliko in se seznanijo s temi novimi tržišči.
£esene hiše
Med našimi gospodarskimi dobrinami zavzema les eno prvih mest, ker ga ne rabimo samo doma za kurjavo in za zgradbe, ampak tudi za izvoz, da dobimo kakšen denar iz tujine v našo deželo.
Nekdaj je bil izvoz našega lesa zlasti v Italijo prav dobičkanosen, ker so bile cene dobre. Danes pa je nastopila na svetovnem trgu občutna ruska konkurenca, ki je cene lesa tako potlačilo navzdol, da se pri nas še sekanje in dovoz na železnico komaj izplačata. To stanje pa je i za gozdne lastnike — večinoma kmete — i za naše lesne trgovce usodno.
Na raznih konferencah pač mnogo razpravljajo o vprašanju, kako bi se dalo temu stanju priti v okom, in vedno slišimo »zahtevo«, naj vlada poskrbi, da se bo izvoz dvignil in da se bodo cene zboljšale. Nikdar pa nihče ne pove, kam naj bi svoj les prodajali in kako naj cene dvignemo? Mar z napovedjo vojne tistim, ki nočejo našega lesa drago plačevati, ker ga dobijo drugod na pol zastonj?
Iskati bo treba torej druga pota, da naš les primerno izkoristimo. A kakšna?
V	podobnem položaju, kakor mi, se nahaja tudi Avstrija, ki je kot alpska dežela prav bogata na lesu. Ko so začele cene lesa padati, so bili tudi Avstrijci prav pošteno udarjeni, vsaj tako kot mi. Tudi Avstrijci so bili prisiljeni iskati nova pota za vnovčenje domačega lesa in so jih deloma tudi našli.
Avstrijski tehniki so se najprej potrudili, da so izdelali peči za kurjavo z lesom, ki vzdrže vsako konkurenco s pečmi za kurjavo s premogom. Dalje so iznašli motorje, ki jih namesto dragega, tujega bencina poganja domače oglje. Sedaj pa se prav resno pripravljajo, da omogočijo uporabo domačega lesa za stavbe.
O vrednosti in o pomenu stavb iz lesa so že mnogo pisali. Lesene stavbe imajo mnogo nasprotnikov, kar je naravno. Les se rad vname — pravijo — in zato za stavbe ni priporočljiv. V lesu se rad zareja vsakovrsten mrčes. Les začne kmalu trohneti. In tako dalje.
Take in podobne pomisleke proti lesu naštevajo zlasti lastniki opekarn in cementarn in kamnolomov. To je pač njihova korist! Ljudje morajo nekje stanovati in če ne bodo stanovali v lesenih hišah, bodo stanovali v zidanih; kolikor več poslopij iz opeke in cementa pa bodo zidali, toliko boljši bo zaslužek ...
Danes je pa stvar taka, da so skoro vsi pomisleki proti zgradbam iz lesa — trhli. Mi imamo dandanes že v vseh večjih krajih izborno organizirano gasilstvo, tako da je nevarnost velikih požarov že izdatno zmanjšana. Moderna tehnika zna les tudi z raznimi sredstvi tako prepojiti, da se jako težko vname in tudi mrčes se ne vgnezdi rad v njem. A neglede na to, da les še adaleka ni tako nevaren kakor to nasprotniki lesa dopovedujejo, ima les še ogromno prednosti pred vsakim drugim gradbenim ma-terijalom. Ce bi bil les res tako slab za stavbe, bi v Zedinjenih državah, kjer sta jeklo in beton doma, ne bilo do 80 odstotkov vseh hiš iz lesa!
V	Avstriji, kjer tudi ne žive sami bedaki, so to začeli »videvati in so na Dunaju v okviru velesejma priredili veliko razstavo pod geslom: Naš les. Tam so pokazali, kako bi se dal domač les dobro porabiti doma.
Pojavila pa se je nasproti vsem tem prizadevanjem velika ovira in to je avstrijski stavbni red, ki je star že okoli 70 let. Ta ovira bržkone tudi pri nas zadržuje izdatno porabo do-mooega lesa za stavbe in to ni čudno: pred 70 leti tehniki še adaleka niso poznali vseh na-
činov obdelave in priprave lesa kakor jih poznamo mi.
Vprašanje večje porabe domačega lesa za stavbe zasluži gotovo tudi vso našo pozornost in četudi pade pri tem kakšen zastarel stavbni red.
*
Od mlinarskega pomočnika do najbogatejšega moža
Anglež Rank, ki šteje 80 let, je danes lastnik skoro vse mlinske industrije na Angleškem. Ko je postal mlinarski pomočnik, je zelo var-čeval in kmalu si je kupil v bližini mesta Hulla mlin na veter, v katerem se je namlela v eni uri po ena vreča moke, to pa le tedaj, kadar je vel dosti močau veter. Danes zmelje v svojih velikih mlinih (okoli 30 je vseh) 175.000 vreč tedensko ali okoli 9 milijonov na leto. Njegovo premoženje cenijo na 25 milijonov funtov šterlingov, kar bi bilo po sedanji vrednosti 100 milij. dolarjev. Rank je po smrti Johna Ellermana postal najbogatejši mož na Angleškem. Mož je zelo skromen in le malo jih je, ki ga osebno poznajo. Neizmerno večje premoženje pa bi imel, ako bi ne bil tako zelo radodaren, saj ga imajo v seznamih med darovalci skoro vsi zavodi za onemogle, sirotišnice, bolnišnice in podobni zavodi. Kot zelo veren mož daruje tudi v cerkvene namene visoke vsote. Sam pravi, da si je svoje •bogastvo pridobil s pridnim delom in z zaupanjem v Boga. Ko je bil že lastnik prvega paro-mlina, je hotel vse popustiti in postati misijonar, bratranec pa ga je prepričal, da se ni rodil za ta težaven poklic in da tudi ni sposoben za misijonsko delo. Leta 1885 je postavil prvi valjčni mlin, ki je z moko oskrboval velik del mesta Londona, drugega je zgradil za mesto Liver-pool in tretjega v bližini industrijskega mesta CardMfa. Ob začetku svetovne vojne je bil z ženo na letovišču v Avstriji, kjer je bil tudi dolgo časa interniran. Ko se je vmil na Angleško, je takratnemu ministrskemu predsedniku Lloydu Georgeu ponudil svoje sodelovanje pri prehrani. Dasi je 801etniik, še vedno osebno nadzoruje svoja ogromna podjetja. Za svoje stanovanje ima čisto preprosto predmestno hišo. Kdor bi ga srečal na ulici, bi ne verjel, da ima pred seboj najbogatejšega človeka na Angleškem.
*
»Hiša bodočnosti«
V mestu Mansfeld, v državi Ohio (Zedi-njene države) so inženjerji zgradili najmodernejšo hišo, kar jih je v Ameriki in sploh na svetu. V tej hiši je uporabljena vsa moderna tehnika. V stavbo Je vzidanih 19 električnih motorjev. V kleti so motorji, ki uravnavajo »vreme« v hiši in skrbe po želji In potrebi za suh, vlažen ali moker zrak; ti motorji regulirajo automatično tudi toploto v vseh hišnih prostorih. Razsvetljava je urejena tako, da ni nikjer nobene sence; ob enem pa stroji regulirajo tudi barvo svetlobe.
V hiši je vdelanih okoli 400 žarnic; žarnice pa so vdelane tudi v vseh omarah, kjer se zasvetijo, čim omaro odpreš, in ugasnejo, ko jo zapreš. Tudi vsa ogledala so osvetljena tako, da ne vidiš nikjer nobene sence. V pralnici imajo perice na razpolago telefon in ra^io. Perila ne perejo več perice, ampak stroji; perice samo strojem strežejo. V kuhinji delajo tudi samo stroji. Jedi ne nosijo več na mizo, ampak jih pripeljejo v sobo na vozičku, ki drži topla jedila topla, mrzla pa mrzla...
Ameriški inženjerji zatrjujejo, da bo »hiša bodočnosti« v 10 letih nekaj čisto navadnega,
kar si bo lahko privoščil vsak človek. *
Vročina in suša
Huda suša, ki je zadela Anglijo, se je razširila tudi na Francijo in na Češkoslovaško.
V Franciji je suša uničila velik del letošnje letine. Močno pa se širijo tudi gozdni požari, ki jih navadno povzročajo iskre iz lokomotiv.
Tudi na Češkem je letina ogrožena in cene žita silno rastejo. Oves je skoro že tako drag kakor pšenica. Plovba po reki Vltavi je skoro nemogoča. Občinska uprava v Pragi pa svari ljudi, naj varčujejo z vodo.
Vročina je zajela tudi Nemčijo. Tudi tam je vročina napravila mnogo škode, nizko stanje vode v rekah pa skoro popolnoma onemogoča plovbo.
Cesar Janez in Martin Krpan
Cesar Janez: »No, Martin, zakaj danes tako mrko gledaš, si slabo spal al' kali?«
Martin Krpan: »Ne, gospod cesar, spal sem dobro, ali godi se mi krivica. Kakor vidite, sem brez kape.«
Cesar Janez: »Krivico, ki se ti godi, Martin, popravim takoj, samo izrazi svojo željo, da ti jo izpolnim.«
Martin Krpan: »Želja, ki jo imam, gospod cesar, je malenkostna — če mi šenkate eno tako kapo, kakor jo nosite sam, bom zopet zadovoljen, ker sem prepričan, da me potem v ušesa pozimi ne bo zeblo.«
Žitno polje v Ameriki — puščava
Letošnjo spomlad so zagrinjali velik del Amerike, in sicer najrodovitnejši del, ogromni oblaki suhega prahu. Ta prah je napravil na polju silno škodo, ki jo cenijo na miljarde.
Ta pojav je vzbudil veliko pozornost tudi v vladnih krogih, zlasti še potem, ko so nekateri učenjaki začeli domnevati, da bodo ti »viharji prahu« kmalu zasipali najbogatejšo ravnino v severni Ameriki in jo spremenili v puščavo kakršna je Sahara v Afriki. Učenjaki so namreč dognali, da so prašenje povzročili tisti izseljenci, ki so se okoli 1. 1900. naselili na vzhodu Amerike in uničili vso travo in vse grmovje, da bi dobili prostor za pšenico. Ker pa pšenica v tistih krajih ni storila, so zemljo zopet zapustili in se preselili drugam, zemlja pa se je zaradi pomanjkanja rastlinstva začela prašiti in ta prah zasipava vedno širše okolico.
Ameriška vlada poskuša sedaj grozečo nevarnost odpraviti s tem, da bo dala ves pusti in goli svet zopet zasejati s travo in z grmovjem, kar bo trajalo seveda precej let, pa še je vprašanje, če bo mogoče doseči kakšen uspeh. *
Umetni dež
V Ašabadu (v ruskem Turkestanu) je ustanovila sovjetska vlada poseben zavod za kemijo in fiziko, ki je velike važnosti za celo, še malo raziskano pokrajino.
Mladi kemiki tega zavoda so začeli z ozirom na hudo sušo, ki vlada v tistih krajih, z vso vnemo proučevati vprašanje, kako bi se dal napraviti dež umetno. Kakor kažejo najnovejši poskusij so ruski kemiki svojo nalogo že ugodno rešili, ker so našli neko tvarino, ki jo spuščajo iz letal v obliki prahu, ta prah pa ima lastnost, da napravlja oblake in dež.
Ce se bodo obnesli še nadaljnji poskusi, bo ta iznajdba zlasti za vroče in suhe kraje imela silno gospodarsko važnost, tem bolj, ker trdijo, da je novo kemično sredstvo zelo cen6.
% ^Dehi
Nove tvorniee v Angliji. V Angliji so ustanovili tekom zadnjega leta 1800 novih tvornic.
Splošno zavarovanje v Ameriki. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je najavil zakon, s katerim bo uvedeno tudi v Zedinjenih državah splošno socialno zavarovanje (za bolezen, starost itd.). V Ameriki socialne zakonodaje doslej niso poznali.
Silna vročina, ki vlada že nekaj mesecev v Angliji, je zajela tudi Francijo. V več mestih je začelo primanjkovati vode.
Bivšega diktatorja Litve, Voldemarasa, so postavili pred sodišče, ki mu je prisodilo 12 let ječe.
Kmelsha posojilnica S,sfce
mmmmmmmmmmmmmmmmmm vcg. xad.vu.ga z neomejeno zavezo mmmmmmm—m—mm—mmm
v Ljubljani, Tyt?šava CDunujsha) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge D Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 8.500 narastle na	nad Din 230 milijonov H zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kaj
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ | predstavlja milljardno jamstvo In popolno varnost vseb vlog
Hotel za ženske. V Parizu imajo hotel, kjer sprejemajo samo ženske kot goste. Tudi osebje v hotelu je izključno žensko. Hotel ima 120 sob, ki so najbolj moderno urejene.
Vojaštvo in ženske. Vojno ministrstvo na Češkem je nedavna obvestilo mestno občino Dunajska Streda (na Slovaškem), da hoče mestu dodeliti nekaj vojaštva, če zgradi občina vojašnico na občinske stroške. Mestni očetje pa so na to ponudbo odgovorili, da odklanjajo garnizijo z ozirom na nevarnost za žene in dekleta ...
Nekaj strašnega čaka Francoze. Francozom grozi nevarnost, da se bodo razcepili na dva naroda! Severni Francozi govore namreč svoje narečje, ki velja tudi za književni (enotni) jezik, južni Francozi pa govore zopet svoje narečje, ki sicer ni priznano uradno kot »francoski jezile«, pa je vendar v njem natisnjenih prav lepo število znamenitih književnih del. Letos pa bodo priredili na južnem Francoskem kar v 800 šolah tekme (deklamacije itd.) v južno-francoskem narečju! Poseben »odbor za varstvo južno-franco-skega jezika« v mestu Marseille-u (reci: Marsej) pa je sklenil zahtevati od tamošnjih »banov« uvedbo južno-francoskega narečja (jezika) v vse ljudske in srednje šole v južni Franciji. Ker bi pa taka uredba pomenila priznanje južno-francoskega narečja« za »jezik«, se v Parizu za tak korak nič kaj ne ogrevajo.
Učenje tujih jezikov v Rusiji. Sovjetska vlada je pozvala vse svoje tehnične uradnike, naj se za vsako ceno nauče v najkrajšem času angleškega ali pa nemškega jezika.
90.000 litrov bencina je eksplodiralo pretekli teden v Newyorku. Pri gašenju vsled eksplozije nastalega ognja je našlo smrt 20 gasilcev, okoli 50 gasilcev pa je dobilo težke opekline.
Do krvavih pouličnih bojev je prišlo pretekli teden v Lyonu, velikem francoskem industrijskem mestu. Sprijeli so se komunistični delavci s policijo. Ranjenih je bilo 12 delavcev in 3 stražniki.
Trdovraten upornik je vodja »makedonstvu-juščih« v Bolgariji, Vanče Mihajlov. Tega moža zasledujejo sedaj vojaške oblasti v Bolgariji, on pa se ne uda, ampak se skriva v hribovskih gozdovih. Vsem ministrom pa je pismeno zagrozil, da jih bo dal vse pomoriti, če ne bodo pustili Makedoncev v miru. Ob enem je zahteval od vlade, naj mu da na razpolago letalo, da bo odšel v inozemstvo; če vlada tej njegovi želji ustre-že, bo miroval, sicer pa ne...
Ameriška vlada in javna dela. Predsednik Roosevelt je podpisal odlok, s katerim odobrava kredit v znesku 522 milijonov dolarjev za gradnjo cest.
Reorganizacija ruske armade. Ruska vlada je izdala naredbo o reorganizaciji ruske armade. Prejšnji »komisarijat« so ukinili, na mesto njega pa so ustanovili nov »komisarijat za državno obrambo«, kateremu načeluje Vorošilov.
Hadio
od 1. do 8. julija 1934.
Nedelja, dne 1. juPja. 945: Iz življenja bakterij (dr. Bonač). — 10*15: Mednarodni zadružni dan (dr. Fr. Veber). — 16'00: Kmetijska posvetovalnica (ing. Sadar).
Ponedeljek, dne 2. julija. 18 30: Pasemsko vprašanje malih živali (Krištof Franc). — 19*30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna).
Torek, dne 3. julija. 1930: Postanek, razvoj in propad janičarjev (R. Dostal).
Sreda, dne 4. julija. 18"30: O verstvih (Fr. Terseglav).
Četrtek, dne 5. julija. 18 00: Kresovanje v gor. planinah (Josip Vandot.)
Petek, dne 5. julija. 18'30: Izleti za nedeljo (društvo Krka). — 19-30: O potrebi skavtizma (Pavel Kunatfer).
Sobota, dne 6. julija. 19-30: Zunanji politični pregled (dr. Jug).
Sejmi
1.	julija: v Podčetrtku, Jurkloštru.
2.	julija: v Novem mestu, St. Gothardu, Novi
Štifti, Petrovčah, na Tinskem, Sv. Tilnu.
3.	julija: v Črnomlju.
4.	julija: v Rečici ob Savinji, Marenbergu, Voj-
niku, Sp. Kostrivnici, Vuzenici.
5.	julija: v Mokronogu, Peklu pri Poljanah, Sv.
Lenartu n/Laškim. 7. julija: v Nemški Loki.
Valute
1 ameriški dolar	Din 33-90
1 nemška marka	Din 1295
1 švicarski frank	Din 11-10
1 angleški funt	Din 174-—
1 francoski frank	Din 2-25
1 češkoslovaška krona Din 1-42 1 italijanska lira	Din 2-92
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati Se 28%% na ime »prima«.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9-40 dinarjev.
Dolžniki!
Pristopajte h gospodarski zadrugi „ZASCITA" v LJubljani, Masarykova cesta 14/11, ki Vam
uspešno pomaga urediti Vaše dolgove, posreduje najceneje pri vseh Vaših upnikih in pri oblastvih. Kmetom urejuje vse zadeve po uredbi o zaščiti kmetov in posreduje glede nezaščitenih dolgov. — Ne odlašajte več s pristopom!
Občinskega delovodjo
(tajnika) z dobrimi spričevali Sprejme občina Srednja vas v Bohinju. Ponudbe sprejema do 15. julija f. 1.
Manu fakturna veletrgovina
TBvan Mv&hcvič
Ljubljana, "Dunajska cesla 28
se priporoča cenj. trgovcem pri nakupu blaga Zmerne cene!	Postrežba točna!
LjuSiijasii
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. supertosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „Hovac", Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke.
mmm
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJPPJINI, Tavčarjeva (Sodna) ulica št 1
Telef. št.28-47. Rač. pošt. hran. šf. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom' Ži ro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez »dpovedi, po 5°/o pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—121/, in od 3--47t. 'e ob sobotah in dnevih pred prazniki^od	^ _ _ _
Stanje vlog: Din 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000"—.
02010001020100010101000201010002530100000200020102000201020001000202000102020101000201010000