Poprečnina v gotovini plačana. LETNIK XXVII. Narodni Gospodar i m M m GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. V L3UBUANI, DNE 15. MARCA 1926. TISK ZADRUŽNE TISKARNE V LJUBLJANI. siv? i SEv? 1 I 1 fi I i i CCt ||k| A , Širjenje varčnosti — temeljna naloga naših posojilnic. — Krištofič: Kontrolni ■ obrestni račun. — Krištofič: Uprava kreditov. — Adam Smith. — Produkcija železa in jekla 1913 do 1925. — Nov gospodarski duh. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. ...................................*............................................................... Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 3, I. 1926. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici. r. z. z n. z., sc vrši 2N. marca 1926. ob 3. uri pop. v uradnih prostorih. I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Horjulu, r. z. z n. z., sc vrši 28. marca 1926, ob 3. uri popldne v prostorih Kmetijskega društva. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Strugali, r. z. z n. z., se vrši 28. marca 1926, ob 3. uri pop. v uradnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Posojilnega društva za župnijo Sv. Ana v Slov. gor., r. z. z n. z., se vrši v nedeljo dne 28. marca 1926. ob 8. uri dopoldne v zadružnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. .Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Predosljlh pri Kranju, r. z. z n. z., se vrši dne 28. marca 1926, ob pol 4. uri popoldne. I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za 1. 1925. 5. Slučajnosti. Občni zbor Konsumnega društva v St. .lerneju. r. z. z o. z., se vrši dne 28. marca 1926, ob 3. uri pop. v Društveni dvorani. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1925. 4. Prc-memba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Mlekarske zadruge Izlake-Zagorjc, r. z. z o. z., ki se vrši v nedeljo dne 28. marca 1926, ob 3. uri popldne v mlekarni v Izlakah. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev rač. zaključka za I. 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmisiimnega društva v Kropi in Kanmigorlci, r. z. z o. z., se vrši v četrtek dne 25. marca 1926, ob 4. uri popoldne v skladišču žehljarskc zadruge v Kropi. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. l’o-trienje letnega računa za I. 1925. 4. Volitev 2 članov načelstva in vseh članov nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice In posojilnice pri Sv. Antonu v Sl. Gor.,' r. z. z n, z., se vrši dne 25. marca 1926, ob 3. uri popoldne v posojilnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Redovita glavna skupština Gospodarskog trgovačkog društva u Aleksandrovu, otok Krk, r. z. na ogran. jam.. se održava dne 5. aprila 1926, u 5 sati poslepodne u prostorijema vlastite kuće. I. Čitanje i odobrenje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. Čitanje i odobrenje računskog zaključka za god. 1925. 3. Izveštaj upravnog i nadzornog odbora. 4. Izbor dviju članova upravnog odbora, eventuelno drugih članova. 5. Izbor nadzornog i razsudištnog odbora. 6. Razno. Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru niže Maribora, r. z. z n. z., se bo vršil dne II. aprila 1926. po večernicah v uradnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dramljah, r. z. z n. z., se vrši dne 28. marca 1926, ob 3. uri popoldne v uradnem prostoru. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Odobritev rač. zaključka za 1, 1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sklepanje o obrestovanju. 6. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijsko nabavne in prodajne zadruge v Šinartnu na Paki, r. z. z o. z., se vrši dne 25. marca 1926, dopoldne ob pol 9. uri v občinski pisarni. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Predlogi in slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nad Cerknico, r. z. z o. z„ se vrši v nedeljo* dueli, aprila 1926, oh 11. uri dopoldne v Ljudski šoli pri sv. Vidu. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Selški dolini, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 28. marca 1926, ob 15. uri v prostorih hranilnice in posojilnice v Selcih. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjcnjc rač. zaključka za 1. 1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. MflRODMI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani .Zadruž zveze* dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. ' - Cei a inseratuv po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. Širjenje varčnosti — temeljna naloga naših posojilnic. Pomen varčevanja za posojilnice. Namen naših posojilnic je sicer preskrbovati malim posestnikom kredit za njihovo gospodarstvo po kar najnižji obrestni meri 111 jih s tem varovati pred oderuštvom bodisi privatnikov, bodisi kapitalističnih denarnih zavodov. Da pa posojilnice morejo - dohiti sredstva za kredite, morajo v enaki oziroma celo v večji meri in prej pospeševati v svojem okolišu varčnost. To ni samo gospodarska naloga, ki jo vršijo posojilnice med ljudstvom, to je tudi važna nravno-vzgojna naloga. Z vzgojo k varčevanju se gojijo tudi druge plemenite čednosti, posebno pa se goji z varčevanjem med ljudstvom treznost in zavest odgovornosti, odgovornosti za vse korake v življenju. Varčnost — znak kulturnosti. Varčnost je velikega pomena za narod kot celoto, za njegovo kulturno stopnjo in za njegovo civilizacijo. Po pravici smatra francoski finančni pisatelj George Valois varčnost za merilo civilizacije. »V čem je razlika med civilizirano družbo in barbarsko tolpo? V tem, da prva varčuje in ustvarja kapital, druga pa živi tja v en dan... Varčevanje je veliko poroštvo narodov, ne samo proti udarcem narave, ampak tudi proti vojni. Ne pretiravamo, če rečemo, da je ono steber civilizacije. Ravno radi tega mora država, ako je dobro urejena in se zaveda svojih nalog, storiti vse, da pospešuje smisel za varčevanje.« Denar — sredstvo za življenje, blagostanje in neodvisnost. Minimum moralne vzgoje je v tem, da se vsak zaveda dolžnosti dela, da si s tem delom pridobiva sredstva za vzdržavanje, za svoje blagostanje in za svojo nezavisnost. Gospodarski pisatelj Samuel Smai-ls pravi o varčevanju to-le: »Mi ne cenimo denarja radi denarja. Mi smo zadnji, ki bi hoteli katerikoli razred človeške družbe napraviti za slugo bogu Mamonu. Smo pa taki, da se zavedamo, da je denar sredstvo za življenje, za blagostanje in neodvisnost človekovo. Radi tega priporočamo mladini, možki in ženski, da se takoj še v začetku svojega življenjskega pota vežba v varčevanju: vsak teden naj denejo vsaj majhen del svojega zaslužka, — pa najsi bo ta zaslužek velik ali zelo majhen — na stran za bodočnost. Naj skrbijo in se vadijo, da svoje tedenske in letne dohodke ne trošijo do zadnje pare. Ta nasvet jim dajemo z ono resnostjo, s katero jih svarimo pred nevarnostjo bede, beraštva in odvisnosti.« Sistematična propaganda varčevanja. Pred vojno smo pri nas v Sloveniji že imeli nekatere ustanove, s katerimi se je po U načrtu sistematično širil smisel za varčnost in sc vzgajala k varčnosti zlasti mladina. Med vojno in po vojni pa se je žalibog v sle d velike demoralizacije med ljudstvom, pa tudi vsled velikega nereda, ki je zavladal v gospodarstvu in v denarstvu, zelo razširila zapravljivost. neredno in čezmerno uživanje in veseljačenje. Treba bo zato resno misliti zopet na sistematično vzgojo k varčevanju in na uvedbo onih ustanov, ki smo jih imel v to svrho že pred vojno. Naj navedem ti samo par primerov takih sredstev, s katerimi bi mogle naše posojilnice začeti uspešno propagando za varčevanje. a) Domači hranilniki. Treba bo zopet nabaviti domače hranilnike. Posojilnica si nabavi nekaj takih hranilnikov in jih da zlasti v take domove, kjer je veliko otrok. Imamo kovan denar, ki je za hranilnike pripravnejši nego dosedanje papirnate cunje. Gospodarji ali otroci potem mesečno prinašajo take hranilnike v posojilnico, da se vpričo njih odpirajo, denar prešteva in vpisuje v hranilno knjižico. Uvedba hranilnikov je za mladinsko varčevanje po domeh neobhodna. Stroški danes ne bodo več tako veliki vsled poboljšanja naše valute. Zadružna zveza bo morala preskrbeti praktične in solidno izdelane hranilnike po kar najnižji ceni. Pri Zvezi jih bodo naročale posamezne posojilnice. b) Nagrade učencem — hranilne k n j i, ž i c e. Drug zelo važen pripomoček za pobudo k varčnosti imajo posojilnice v tem, da vsako leto gotov del svojega dobička namenijo v? nagrade najpridnejšim učencem. Te na grade v manjših zneskih 25, 50, 100 Din na) se pridnejšim učencem dajo na ta način, da jim posojilnica izroči hranilno knjižico z vlogo v višini nagrade. Ta vloga pa se ne more tekom gotove dobe n. pr. tekom treh let re- alizirati. Taka knjižica bo potem za mladino najmočnejša pobuda, da začne s pridnim varčevanjem začetni kapital pomnoževati. Čebelica v mladinskih organizacijah. Splošno naj bi sc v vseh mladinskih organizacijah uvedla vzgoja k varčevanju s »Čebelico«. Orlovska organizacija, kolikor nam je znano, ima že precej obširno organizirano »Čebelico« in je v tej Čebelici zbranih že nad 150.000 Din. Ista organizacija je izdelala tudi zelo dober sistem za poslovanje in knjigovodstvo, ki ni predrag in ne-kompliciran. c) Stalne vloge članov p o s o-j i 1 n i c e. Med odraslimi, zlasti med svojimi člani gospodarji pa naj posojilnice širijo varčevanje z uvedbo stalnih vlog, tedenskih ali mesečnih. Vsi člani posojilnice se obvežejo, da n. pr. mesečno vlagajo najmanj 10 Din ali več. Zdi se na prvi pogled, da so to malenkostni zneski in da bi bilo delo s temi malenkostmi toliko, da se ne izplača. Da to ni res. Vzemimo, da ima posojilnica samo 100 članov. Vsak plača mesečno 10 Din, t. j. na leto 120 Din. V enem letu že pride iz tega stalnega varčevanja Din 12.000 plus obresti. Ker se mora to stalno varčevanje nadaljevati leto za letom, hi se na ta način posojilnicam, posebno manjšim, nabrale že velike vsote. Te stalne vloge so za prva tri leta vezane in se ne morejo dvigniti. Torej bi se v našem primeru nabralo v treh letih samih vlog že 56.000 Din, kar bi z obrestmi presegalo Din 40.000. Za manjše posojilnice je to že znaten kapital. To stalno varčevanje bo znal pravilno oceniti le oni, kateremu so znani podatki, koliko se pri nas po nepotrebnem zapravlja na alkoholu, na tabaku, na veselicah. Te številke so grozne in bi jih bilo treba več objavljati. Je nujna narodna gospodarska in socialna potreba, da sc med najširšimi pla- 35 s(mi ljudstva dela propaganda za varčnost. Najbolj realen način te propagande pa je uvedba obveznega stalnega varčevanja za vse člane posojilnice. Nove državne zadruge za poljedelski kredit, ki se bodo zlasti ustanavljale v krajih izven Slovenije, kjer ni še razvitega posojilništva, imajo v načrtu povsod tudi obvezno varčevanje s pomočjo stalnih tedenskih ali mesečnih vlog. Realna pomoč v težkih časih. Prihajajo za naše ljudstvo, zlasti za našega kmeta vedno težji časi. Vsi čutimo, da denarja vedno bolj primanjkuje. Proti temu neveselemu gospodarskemu položaju ne pomaga vzdihovanje in ne pomaga zabavljanje. Resna, možka in izdatna pomoč proti temu je edino varčevanje. Posojilnice so pa prve poklicane, da se te potrebne in koristne naloge oprimejo. Imajo že tudi aparat, da jo brez posebnih stroškov in brez posebnih priprav izvršujejo na načine, kakor smo jih zgoraj navedli, zlasti pa je neobhodno, da se takoj začne z obveznimi stalnimi vlogami članov. Krištofič: Kontrolni obrestni račun. Pri denarnih zadrugah zavisi pravilnost bilance predvsem od pravilnega računanja obresti. I ločim nam je v smislu sestave knjigovodstva dana glede prometnih zneskov (vplačil in izplačil) popolna in sistematična kontrola med blagajniškim dnevnikom oziroma razdelnikom in inventurnimi izpiski, nimamo hkrati glede obresti hranilnih vlog in Posojil neposredno nikake kontrole razim ponovnega preračunavanja obrestnih računov. In vendar moremo na podlagi smotrene ureditve razdelnika z veliko zanesljivostjo kontrolirati pravilnost v letnih inventurnih izpiskih izkazanih, obresti. Še več! Tudi med letom moremo s tem sestavljati povsem zanesljive provizorične bilance. V naslednjem pojasnjeni način kontrolnega računanja obresti nikakor ne zahteva veliko truda in dela, temveč je povsem lahko izvedljiv zlasti pri ,!l|ih posojilnicah, ki obrestujejo vse hranilne vloge enako in istotako tudi posojila, izvedljiv pa tudi pri onih zadrugah, ki imajo vpeljano različno obrestno mero tako za posojila kakor tudi za hranilne vloge. Z ozirom na to, da se obrestujejo hranilne vloge in posojila mesečno, predpisuje- mo v knjigah obresti pri izplačilih s 1. dnem istega mesca, pri vplačilih pa s 1. dnem sledečega meseca. Tako računamo obresti pri saldih početkom Leta za 12 mesecev, pri vplačilih v januarju za 11, v februarju za 10 mesecev itd., pri izplačilih v januarju za 12, v februarju za 11 mesecev itd. Vse obresti predpisujemo na konec računske dobe t. j. na 31. december. Tako postopamo pri vseh posameznih računih. Koncem leta seštejemo pri posameznih računih vse »v dobro« in »v breme« predpisane obresti in na to manjšo stran odštejemo od večje, nakar dobimo čisti saldo naraslih obresti. Pri tem je jasno, da velja za skupne hranilne vloge oziroma posojila isto, kar velja za posamezne vlagatelje oziroma dolžnike. Ako si torej predstavljamo vse hranilne vloge stisnjene na enem samem računu s skupnim saldom od 1. januarja in predpišemo saldu v dobro obresti za 12 mesecev ter vpisujemo nadalje na podlagi izkaza razdelnika, katerega zaključujemo redno vsak mesec, skupno vsoto v januarju, februarju i. t. d. vloženih in dvignjenih zneskov ter izplačanih obresti, dobimo torej na leto za vsako _ stran po 12 vpisov. Kakor pri vsaki posamezni vlogi, predpisujemo tudi tu obresti v dobro in v breme in spisujemo hkrati »stanje glavnice in obresti«. Brez nadatjnega je jasno, da moramo na tem računu dobiti koncem leta isti skupni znesek naraslih obresti kot v letnem inventurnem izpisku. Pri tej kontroli nastaja vsako leto le nekaj malega diference i. s. vsled desetinskih ulomkov in pa nepopolnosti obrestnih tabel, ki so glede stotin zaokrožene. Pri tem torej ni treba druzega izpelja-vati, kot da si omislimo tiskovino z istimi razpredelnicami, ki jih vsebuje knjiga hranilnih vlog, da vpišemo v celoti največ 36 zneskov in da preračunamo pri 25 vpisih določene obresti, kar vse je izvršeno v približno eni uri. Pri zadrugah, ki obrestujejo vloge različno, je treba toliko kontrolnih računov, kolikor imajo različnih obresti. Obenem je treba tudi v razdelniku ločiti račun hranilnih vlog v toliko delov, kolikor je različnih obrestovani. Isti kontrolni način veljaj tudi za posojila. Ker pa se v tozadevnih računih obresti ne pripisujejo k glavnici, temveč imamo koncem vsacega leta »zaostale« in »predplačane« obresti, nastavimo pri kontrolnem računu dne 1. januarja vsakega leta zaostale obresti v breme, predplačane v dobro in še le potem predpišemo od skupne vsote posojil obresti v breme za 12 mesecev. Plačane obresti posojil med letom in od »povračil v dobro vpisane« knjižimo na desno stran istotako, kakor vpisujemo to pri vsakem posameznem računu. Za kontrolni račun posojilnih obresti vporabljamo torej tudi tiskovino posojilne knjige. Pomanjkljivost prednavedenga načina za kontroliranje posojilnih obresti obstoji le v tem, da izkazuje kontrolni račun koncem leta le čisti saldo zaostalih oziroma pred-plačanih obresti. Z ozirom na red in kontrolno poslovanje priporočamo vsem našim hranilnicam in posojilnicam. da se prednavedenega načina kontrolnega računanja točno poslužujejo. Kontrolni račun obresti hranilnih vlog za leto 19 Datum V breme (dvigi) V dobro (vloge) me sku S glavni tanje sti 2 S E I jš O glavnica o b r e s predpisane t i izplačane glavnica obr za mesecev isti predpis j v znei ce obre za mesecev v znesku 19 l./l. 444.072 32 12 26.644 32 444.072 32 26.644 32 60/o 31./1. 7.983 75 12 478 98 — — 11.312 — 11 622 16 447.400 57 26.787 50 28/2. 18.756 20 11 1.031 58 26 15 7.950 — 10 397 50 436.594 37 26.127 27 31./3. 19.815 28 10 990 75 47 20 8.300 — 9 373 50 425 079 09 25.462 82 30./4. 12.655 70 9 569 48 66 75 19.750 8 790 — 432.173 39 25.616 59 31./5. 16.430 12 8 657 20 126 80 26.875 20 7 940 67 442.618 47 25.773 21 30./6. 9.870 50 7 345 45 38 40 32.700 — 6 981 — 465.447 97 26.370 36 31./7. 6.992 30 6 209 76 . 147 50 34.540 — 5 863 50 492.995 67 26 876 60 31./8. 9.457 60 5 236 43 68 70 41.770 — 4 835 40 525.308 07 27.406 87 30./9. 8.666 37 4 173 32 33 47 50.680 — 3 760 20 567.321 70 27.960 28 31./10. 8.972 75 3 134 58 92 80 43.670 — 2 436 70 602.018 95 28.169 60 30./11. 10.011 45 2 100 12 115 30 16.342 70 1 81 71 608 350 20 28.035 89 3 l./l 2. 12.670 - 1 63 35 86 50 22.850 — — — — 618..‘30 20 27.886 04 142.282 ' 02 4.991 849 57 | 760.812 22 | 33.726 61 618 530 20 27.886 04 ' Krištofič: Uprava kreditov. Glavni namen kreditnih zadrug je, da oskrbujejo svojim članom v njihovem gospodarstvu potrebna denarna sredstva. V praktičnem izvrševanju tega namena je poslovanje hranilnic in posojilnic na prvi pogled - zlasti kar zadeva tehnično plast — povsem slično poslovanju ostalih kreditnih zavodov. In vendar temu ni tako. Dočim ima dovoljevanje kreditov pri nezadružnih podjetjih vedno in vselej značaj dobičkaželjnosti in ugodne investicije odvišnjih likvidnih sredstev, služi zadružništvu pri tem doseženi dobiček le kot sredstvo za dosego določenega namena. Izvzemši ambicijozni pohlep po čim lažji pridobitvi pravic nad tujim imetjem nimajo nezadružni kreditni zavodi nikakega interesa za gospodarski razvoj dolžnika in radi tega tudi ne sprašujejo, kako je dolžnik izposojeni denar uporabil. Zahteva se le, da je terjatev dobro in likvidno zavarovana. Temu nasproti ima zadruga namen pospeševati gospodarske koristi članov. Z ozirom na to mora zadružna posojilnica trajno in do gotove meje nadzirati svoje dolžnike, Paziti, da se izplačano posojilo v resnici porabi v določen namen in zlasti tudi skrbeti, da posamezni dolžniki redno in pravočasno amortizirajo svoje dolgove. Posojilnica, ki temu ne posveča dovolj pažnje, ne služi svojemu namenu, kajti z vednim izplačevanjem novih posojil ne da bi izterjavala stare kredite nudi članom le še priliko za nepotrebno prezadolževanje. Dolžnost sleherne zadružne posojilnice je torej, da postopa pri izterjavanju posojil dokaj rigorozno. Večina naših najfajznOvk ima še vedno v pravilih določbo, da mora biti vsako posojilo na osebni kredit vrnjeno najkasneje v štirih letih. Mnogo takih zadrug je mnenja, da se omenjene določbe v pravilih sedaj ni treba držati, ker da je bila svoj-čas vpostavljena le zaradi pristojbinskih olajšav. Ne glede na to, da so pravila za vsako zadrugo zakon in da mora sleherna zadruga vse svoje poslovanje usmeriti v smislu določb njenih pravil, je tako naziranje napačno. Rajfajznovke niso uživale pristojbinskih ugodnosti radi zakona, temveč je bil zakon vpostavljen z namenom, da ščiti kmetijsko gospodarstvo. Z ozirom na prednavedeno moremo našim zadružnim posojilnicam le priporočati, da se drže pri dovoljevanju in izterjavanju posojil tozadevnih določb pravil. Tudi revizorji naj bi v tem pogledu strožje postopali in zahtevali, da se zadevni predpisi pravil dosledno izvajajo in da se vsaka v plačilo zapadla zadolžnica prvočasno ali izterja ali pa prolongira. V svrho točne evidence o zapadlosti in v razbremenitev tajnikom poedinih posojilnic priobčujemo vzorec skadenčne tabele. Skadenca Zapadlost posojila j 1926 1927 1928 1929 1930 Januar Februar Marec Ipril Maj Junij . . _ .. Julij hgust Sept. Oktober Novemb. Decemb. 29, 18 76 134, 12 52 23 178 5 58 140 108 39 104 46 22 40 — 42 7 184 37 84 30 114 15 86 112 116 34 102 138 16 248 9 249 44 54 38 106 182 17 56 183 227 28 193 98 11 90 318,319,320 321 322,323 324, 137 325,326 298, 327 21 198 8 20 118 35 V smislu vzorca načrtaj na posamezno polo papirja razpredelnic za več let in vpiši v odpadajoče kolone aktivne številke posameznih posojil. Pri vsakem izplačilu novega posojila zabeleži datum zapadlosti v razpredelnico. Kadar je kako posojilo poravnano, prečrtaj odpadajočo številko z rdečilom. V slučaju prolongacije prečrtaj prvotno vpisano številko posojila ter isto prenesi po obnovitvi naprej, n. pr. za 4 leta. Da se ohrani skadenčna tabela dalj časa, jo prilepi na karton. Na ta način ima tajnik trajno v evidenci vsa posojila in njih zapadlost. Adam Smith. Devetega marca letos je preteklo 150 let, ko sta izšli na Angleškem dve izredno pomembni knjigi, ena zgodovinska, druga naiodno gospodarska. Zgodovinar Gibbon je izdal slavno svoje delo »Propast rimske države,« Adam Smith pa slovito svojo razpravo o »bistvu in vzrokih bogatstva n a r o d o v.« Poldrugo stoletje je prišlo od tedaj, pa imajo Smithovi nauki vendarle tudi še za današnji rod aktualen pomen. Takoj, ko je knjiga izšla, so jo označili strokovnjaki kot mojstrsko delo, široki sloji pa kot gospodarski evangelij. Več kot sto let je izključno ta knjiga uravnavala temelje gospodarske politike evropskih držav. Neštetokrat od kritikov »uničena« je ohranila svojo življenjsko silo do danes in je postala podlaga narodnogospodarskih smernic liberalizma in socializma, ki sta si sicer tako nasprotna. In prav to dejstvo kaže vso veličino in pomembnost Smithovega dela. — Smith izgovori: smis —. »Bogastvo narodov«, je nastalo v času, ko se je v Angliji izvršil velik g o s poda r-s k i preobrat. Moderna veleindustrija se je šele začenjala in je morala na svojem razvojnem potu premagati zapreke, ki so se zdele skoraj nepremagljive. Ovire je delalo zastarelo cehovstvo in nadzorovanje gospodarskega življenja od strani države. Kaj vse si je tedaj država lastila! Podjetniku je bilo natančno predpisano, koliko delavcev sme imeti, koliko jim sme plačati in celo, kakšno blago sme izdelovati. Visoka izvozna in uvozna carina je ovirala trgovino. Proti tej gospodarski politiki je nastopil Adam Smith in je nasproti sili in državnemu posredovanju postavil svoj lastni sistem, sistem gospodarske prostosti. Boj Smithov proti zlorabam časa in proti obdavčenju se nam zdi sodobna godba in nehote pozabimo, da je pisal Smith pred stoin-petdeset leti. On ni bil samo profesor, bil je tudi visok carinski uradnik in ni poznal gospodarskega življenja samo pri zeleni mizi, temveč tudi v najbližji bližini. Združil je cilje objektivnega raziskovalca s cilji praktičnega gospodarskega politika, in je gospodarsko politiko označil -kot ono vedo, ki mora v prvi vrsti rešiti dve nalogi: 1. dobiti mora sredstva in pota, ki naj omogočijo narodu bogate dohodke in udobno življenje; 2. postavi naj načela zdrave in pravične davčne politike. V dosego prvega cilja zahteva Smith od države, da pusti državljanu popolno politično in gospodarsko prostost. To zahtevo podpira Smith z dejstvom, da more posameznik in z njim vred vsa celota bolje varovati svojo in skupno korist kakor pa državne odredbe in državni predpisi. Pravi, da je lastni osebni interes prva in zadnja moč, ki gradi in zmeraj na novo obnavlja ves ustroj narodnega gospodarstva; in če država ne stavi osebnosti nobenih ovir, je gospodarsko udejstvovanje vseli posameznikov hkrati največji dobiček za vse narodno Kospodarstvo. Nikdar pa Smith ne govori o osebnosti kot taki, ki je sama sebi namen in ki naj sama zase živi, temveč misli zmeraj le na osebnost, ki je včlanjena v družbo in ki more priti do svoje koristi le v zvezi in v skladu z družbo; misli torej na družabno osebnost. Če pustimo produkciji dežele lastno pot, se bo lahko razvijala kar najugodnejše tako za k o n s u m e n t e kakor za p r o d u c e n-t e. Smith nikdar ne govori o producentih, da ne bi omenjal istočasno tudi konsumen-tov; kajti on hoče odstraniti vse vezi produkcije, zato da lahko napravlja kar moč ceneno blago. In to pride konsumentu v korist. V produkciji in v zalaganju z blagom je pa potrebna družabna delitev dela; nihče ne more živeti sam zase, vsak je navezan na druge. Zato je skupno delo ali kooperacija tako v korist posamezniku kakor v korist celoti. Smith, ki je znal prednosti delitve dela tako učinkovito popisati, kakor doslej še nihče, je pravilno znal soditi tudi o pomenu veleindustrije. Večji ko je obrat, tem popolneje se lahko izvede delitev dela. Zato zahteva odstranitev cehov, ki so največja ovira veleindustrije. Produkcija sama pa ne zadostuje. Mi blaga ne izdelujemo zaradi izdelovanja. temveč zato, da ga prodamo. Prodaja pa zahteva p r os t i trg in n e o m e-j e n o m o ž n o s t g i b a n j a. Tedaj so bile pa države zaprte druga proti drugi z visokimi carinskimi mejami. — Saj so sedaj tudi —. Kaj nam v takih razmerah koristi svoboda produkcije! Zato proč s carinami in d a j a t v a m i, promet naj bo prost na zunaj in na znotraj. To je bilo geslo Smithovo. Svoj nauk o prosti trgovini je zgradil na temeljni misli, da naj prosta trgovi- na prisili vsako deželo potom konkurence k izdelovanju onega blaga, ki ga more po svojih produkcijskih pogojih napraviti kar najbolj mogoče dobro i n c c n o. Dviganje bogastva vsakega narodnega gospodarstva dosežemo s tem. da se včlanimo v mednarodno delitev dela; samo ta delitev da vsaki deželi največjo korist, ker potem lastne izdelke lahko najbolj ugodno prodamo in blago, ki ga nimamo, na svetovnem trgu najbolj ugodno lahko kupimo! — Ali ni to čisto v smislu moderne gospodarske razdelitve sveta, kakor poročamo o njej v drugem članku? — Da pa vse dežele sveta kar najbolj dobro preskrbimo, moramo v interesu prometne prostosti odstraniti vse carine in prometne ovire. Smith je sicer uvidel, da popolna odstranitev ni mogoča, a naj se naredi, kar se največ narediti more. Umetno podpiranje industrijskih panog, ki nimajo živ-Ijenske zmožnosti, z zaščitno carino je škodljivo; na ta način uporabim produkcijske sile v industrijah, ki so narodnogospodarsko manj vredne, mesto da bi jih uporabil v narodnogospodarsko polnovrednih. Dalje razglablja Smith misli o denarju, o kapitalu, o vrednosti, o cenah itd. Izvir denarja vidi v potrebi neposredne izmenjave. To preidemo in omenimo še eno najvažnejših točk njegovih naukov, vedo o davkih. Vsi moderni davčni sistemi jo upoštevajo. Smith pravi, da ni dosti, če oprostimo posameznika gospodarskega in političnega jarma, treba je o mil ji ti tudi obdavčevalno moč države. Smith je postavil štiri davčna p r a v i 1 a , ki imajo še danes praktično vrednost: 1. Davek naj bo pravičen; to se pravi, vsak naj bo toliko obdavčen, kolikor more plačati. 2. Davek naj bo natančno določen, ne pa odvisen od volje države ali pa od volje uradnika. 3. Davek naj bo priročen; to se pravi, pobira naj se takrat, kadar ljudje najlaže plačajo, ne pa ob kateremkoli času. Ali ne govori Smith v teh treh točkah vsem nam naravnost iz srca? 4. Stroški pobiranja in iztirjevanja davkov naj ne bodo višji kakor je pa davek sam. To za naše čase večinoma ne velja več. Marsikaj, kar je Smith učil, je danes že prekoračeno, čeprav smo videli, da govori v nekaterih stvareh z ustmi sedanjih dni. A pot raziskovanja, ki nam jo je poka- zal Smith, nam je dala vse, kar smatra današnja gospodarska veda za svojo trajno lastnino: Opazovanje naj bo kolikor mogoče natančno in zanesljivo, če hočemo priti do pravega spoznanja; kar smo videli in opazili, moramo razkrojiti v posamezne dele in iz teh zopet po natančno določenih in pre-skušenih načinih sestaviti lepo celoto, celoto spoznanega. Ta .pot je težka, a edino prava in edina, ki res vodi do cilja. In to pot nam je pokazal veliki teoretični in praktični narodni gospodar Adam Smith. Produkcija železa in jekla 1913 do 1925. Med navažnejše predmete svetovnega narodnega gospodarstva štejemo železo in jeklo, ona dva sta podlaga vsakega tehniškega razvoja. Surovega železa so napravili leta 1871 šele 12.9 milijonov ton, nato pa vsako leto več. V naslednjem podamo tabelico svetovne produkcije v zadnjem predvojnem letu in v letih 1922 do 1925; številke pomenijo milijone ton a 1000 kg. Surovo železo Surovo jeklo 1913 77.2 75.0 1922 54.3 64.7 1923 68.1 76.9 1924 67.0 77.3 1925 75.2 88.8 Takoj prvi pogled nam kaže. v splošnem navzgor idočo črto zadnjih štirih let; koli- sum železa in jekla raste in bo rasel v pri- hodnjih letih še naprej. Lanska produkcija železa je največja po vojni, ni pa še dosegla predvojne višine. Nasprotno je bila pa produkcija jekla že leta 1923 in 1924 večja kakor leta 1913, lani je bila pa kar za 18 odstotkov večja kakor v zadnjem predvojnem letu. Povišek gre zlasti na rovaš Zedinjenih držav Severne Amerike in na rovaš Nemčije. Navedemo produkcijske številke najvažnejših izdelovalcev železa in jekla, v milijonih ton: Surovo železo. U. S. A. Nem. Prim. Angl. Belg. Luks. Češk. 1913 31.0 10.9 9.1 10.3 2.4 2.5 0.9 1922 27.2 6.2 3.2 4.9 1.6 1.7 0.3 1923 40.4 4.8 5.4 7.4 2.2 1.4 0.8 1924 31.4 7.8 7.7 7.3 2.8 2.2 1.0 1925 36.8 10.2 *.4 6.2 2.5 2.3 1.1 Surovo jeklo. U. S. A. Nem. Pran. Angl. Helg. Luks. Cešk. 1913 31.3 11.5 7.0 7.7 2.4 1.3 1.2 1922 34.6 8.8 4.5 5.9 1.5 1.4 0.7 1923 43.5' 5.5 5.1 8.5 2.2 1.2 1.2 1924 36.8 9.8 6.9 8.2 2.8 1.9 1.2 1925 44.0 12.2 7.5 7.4 2.3 2.1 1.3 Razmere v Zedinjenih državah (U. S. A.) so čisto drugačne kakor one v Evropi. Ne oziraje se na razliko v gospodarskem položaju povojnega časa ima ameriška železna industrija v'lastni državi veliko od-jemalno polje. Kljub veliki lanski produkciji je šel eksport vseeno nazaj, import se je pa povečal. V evropski produkciji so se izvršile v posameziih povojnih letih velike spremembe, kojih vzrok iščemo v splošnem gospo- danskem položaju. Izvzemši Anglijo in Belgijo je v vseh važnih produkcijskih deželah krnska produkcija zelo narasla. Za Nemčijo navedene številke veljajo za današnji obseg, torej tudi v letu 1013. V predvojnih mejah je pa napravila Nemčija leta 1013 16. mil. ton surovega železa in 17.3-mil. ton surovega jekla. V sedanjih mejah je bila lanska produkcija surovega železa napram letu 1913 za ravno toliko manjša, kakor je bila produkcija surovega jekla večja. Tudi za Francijo veljajo podatki v njenem današnjem obsegu. V predvojnem obsegu je napravila Francija leta 1913 5.3 mil. ton surovega železa in 4.7 mil. ton surovega jekla. V prvih povojnih letih se je produkcija zelo zmanjšala, in šele teta 1923 pomeni preobrat. Razvoj povojne angleške produkci- je nikakor ni ugoden, in nobeno leto ne doseže leta 1913. Najnižja je bila produkcija v letu kriz 1921. B e 1 g ij a ima v svetovni kovinski produkciji pomen, ki bi ji ga nihče ne prisodil; vzrok je iskati v njenih modernih napravah in iz tega izvirajočih produkcijskih možnostih. Lani je bil štrajk, zato nazadovanje napram letu 1924. Tudi L u k s e m b u r š k a pomeni na svetovnem kovinskem trgu dosti več. kakor bi kdo sklepal iz njenega majhnega obsega (tretjina Kranjske). Primerjaj jeklo leta 1913 in leta 1925. V okviru današnje Češkoslovaške so dobivali skoraj 60% železa in 50% jekla nekdanje avstroogrske monarhije. Produkcija je navezana na eksport, ki gre v prvi vrsti v nasledstvene države. Nov gospodarski duh. Veliki ameriški gospodarski politik Mar-cosson je potoval po Evropi, je študiral in je dejal: »Do pravega miru v Evropi bo prišlo šele tedaj, ko bodo države v industrijski produkciji sodelovale. Francozi in Nemci so se že dogovorili glede prodaje kalija, in temu dogovoru bo najbrž sledil sporazum glede jekla, morda tudi glede kemične industrije. V teh dogodkih vidimo dokaz, da postaja Evro p a spet p a m e t n a. Kar sc tiče jekla, morajo nemški in francoski tovarnarji hočeš nočeš skupaj korakati, sicer se obema strankama slabo godi. Koks, Francozom potreben, leži na Nemškem; rude, Nemcem potrebne, so doma na Francoskem. Torej, ali sodelovanje ali samomor! Glede kalija so se pa že domenili. Pred vojsko je imela Nemčija glede kalija monopol, in je nastal tam kalijev sindikat. Po vojski je izgubila Nemčija Alzacijo in s tem tudi mo- nopol v kaliju. Pojavila se je konkurenca na svetovnem trgu. Zato so se že leta 1923 bližali Nemci Francozom glede skupnega delovanja, a čas takrat še ni bil ugoden, ker so Francozi zasedli Porulirje. Slednjič je le moralo priti do sporazuma, potreba je bila večja kot sovraštvo. Tri konference so se razšle brez uspeha, ker so ponujali Nemci Francozom samo 15 odstotno udeležbo na svetovnem trgu, sorazmerno produkciji. Leta 1924 so pa v avgustu dosegli prvi sporazum in sicer glede ameriškega trga, ki je najbolj važen; razdelili so si ga tako. da je prišlo na Nemčijo 63 odstotkov, na Francijo pa 37 odstotkov. V maju 1925 so pa sklenili v Parizu novo pogodbo, zaenkrat do maja 1926; od tedaj naprej je pogodba stalna. Glede Amerike je ostalo razmerje isto. 63:37, ostali svet so si pa razdelili v razmerju 70 odstotkov (Nemčija) in 30 odstotkov (Francija). Torej p o p o 1 n a g o s p o d a r s k a r a z d e 1 i-t e v sveta na novi podlag i«. Generalni ravnatelj nemškega kalijevega sindikata, velenadarjeni Dich, pravi: »Zdi se mi, da je dogovor glede kalija res korak naprej do evropskega mir u. Nemčija hoče s Francijo gospodarsko sodelovati, in sem prepričan, da pomeni kalijev dogovor predhodni slučaj za vse druge industrije, zlasti za železo in jeklo. Moje mnenje je, da je v gospodarsko korist Evrope najbolje, če se doseže povsod tak sporazum, kakor smo ga dosegli mi in Francozi glede kalija. Tako se bomo drug drugega spopolnjevali in si drug drugemu pomagali«. Ali ni to nekako zvenenje locarniških zvonov? BOH VPRAŠANJA IN ODGOVORI O O Bj Vprašanje 4: (H. p. na H.) Prosimo odgovora na ta-le vprašanja: a) Koliko so vknjižbene pristojbine? b) Koliko znaša kolek na vknjižbo? c) Koliko znaša kolek za kupno pogodbo? Odgovor: a) Vloge za vpis v javne knjige do vrednosti 500 Din je treba kolkovati z 10 Din. Za vsakih nadaljnih 100 Din vrednosti poleg tega še s kolki po 1 Din. b) Pri vknjižbi lastninske pravice se plača samo takse za navadno vlogo v znesku Din 5.— Vloge za izbris se kolkujcjo s kolkom za 20 Din, če se ne izdajo sodne odločbe (sklepi) m s kolkom 50 Din, če se izdajo taki sklepi. c) Pismene kupne pogodbe se kolkuje-jo z ozirom na vrednost stvari: 1. pri premičninah 2% vrednosti, 2. pri nepremičninah 6% vrednosti. Vprašanje 5: (H. p. v C.) Ali je pravilno to-le naše postopanje? Kadarkoli so na vrsti posojila, ki presegajo Din 5000, skličemo skupno sejo načelstva in nadzorstva. To pa zato, ker bi taka posojila moralo pravilno odobriti tudi nadzorstvo, predno se izplačajo. Na ta način smatramo, da je obenem rešeno Uidi to vprašanje, ker je seja skupna. Odgovor: Posojila nad 5000 Din se lahko dovoljujejo na skupni seji načelstva in nadzorstva, toda morata oba organa glasovati ločeno in se sme potem posojilo izpla- čati le, ako je na to pristalo tudi nadzorstvo. Vprašanje 6: (14. p. v S. B.) Ali je dolžan naš zavod kot posojilnica plačevati v prometu med strankami državno takso a Din 20? Odgovor: Od otvorjenih ali tekočih računov Vam ni treba plačevati državne takse a Din 20. ker se ta taksa pobira samo pri delniških družbah. Vprašanje 7: (11. p. v Št. J.) Posojilnica je posodila nekemu društvu gotovo vsoto. Na zadolžnici je podpisan ves odbor društva. Ta odbor se pa lahko vsako leto menjava, zadolžnica pa je izstavljena na tri do štiri leta. Ali imajo odstopivši člani društvenega odbora tudi še potem kake obveznosti glede tega dolgu, če so iz načelstva odpadli? Odgovor: Kakor hitro je kak odbornik izstopil iz društva, po društvenem zakonu ne jamči več za obveznosti društva. Kaj drugega pa je, če so odborniki podpisali zadolžnico kot poroki in plačniki. V takem slučaju jamčijo za posojilo tudi če so iz društva izstopili. Obvezani so za posojilo tudi v slučaju, če se zadolžnica ne glasi na društvo kot tako, temveč na posamezne osebe. Vprašanje 8: (H. p. v S.) Ali volijo na občnem zboru pravilno vsi člani, ki so bili do občnega zbora sprejeti, ali samo tisti, ki so bili sprejeti do 31. 12. pretečenega poslovnega leta? Ali smejo ženske-zadružnice same priti in tam glasovati? Kako morajo biti napravljena pooblastila, da so veljavna. Ali smejo biti tudi lito-grafirana? Odgovor: Na občnem zboru volijo v smislu zadružnega zakona vsi člani, ki so bili do občnega zbora sprejeti. Ne samo tisti, ki so bili sprejeti do konca prejšnjega poslovnega leta. Zadružni zakon ne dela nikake razlike med zadružniki in zadružnicami glede njihovih pravic na občnem zboru, kakor tudi glede drugih pravic. Merodajna so v tem pravila zadruge. Nekatera pravila so tako sestavljena, da se članice občnega zbora ne morejo udeležiti in da morajo torej poslati na občni zbor pooblaščenca. Vsak član zadruge sme glasovati na občnem zboru samo z enim pooblastilom. To pooblastilo mora podpisati dotični, ki pooblašča, če pa sam ne zna pisati, naj se pod-križa ali pa ga naj podpiše kdo drugi, ki pa se mora podpisati kot priča podkrižanja. Pooblastila za občni zbor so lahko pisana, tiskana ali na kakršenkoli način razmnožena, (ilede besedila je važno, da se glasi točno za tisti občni zbor in za tiste pravice, ki naj jih pooblaščenec izvršuje. N. pr. Podpisani A. M. pooblaščam s tem g. I. 1. posestnika v M. št. 5. da me zastopa na občnem zboru Hranilnice in posojilnice v P. registrovane zadruge z neomejeno zavezo dne 28. marca 1926, ob 3. uri popoldne, da v mojem imenu glasuje in voli ter sploh izvršuje vse pravice, ki mi na občnem zboru pristojajo na temelju zadružnega zakona in zadružnih pravil. Datum. Podpis. Vprašanje 9: (Km. dr. v C.) Iz naše zadruge je izstopilo oziroma smo izključili več članov. Ali naj jim deleže izplačamo v današnji valuti, četudi so oni vplačali pred vojno v boljši zlati valuti? Odgovor: Deleži se izplačajo v isti višini. kakor so bili vplačani. Poboljšanje ali poslabšanje valute je v takem slučaju brez vpliva. Opozarjamo Vas še na to, da se deleži izplačajo po preteku zakonitega roka. t j. eno leto potem, ko so člani izstopili iz zadruge, odnosno ko so bili pravomočno izključeni. Vprašanje 10: (H. p. v O.) Pri naši zadrugi je vzel posestnik S. posojilo Din 10.000 pred štirimi leti proti poroštvu matere, posestnice ter dveh drugih porokov. Pred letom je mati svoje posestvo prodala otrokom in tudi sin, ki je vzel posojilo Din 10.000, je dobil en del materinega posestva, katerega je pa takoj odstopil svoji dveletni hčerki. Sin posojilojemalec je imel dobro posestvo, kupil je potem še drugo posestvo, katero pa ga je potem popolnoma uničilo. Govoril je sicer, da dobro stoji, sedaj pa se je izkazalo, da je plačila nezmožen. Ali se lahko poro-kiuje matere prisilijo, da plačajo, ker so šele pred enim letom dobili od matere posestvo. Ali morata ostala dva poroka sama plačati omenjeno posojilo? Odgovor: Po § 1367 obč. drž. zak. je-predpisano: Ako poroštvena pogodba ni podkrepljena niti s kako hipoteko, niti z ročno zastavo, potem ugasne tekom treh let po porokovi smrti, ako je upnik v vmesni dobi opustil terjati od dedičev zapadli dolg sodno ali izvensodno. Iz. tega besedila sledi, da more posojilnica kot upnica še vedno nastopiti napram dedičem umrle porokinje, ker je od njene smrti preteklo šele eno leto. Če bodete od dedičev zahtevali plačilo vsega dolga, bodo imeli ti proti ostalima dvema porokoma pravico do regresa. Nasproti upniku jamči namreč vsak porok nerazdelno za celo vsoto dolga, toda če en porok plača ves dolg. ima pravico od ostalih zahtevati odškodnino. Po- sojilnica lahko istočasno prime samo enega poroka ali dva skupaj ali pa vse tri skupaj (dediči veljajo kot en porok). Vprašanje 11: (H. p. v C.) Pri naši zadrugi ima A. Din 2000 posojila. Ko smo mu posojilo dali, je imel eno četrtino posestva. Sedaj pa ima samo še vinograd, ki pa ni vreden čez 5000 Din. Toda še na ta vinograd je njegova žena vknjižena za Din 5000. Poroka sta sedaj v skrbeh, da bosta morala ona dva plačati, če dolžnik sam ne bi poravnal. Vprašamo, ali je mogoče prisiliti ženo, da plača za moža? Odgovor: Žena Vašega dolžnika ne po-rokuje za svojega moža, zato bi v slučaju, da dolžnik ne more plačati, ne bila prisiljena plačati dolg svojega moža. oziroma jo poroka ne moreta siliti, da bi ona v ta namen kaj prispevala. Če dolžnik torej ne bo poravnal svoje obveznosti napram hranilnici, bosta morala to storiti poroka, kakor sledi jasno iz vsebine poroštvene pogodbe. Vprašanje 12: (Tl. str. z. v M.) Pri sestavi računskega zaključka za prošlo poslovno leto nam čisti dobiček v bilanci ne ■soglaša z onim v računu zgube in dobička. Vse drugo je pravilno postavljeno, le glede čistega dobička iz prejšnjega leta si nismo povsem na jasnem. Prejšnja bilanca je namreč izkazala za Din 14.884.5f) dobička, ki bi se moral v smislu sklepa občnega zbora razdeliti: 80% dobička v rezervo, ostalih 20% pa za dividendo na zadružne deleže. V smislu tega sklepa smo znesek po Din 11.907.65 pripisali k rezervi, na deleže pa smo do konca leta 1925 izplačali le Din 1.880.—. Ostali člani svojih obresti na deleže še niso dvignili. Izplačano dividendo smo vstavili pod zgubo in istotako tudi tozadevni dolg v znesku Din 1.096.91. Slednji znesek smo kot za-drugin dolg stavili tudi v bilanco pod pasiva. Menimo, da je to pravilno, vendar je čisti dobiček po bilanci točno za Din 1.880. -višji od onega v računu zgube in dobička. Kje tiči napaka? Odgovor: Čisti dobiček, ki je izkazan v bilanci za leto 1924, je kot razlika med aktivi in pasivi v resnici čisto imetje zadruge. Ako je občni zbor med drugim sklenil, da se del tega čistega imetja porabi kot dividenda na zadružne deleže, tozadevna izplačila za zadrugo nikakor ne pomenijo zgube, temveč le kot razdelitev že obstoječe pasivne postavke (saj je bil čisti dobiček izkazan v bilanci pod pasivi). Na dividendo izplačani zneski pridejo torej v letošnjem računskem zaključku le v denarni promet, ne pa tudi v zgubo. Pač pa je pravilno, da izkažete v letošnji bilanci še ne izplačano dividendo pod pasivi, kajti ta dolg za zadrugi) v resnici še vedno obstoji. j □ o a o o o a zadružništvo, a d a d o d o Zadružno gibanje v Sloveniji 1. 1925. Objave, ki jih razglašajo registracijska sodišča v Uradnem listu, podajajo o gibanju zadružništva v lanskem letu sledečo sliko: I. Novi h zadru g je bilo lani vpisa-nih 52 in sicer v okrožju trgovskega sodišča v Ljubljani 23, v Novem mestu 2. v Čelju 5 in v Mariboru 22. Prvo mesto med novimi zadrugami zavzemajo kreditne, katerih je bilo ustanovljenih 11 (5 v okrožju trgov. sod. v Ljubljani. 1 v Novem mestu, I v Celju in 4 v Mariboru). Po številu najjačje so potem agrarne zajednice, ki se jih je lansko leto osnovalo 9 (Ljubljana 1, Maribor 8). Slede jim stavbin-ske z 7 novimi zadrugami (Ljubljana 4, Če- lje 2, Maribor I). Za njimi pridejo 4 zadružne elektrarne (Ljubljana 2, Maribor 2) in 4 obrtne (Ljubljana 2, Celje 1, Maribor I). Nadalje so se ustanovile 3 mlekarske zadruge (Ljubljana' 2, Maribor 1). 2 konsunmi (obe v okrožju ljubljanskega sodišča) 2 vinarski (Maribor), 2 paš niški (Ljubljana L Maribor 1). 2 tiskovni in založniški (Maribor), 2 osrednji (Ljubljana), živinorejska (Novomesto), 1 vodna zadruga (Maribor), 1 razstavna (ve-lesejm v Ljubljani) in I za brezalkoholno produkcijo (Ljubljana). II. V likvidacijo je stopilo lani vsega skupaj 26 zadrug in to: v okrožju trgovskega sodišča v Ljubljani 11, v Novem mestu 10, v Celju 2, v Mariboru 3. Med zadrugam, ki so lani stopile v likvidacijo, je 1 kreditna (Novo mesto), 11 kon-sumnih (Ljubljana 3, Novo mesto 4, Celje 2, Maribor 2). 3 živinorejske (Novomesto 2, Maribor 1), 1 pašniška (Ljubljana), 2 lesni (obe Novo mesto), 1 elektrostrojna (Ljubljana), 2 kmetijskostrojni (Ljubljana 1, Novo mesto 1) in 5 obrtnih (Ljubljana). III. Ko n kur z sta napovedali dve zadrugi: Posojilnica na Velki (Maribor) in Prekmurska gospodarska zadruga v Dolnji Lendavi (Maribor). IV. Izbrisanih iz zadružnega registra je bilo lani 16 zadrug in sicer pri trgovskih sodiščih v Ljubljani II, v Novem mestu 4. in v Mariboru L Med izbrisanimi zadrugami je bilo 5 konsumnih (Ljubljana 4, Novo mesto 1). 1 mlekarska zadruga (Ljubljana), 2 živinorejski (Ljubljana 1, Novo mesto 1). I lesna (Novo mesto), I zadružna elektrarna (Novo mesto), 1 založniška (Ljubljana), 4 obrtne (Ljubljana 3, Maribor 1), 1 osrednja (Ljubljana). Vsega skupaj je bilo v Sloveniji po vojni do konca 1. 1925 na novo ustanovljenih 424 zadrug, 178 jih stopilo v likvidacijo, 137 pa jih je bilo izbrisanih iz zadružnega registra. Zakaj vam priporočamo pošiljanje denarja Zvezi v denarnih pismih? Zveza je v prometu z zadrugami oproščena poštnine in to tudi za denarna pisma. Zato sama pošilja zadrugam denar v denarnih pismih. Želi pa tudi, da zadruge Zvezi pošiljajo denar v denarnih pismih. Res, da je pošiljanje denarja enostavnejše s položnicami po poštno-čekov-nem zavodu. Toda Zvezi narastejo iz tega znatni stroški. Tako je v preteklem letu 1925 plačala samo na proviziji poštno-čekovnemu zavodu Din 16.576.48. Zveza mora te provizije iz svojega plačati, dočim banke n. pr. obremenijo za dotično provizijo pošiljatelja denarja. — Za manjše zneske 5000 in nižje pa se poslužujte poštnih nakaznic. Na vsaki nakaznici se sme poslati 1000 Din in znašajo vsi stroški le 25 par, t. j. koliko kolikor stane poštna nakaznica sania. Za zneske do Din 5000 torej poštne nakaznice, večje zneske pa v denarnih pismih. Kuverte za denarna pisma naročite lahko pri Zvezi. Zadružništvo — pot do gospodarske sa-moosvojitve. Dejstvo je, da danes ljudstvo vsi e d pomanjkanja gospodarske skupnosti, gospodarske organizacije in izobrazbe še dela tlako tujemu kapitalizmu. Ideja gospodarske osamosvojitve je prevažna, da ne bi z njo seznanili vsega ljudstva in da ne bi jo propagirali ob vsaki priliki in vsakemu. Brez ideje gospodarske osamosvojitve manjka naši akciji realna podlaga. Brez te ideje smo vpreženi v voz framasonskega in židovskega kapitalizma in vsakemu našemu načrtu je odvzeta možnost uresničenja radi pomanjkanja gmotnih sredstev. Realna pot za to osamosvojitev pa je skupnost v zadrugi in izvrševanje zadružne zvestobe v praksi. Ta zadružna zvestoba veleva: L da nalagamo svoje prihranke le v domači posojilnici, 2. da kupujemo vse potrebščine le v domači zadrugi, 3. da k temu navajamo tudi vse svoje sosede, znance in prijatelje in 4. da v vsaki zadrugi, kjer smo elani, krepko sodelujemo za oni gospodarski cilj, za katerega je ustanovljena. Poštni porto. Meseca januarja je bila Zveza poslala neki svoji članici v Maribor pismo, ki je bilo opremljeno z opombo: Poštnine prosto. Pošta v Mariboru je pa zahtevala od naslovljenca plačilo poštne pristojbine. Ta slučaj je Zveza sporočila direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani s prošnjo, naj zadevo preišče. Toda tekom preiskave se ni moglo ugotoviti, kdo je prekrižal označbo »poštnine prosto« in napisal znak »T«, kar je zavedlo raznašalea pisem v Mariboru, da je obremenil pismo s portom. Direkcija pošte obvešča Zvezo, da bi bilo najumestnejše, naj članice v slučnili slučajih ne plačajo porta, nego naj takoj na licu mesta zahtevajo od vodstva pošte pojasnilo, zakaj je njihova pošiljka obremenjena s portom. Knjigo denarnih listkov za škontriranje blagajne ter zapisnike sej in občnih zborov ima na zalogi Zadružna zveza. Članicam pošiljamo knjigo denarnih listkov po Din 15. in knjigo za zapisnike sej po Din 35.—. Blagajniški dnevnik (11)0 listov) se dobi pri Zadružni zvezi po Din 45, večji dnevnik (200 listov) po Din 75.—. © O O O © GOSPODARSTVO. © © © © © Zlata zaloga Zedinjenih držav. Med aprilom 1920 in novembrom 1924 je dobila Amerika okoli 1700 milijonov dolarjev zlatega uvoza neto; torej zlata samega, ne blaga v zlati vrednosti. V decembru 1924 sc je pa izvršila nenadna sprememba in je trajala skoz vse lansko leto naprej. Lani je znašal uvoz zlata v ameriške Zedinjene države 128 milijonov dolarjev, izvoz iz Amerike pa 263 milijonov, tako da je bil izvoz za 135 milijonov večji. Lvropske države se zelo trudijo, da bi svoje zlate zaloge povečale, zlasti Nemčija; pa tudi drugam gre veliko ameriškega zlata, lani ga je šlo na primer v Indijo 22L!% vsega eksporta, največ za Nemčijo. To nam je zadosten dokaz, zakaj so se ameriške zaloge zlata zmanjšale. To gibanje bo šlo še naprej, a pravijo, da letos ne bo tako močno kot lani. Naraščujoča industrijalizacija Lvrope ima za posledico nadaljno povpraševanje po ameriškem zlatu. To pa vsi pozdravljajo, tudi Amerikanci, ker smatrajo odtok ameriškega zlata za podlago pametnega razširjenja kredita v svetovnem gospodarstvu. Pri vsem tem so pa ameriške zaloge zlata še zmeraj izredno velike in znašajo nad 44 odstotkov vseh svetovnih zalog, ki jih cenijo na deset milijard dolarjev. Zato o kakšnem izčrpanju ni govora. Primerjajoč zlato zalogo v Zedinjenih državah od novembra 1922 do novembra 1925 vidimo tole sliko: November 1922 3.905,237.000 dolarjev 1923 4.188,863.000 1924 4.561,857.000 1925 4.436,140.000 Cina ali kositra so producirali na vsem svetu leta 1924 139.000 ton, lani pa čez 146.000 ton. Največ ga je v jugovzhodni Aziji (Malajske države in Nizozemske kolonije) ter v Boliviji. Nemške poljedelske zadruge leta 1925. Splošna gospodarska kriza se je poznala tudi pri teh zadrugah; leta 1924 je naraslo njih število za 1241, lani pa samo za 869. Vzrok ni v zmanjšanjem snovanju, temveč v pomnoženem razpustu /jadrug. Leta 1924 jih je bilo namreč na novo ustanovljenih 2078, lani pa 2199, torej lani 121 več. Nekatere zadruge so se razpustile, ker niso bile zmožne življenja, in teh ni nič škoda; nadalje so se manjše zadruge spojile v večje itd., tako da so nam gornje številke kmalu pojasnjene. Na koncu leta 1925 je bilo stanje sledeče: Število Osrednje zadruge 107 Hranilnice in posojilnice 20.855 Nabavljavne m prodajne zadruge 4.807 Mlekarne in sirarne 3.730 Druge zadruge 10.639 40.138 Okoli 26.000 zadrug je včlanjenih v državni zvezi, druge v manjših zvezah. Zelo se je pomnožilo revizijsko delovanje in sc je dosegel v tem oziru že skoraj predvojni višek. Prirastek hranilnic in posojilnic je znašal leta 1921 50 odstotkov vsega prirastka zadrug, lani pa 81 odstotkov. Škoda, da se je gospodarstvo deloma pomešalo s politiko, kar mu gotovo ni v dobro. Nabavljalue in prodajne zadruge niso tako procvitale, kakor bi bilo želeti; razvoj je bil oviran po splošnem gospodarskem položaju. Razvoj mlekarn in sirarn kaže napredek; dovoz mleka je znašal leta 1924 UOO.OOO.ODO kilogramov, leta 1913 pa 2.210,000.000. Lani številka iz leta 1913 še ni bila dosežena, pač pa je bila višja kakor leta 1924. Veliko mlekarn je bilo na novo ustanovljenih; težave pri novih ustanovitvah dela dobava kapitala. Število električnih zadrug raste naprej. Tudi razvoj živinorejskih zadrug ni nezadovoljiv; hkrati rastejo zadruge, ki se pečajo s prodajo jajec. Ob celotnem zaključku lanskega leta je na splošno opaziti nadaljno razširjenje zadružništva. Zlasti velja to glede posameznih za- drug, ki so ja prava podlaga zadružnega dela. Torej vsestranska notranja okrepitev. Največja svetovna pristanišča. Promet v pristaniščih se ne računi po tem, koliko ladij je prišlo ali' odšlo, temveč po tem, koliko so imele prihajajoče in odhajajoče ladje vsebine. Vsebino določimo po registertonah, kojih vsaka meri 2.83 kubič. metrov. Kar čudimo se, tako so se razmere v zadnjih časih spremenile. Ze pred 20 leti je bil London prvo pristanišče sveta, danes je na petem mestu, v Evropi pa na tretjem. Leta 1924 je bil promet tale: New York 37,300.000 ton Hong - kong (angleško pristanišče na Kitanjskem) 35.700.000 Antverp (Belgija) 31,300.000 „ Hamburg 30,900.000 London 29,600.000 Liverpol (Anglija) 24,700.000 Šang - haj (Kitajska) 24,700.000 Rotterdam (Holandija) 22,400.000 Kobe (Japonska) 22,000.000 Singapore (angl. pristanišče prav na jugu Azije 20,500.000 Cisto nekaj drugega je seveda, kakšna je vrednost prihajajočega ali odhajajočega blaga. Največji ventilator sveta. Imajo ga v Transvaalu v Južni Afriki. Širok je tri metre. v premeru ima pa devet metrov. Goni ga močan stroj s 1425 konjskimi silami. Tržaške ladjedelnice imajo zelo veliko dela, več kakor vse druge ladjedelnice v Ita-. liji. Celo Genova naroča v Trstu. V delu so imele tržaške ladjedelnice v prvem lanskem četrtletju 160.000 ton, v drugem 198.000 v tretjem 182.000, v četrtem pa 165.000 ton. V morje so spustili v prvem četrtletju 14.000 ton, nato 40.000, 14.000 in 41.000 ton. Tudi Brazilija naroča v Trstu. Brez dela je bilo v Nemčiji 15. februarja 2,059.000 oseb. od teh 285.000 žensk. Cene v veletrgovini leta 1921 in 192S. Nc oziramo se na posamezne države, temveč vzamemo vse države skupaj in pogleda mo. kakšne so bile cene v veletrgovini v posameznih mesecih 1924 in 1925. Vidimo, da so bile najnižje v juniju in juliju 1924. najvišje pa v lanskem januarju in februarju. Vse j j preračunjeno na zlato podlago, za leto 1914 (pred vojsko) velja številka 100 in ob tej računimo druga leta: Leto IV24 Leto 1925 Januar 149.9 161.6 Tebruar 150.0 161.2 Marec 148.2 159.7 April 151.3 156.4 Maj 149.1 155.6 Junij 144.6 154.4 Julij 146.7 156.9 Avgust 150.6 157.0 September 151.3 156.6 Oktober 154.6 153.8 November 156.9 152.7 December 160.7 150.9 Baker pred vojno in po vojni. Leta 1913 so dobili na vsem svetu 980.000 ton bakra, leta 1924 1,360.000 ton. lani pa 1,423.000 ton. In sicer takole: 1913 1924 1925 U. S. A. 548.000 on 740.000 ton 787.000 ton Mehika 51.000 „ 46.000 „ 42.000 „ Kanada 35.000 45.000 .. 36.000 ,, Južna Amerika 70.000 „ 234.000 .. 225.000 .. Španska 42.000 .. 26.000 .. 30.000 ., Ostale evropske države 71.000 58.000 „ 70.000 „ Avstralija 47.000 15.000 „ 12.000 „ Afrika 20.000 101.000 „ 120.000 „ Azija 65.000 64.000 „ 61.000 .. Ostalo 28.000 30.000 „ 40.000 ,. Poglejmo ogromni apredek Južne Arne- rike in Afrike ter nazadovanje Avstralije! V U. S. A. se je porabilo lani 750.000 ton bakra, povsod drugod 700.000. Odstotki U. S. A v produkciji so znašali 1. 1913 50%, 1924 54 in 1925 55%. Zedinjene države so torej s povečano produkcijo ohranile svojo vodilno vlogo. Sedaj so se pa še z Belgijci dogovorili glede cen. Belgijski Kongo producira namreč največ afriškega bakra. Avtomobilna industrija v Italiji. Italija jc prišla v kratkem času na četrto mesto v vrsti onih držav, ki izdelujejo avtomobile. Italija dela večidel za eksport, 70% vseh avtomobilov gre ven v svet. Avtomobilna industrija je po važnosti takoj za tekstilno, kar sc tiče eksporta. Zaposluje 11.000 delavcev in nastavljencev, koncentrirana je v Severni Italiji okoli Milana in Torina. Nov zrakoplov. V Ameriki bodo zgradili zrakoplov, ki bo v dveh dneh preplaval Atlantski ocean. Za 60 metrov bo daljši kakor znani Z R III., plina bo pa vseboval trikrat toliko. Angleži bodo pa zgradili motorno ladjo, ki bo imela 60.000 ton vsebine, toliko, kot doslej še nobena ladja. Bolgarski tobak je s I. jan. 1926 oproščen eksportne carine: to pa zato, ker mu dela turški tobak hudo konkurenco. Zaloge neprodanega tobaka iz let 1924 in 1925 cenijo v Bolgariji na 60 milijonov kg. Češkoslovaška trgovska bilanca je končala lansko leto s prebitkom 1205 milijonov čeških kron, predlansko pa z 1180 milijoni. Naš hmelj mora biti zelo dober. Kajti od 800.000 kg hmelja, ki ga je lani uvozila Češkoslovaška, je prišlo na Jugoslavijo 55% torej več kot polovica. Seveda je pa češkoslovaški izvoz dosti večji kot uvoz; lani so izvozili 5,600.000 kg hmelja, in je bil uvoz torej komaj dobrih 14% izvoza. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja" Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze** v Ljubljani. Občili zbor Društvene nabavne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani, se vrši dne 15. aprila 1926, ob 20. uri v zadruginih prostorih v Ljudskem domu. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. .1. Slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilniee in posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo dne 21. marca 1926, ob pol 9. uri dopoldne v zadružni pisarni. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in poročilo o reviziji. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 4. Nadomestna volitev 1 člana odbora in 1 nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Boštanju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 11. aprila 1926, ob pol 8. uri zjutraj v prostorih hranilnice. I. Poročilo načelstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 3. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Blagovici, r. z. z. n. z... se bo vršil dne 28. marca 1926, ob 3. uri popoldne v društvenem domu. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. 4. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vinici, r. z. z n. z.., se vrši dne 18. aprila 1926, ob 8. uri zjutraj v uradnem prostoru. 1. Čitanje zapisnikov zadnjih dveh občnih zborov. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za I. 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega društva v Podkorenu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 11. aprila 1926. oh 16. uri v zadružni hiši. I. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1925. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijskega gospodarskega društva v Dol. Logatcu, se bo vršil dne 25. marca 1926. oh 3. uri popoldne v »Društvenem domu«. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev rač. zaključka za L 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slu- čajnosti. Redni občni zbor Posojilnega društva občin Loka v ee, Rožengrunt, Trate, Vratjl vrh in Vratja vas, r. z. z n. p., se vrši v nedeljo dne 28. marca 1926. ob 2. uri popoldne v hiši g. Alojza Senekovič v Lokavcu 15. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Slu- čajnosti. Občni zbor Kmetijsko nabavne in prodajne zadruge za kamniški politični okraj v Kamniku, r. z. z o. z., se vrši dne 28. marca 1926, ob 10. uri dopoldan v Orlovski telovadnici v Kamniku. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za L 1925. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Breznu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 28. marca 192*. ob 2. uri popoldne v župnišču v Breznu ob Dravi. 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto- 1924 in 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila, h. Pred- ' logi in slučajnosti. Občni zbor Hranilnice In posojilnice na Igu. r. z. z n. z., sc bo vršil dne II. aprila 1926, na Belo nedeljo ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Krki, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1926, ob 7. uri zjutraj v uradnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Češnjici pri Železnikih, r. z. z n. z., se bo vršil dne 5. aprila 1926, ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za I. 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. I. redni občni zbor Kmečke posojilnice v Murski Soboti, r. z. z n. z„ sc vrši v nedeljo dne 28 marca 1926, ob 1. nri popoldne v uradnem prostoru. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. 3. Slučajnosti. 13. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Središču, r. z. z n. z... se bo vršil v nedeljo dne 11. aprila 1926, ob 3. uri popoldne v uradnem prostoru. I. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Potrjenje rač. zaključka za leto 1925. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Gospodarske zadruge v Šmihelu pri Šoštanju, r. z. z. o. z., se bo vršil v nedeljo dne 18. aprila 1926, ob 9. uri dopoldne v poslovnih prostorih posojilnice, i. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Predlogi in slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jakobu ob Savi, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 28. marca 1926, ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Radovljici, r. z. z n. z., se vrši dne 22. marca 1926. ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 3. Izvolitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Premem ba pravil. 5. Čitanje revizijskega zapisnika. 6. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu, r. z. z n. z., se bo vršil v pon-deljek dne 5. aprila 1926. ob 3 uri popoldne v zadružni dvorani. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske nabavne In prodajne zadruge zveze kmetijskih podružnic v Ljutomerskem okraju Radincl, r. z. z o. z... se vrši na velikonočni pondeljek ob 14. uri pri Kapeli gostilna Horvat. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1925. 6. 1‘redlogi. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. .Iiirju ob Taboril, r. z. z. n. /... sc bo vršil dne 25. sušca 1026, ob 8. uri zjutraj v posojilničnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo a) načelstva, h) nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1925. 4. Slučajnosti. Občni zbor Oblačilnice za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. marca 1926, oh 4. uri popoldne v poslovnih prostorih zadruge. 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za I. 1925. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občili zbor Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Bledu, r. z. z n. z., se vrši dne 25. marca 1926, ob pol 3. uri popoldne v Ljudskem domu na Bledu. 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za I. 1925. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. XXXIII. redni občni zbor »Vzajemne posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. z.,« se bo vršil v petek d n 9. aprila 1926. ob 17. uri v prostorih Miklošičeva cesta 7. I. Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Sklepanje o račun-skemzaključku in o razdelitvi dobička za leto 1925. 4. Volitev dveh članov načelstva. 5. Volitev treh namestnikov načelstva. 6. Slučajnosti. Opomba: V smislu S 20 lit. e točka 4 je občni zbor sklepčen, a ko je osebno navzoča ali pa po pravilnih pooblastilih zastopana vsaj ena desetina vseh članov. Ako se ne doseže na ta način sklepčnost, zboruje .pol ure pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članov. (gospodarska zveza( notira sledeče brezobvezne cene: ; GNOJILA: Kajnit........................................................................Din 100 — Kalijeva sol 42° u po..........................................................., 150-— Rudninski superfosfat 16 °/o, vreče po .50 in 100 kg po......................... 96'— Tomaže.a žlindra 18%, vreče po 100 kg po....................................„ 140 — CEMENT v juta vrečah, splitski .Titan" ali .Salona*......................................... 60’— cene veljajo prt odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se cene primerno znižajo na fko vsaka postaja. KRMILA: Klajno apno v vrečah po 50 kg Din 4 50, pri manjšem odjemu..................Din 5'— Lanene tropine po............................................................... 3 50 Otrobi drobni po................................................................„ 1 65 „ debeli..................................................................... 2 — SEMENA: Domača detelja, črna, predenice prosta po.....................................Din 23'— Lucerna, predenice prosta po...................................................., 2350 Krmilna pesa „Mammuth" rdeča ali Eckendorfer po.............................., 13-50 . , rumena .Mammuth* ali Eckendorfer................................... 13 — Travna mešanica po.............................................................., 12'5() Mačji rep po................................................'.............., 12-— VINOGRADNIŠKE IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Galica modra po najnižji ceni. Žveplo „Kloristella*, dvojnorafinirano po................................. Trierji (žitni čistilniki) tvrdke .Heid*, znamka 1A Trierji (žitni čistilniki) tvrdke „Heid“, znamka IR Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po Gepeljni na 36 obratov po..................... po.................... PO.................... po po obratov motor Gepeljni na 24 Slamoreznice Okopalniki Ročne slamoreznice Stiskalnice za grozdje ■ Mlini za sadje j>o -Reporeznice .... Robkači za koruzo Plugi železni .... Gnojnične sesalke • • Poleg tega so na brane poljedelske Din 1.600 — . 1.500-— . 1.920 — Din Din 2.500 — do .............................................Din 750"— do razpolago vsakovrstni poljedelski stroji kakor: čistilniki (pajtelni), in travniške, brzoparilniki, vodne sesalke, brusi za kose, kose itd. 3-30 2.400-— 2-300-— 2.200 — 4.800 — 3.500 — 3.000- — 4.000'— 1.000- — 3.000— 2.000— 2.800— 450 -1.400 — 500 — 1.000-— •ei Za Zadružno tiskarno Srečko Magolič.