primorske novice URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 28. MARCA 1980 Št. 8 VSEBINA: Občina Hirska Bistrica — ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v !etu 1980 Krajevna skupnost Kuteževo — SKLEP o uvedbi samoprispevka za vas Kuteževo Občina !zo!a — ODLOK o sprejemu zazidave za območje naselja Šared — ODLOK o proračunu občine Izola za leto 1980 — ODLOK o pogrebnih svečanostih na območju občine Izola — ODLOK o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Izola — ODLOK o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine in izvršnega sveta Skupščine občine Izola — ODLOK o hišnem redu Občina Koper — ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb skupščine občine Koper — ODLOK o sestavi komitejev — ODLOK o proračunu občine Koper za leto 1980 — ODLOK o podelitvi domicila varnostno obveščevalni službi osvobodilne fronte za južno Priiporsko Občina Piran — ODLOK o določitvi najvišjih stanarin v občini Piran — ODLOK o delni nadomestitvi stanarin v občini Piran — ODLOK o proračunu občine Piran za leto 1980 — ODLOK o spremembi odloka o prostorskih posegih, za katere je poleg graditve potrebno lokacijsko dovoljenje ter o pomožnih in drugih objektih ter delih, za katera je obvezna priglasitev — ODLOK o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Piran za leto 1980 — ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Piran — ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona — ODREDBA o preventivnih cepljenjih in dijagnostičnih preiz-kavah živali na območju občine Piran v 1. 1980 Občina Postojna — ODLOK o proračunu občine Postojna za leto 1980 — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Postojna — ODLOK o obveznem fluorografiran ju prebivalstva občine Postojna v letu 1980 — ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Postojna — ODLOK o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Postojna Občina Sežana — ODLOK o obveznem fluorografiran ju — ODLOK o najvišjih stanarinah — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko izobraževalno skupnost Sežana — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za kulturno skupnost Sežana v letu 1980 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za občinsko zdravstveno skupnost Sežana za leto 1980 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevnih stopenj za skupnost otroškega varstva občine Sežana, občinsko skupnost socialnega skrbstva Sežana in za občinsko skupnost za zaposlovanje Sežana — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za telesnokulturno skupnost Sežana — ODLOK o določitvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Sežana — ODLOK o komunalnih taksah v občini Sežana Krajevna skupnost Lokev — SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje meteorne kanalizacije in asfaltiranja vaških poti v vasi Lokev — POROČILA o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za ureditev meteorne kanalizacije in asfaltiranje vaških poti Občinska skupnost socialnega skrbstva Piran — SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Sežana — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občine Sežana Regionaina zdravstvena skupnost Koper — SKLEP o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti za leto 1979 — SKLEP o finančnem načrtu prihodkov in odhodkov za leto 1980 t. r IR 1' P*' 28. marca 1980 —§t. 8 28. marca 1980 —$t. 8 URADNE OBJAVE — oprav! j a vsa opravila v zvezi s poslovanjem s spisi in vodenjem evidenc spisov, vzdrževanje zgradb in opreme upravnih organov — opravlja zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV ter grobišč in grobov borcev NOV ter zadev vojaških in civilnih invalidov — opravlja koordinacijo pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti, sodeluje s strokovnimi službami SIS pri pripravljanju poročil, informacij in analiz, sodeluje s krajevnimi skupnostmi v obliki nudenja strokovne pomoči pri nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in drugih oblik samoupravnega delovanja v krajevnih skupnostih — skrbi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in uredbe o pisarniškem poslovanju in daje pojasnila in strokovno pomoč v zadevah, ki se tičejo upravnega postopka in skrbi za izvajanje dvojezičnosti — pripravlja osnutke samoupravnih aktov za delovne skupnosti upravnih organov in opravl ja naloge organ izacijsko-kadrovske narave za upravne organe in niihove samoupravne organe — opravlia razmnoževalna dela ter naloge v zvezi z ckonomatom ih tehničnimi službami — opravlia druge upravne zadeve, ki ne spada jo v delovno področje drugih upravnih organov. 16. člen Oddelek za notranje zadeve opravlja vse zadeve s področja varnosti občanov in zavarovan ja družbenega premožen ja. javnega reda in mira. varnosti cestnega prometa, izdajanja potnih in drugih dovoljenj, registracije cestnih motornih vozil in izdajanja vozniških dovoljenj ter iz področja o državljan iškem stan ju in vodenju matičnih knjig. Izdaja odločbe v upravnem postopku iz pristojnosti oddelka, sodeluje pri organizaciji vzgoje varnosti v cestnem prometu, spremlja in analizira stanje varnosti cestnega prometa in predlaga ukrepe za izboljšanje. Izdeluje in vsklajuje obrambne načrte oddelka in ustrezne dokumente za sestavo občinskega obrambnega načrta. Vodi razne predpisane evidence in pripravlja analize in poročila iz področja notranjih zadev ter^da ja pooblastila delavcem v TOZD. ki vrši jo službo zavan*-van ja družbenega premožen ja. Sodclu je s postajo milice, republiškimi organi za notranje zadeve, s krajevnimi skupnostmi in z organizacijami za vzdrževanje eest. z drugimi upravnimi organi in organizacijami ter opravlja druge zadeve s področja, za katerega je pristojen po zakonskih in drugih predpisih. 17. člen Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju splošne ljudske obrambe, če s predpisom posamezne zadeve niso dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. Oddelek za liudsko obrambo opravlja zlasti: — skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja o-snutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja splošne ljudske obrambe, ki je sestavni de! načrta družbenogospodarskega razvoja občine. — izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevan je občinskega obrambnega načrta. — skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajeni z obrambnim invamostnim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oborožen#! sil. — skrbfza mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov o izvajanju ukrepov za pripravljenost ter odloka o mobilizaciji. — opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez. kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov nosilcev obrambnih priprav družbenopolitičnega in gospodarskega sistema, jih usklajuje s pripravami oborožen#! si! ter drugimi imetniki in uporabniki zvez ter skrbi za strokovno-tehnično vzgojo kadrov na tem področju. — pripravlja organ caci jo občinskega štaba in občinsk#! enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno in gospodarno opravljanje in stnt-kovno usposabljanje ter usmerja organizir, .. opravljanje in delovanje drugih štabov in enot cibilne zaščite. — pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje. obveščanje in alarmiranie ter občinskega centra za (Obveščanje in alarmiran je. ooravtia upravne in vojašk^strnkovne zadeve v zvezi z graditvi^ z^ktoniL in objektov, ki so posebnega pomena za sptoSno tjudsko ""-*tdi evidenco in oprav) ja zadeve v zvezi z nabomo-vojaško in materiato obveznostjo detovnih tjudi in občanov^ matenatno obvežejo organizacij združenega deta. obveznostjo stuz.t, v crvttn, rasò,, hi stužb. za opazovanje, javtjanje. obveščanje m a)arm.ran,e. obveznostjo usposab) jan ja in urjen ja za obrambo in zašč.to ter od)oča na prvi stopnji v upravnem postopku v Mh zadevaj ______________ P imenuje komisije za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti občanov in detovnih tjudi gtede njihove razporeditve na dotžnost v vojni. Pri opravljan iu svojih nalog sode tuje oddetek za ljudsko obrambo z občinskim štabom za teritoriatno obrambo, z občinskim) upravnimi in drugimi organi in organizacijami ter jim pomaga pri njihovem deki. Oddetek za tjudsko obrambo opravtja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, repubtiških in občinskih predpisov s področja sptošne ljudske obrambe. 18. člen Uprava za družbene prihodke: — spreml ja izvajan je dogovora o davčni politiki. — priprav! ja strokovna gradiva in konkretne predloge za skupščino in izvršni svet. — odmerja, evidentira in izterjuje davke, prispevke in takse obča- nov. — proučuje in analizira davčno politiko v občini in pripravl ja predloge za usklajevanje in izpopolnjevanje davčnega sistema. — izvršuje inšpekcijske in kontrolne naloge. — vodi upravnokazenski postopek za davčne prekrške, ki so dan j v pristojnost občinskega upravnega organa, pristojnega za prihodke, — opravlja naloge za komisije, ki so ustanovljene za reševanje zadev s področja obdavčevanja. — opravlja z zakonom določeno izterjavo za druge organe. -- opravlja druge upravne in strokovne naloge s področja davkov in prispevkov. 1^. člen Komite za urejanje prostora in varstvo okolja opravlja vse upravne zadeve s področja urbanizma, gradben #1 in komunalnih zadev ter varstva okolja in zadeve s področja premožen jsko-pravn#! zadev v zvezi s prometom nepremičnin, skrbi za smotern urbanistični razvoj občine, proučuje prostorska in urbanistična vprašanja na nivoju urbanističnega programa, urbanističnih načrtov in drugih urbanističnih dokumentov, vsklajuje delo in spremlja uresničevanje nalog, obravnava analizo sredn jeročnih in !etn#i prostorskih planov ter programov nosilcev planiranja. pripravlja in predlaga akte za določitev naselij, ki se štejejo za mesto. Na področju prostorskega planiran ja in varstva okolja sktbi za smotrni prostorski razvoj občine in skladnost razvojn#! programov s programi obaln#i občin in širše družbenopolitične skupnosti. Organizira in vodi javno razpravo za spre jem dokumentov s svojega področja dela in opravlja še druge naloge, ki mu jih naloži občinska skupščina ali izvršni svet. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja opravlja strokovne in druge naloge s področja komunalno-stanovanjskih zadev, sodeluje pri pripravi prostorskega dela družbenega plana občine, sprem! ja n jegovo izvajanje in predlaga ustrezne ukrepe. Zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in vsklajevan je dela s komunalno in stanovan jsko interesno skupnostjo, kmetijsko zemljiško skupnostjo in drugimi skupnostmi ter enoto za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi zlasti pri priprav! jan ju poročil, informacij, osnutkov aktov in drugih gradiv, ki so skupnega pomena za te skupmvsti in organe občine. 20. člen Komite za družbeno planiranic in družbenoekonomski razvoj ima naloge, da tekoče spremlja in analizira področja industrije, kmetijstva. gostinstva in turizma, trgovine in obrti, spremlja gospodarska gibanj na nivoju občine, pripravlja periodične in letne analize psp"-dartenta spremlja in analizira investicijsko dejavnost in izvoz, prou-cute stanje m razvoj drobnega gospodarstva in preskrbe v občini ter spremita m anahzira združevanje dela in sredstev. Komite opravlja vse upravne zadeve iz svoje pristojnosti. Izvršnemu svuu predlaga ter skupaj z njim analizira nove programske 28. marca 1980 — št. 8 URADNE OBJAVE 87 usmeritve izolskega gospodarstva, vrši ustrezno usklajevanje interesov gibanja vseh oblik porabe ter skozi pravočasno ocenjevanje in signaliziranje ukrepanja ustreznih organov, pripomore k hitrejši rasti gospodarstva v občini. V primerih predvidenih z zakonom, predlaga ustrezne začasne ukrepe družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (sanacija in drugo). Operativno in strokovno vodi Sklad skupnih gospodarskih rezerv občine Izola ter skrbi za njegovo učinkovitost. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za komisijo za družbeni nadzor SO Izola, spremlja razvoj dejavnosti preskrbe v občini in delovanje potrošniških svetov. Usmerja delo na področju družbenoekonomskega razvoja občine in v skladu s statutarnimi določili o planiranju pripravlja ustrezne planske dokumente, koordinira in nudi strokovno pomoč nosilcem planiranja pri izdelavi planskih dokumentov ter skrbi za spremljanje izvajanja in predlaga ukrepe za njihovo izvajanje. , 21. člen Strokovna služba skupščine in izvršnega sveta občinske skupščine: — skrbi za odpošiljanje gradiv za seje občinske skupščine in izvršnega sveta ter nujnih delovnih teles. — sodelu j? s predsednikom skupščine in predsedniki zborov pri obveščanju javnosti o delu občinske skupščine, njen ih zborov in delovnih teles. — sodeluje s predsednikom izvršnega sveta in člani izvršnega sveta. — opravlja strokovne in druge naloge za potrebe skupščine, n jenih zborov in delovnih teles, ki jih določajo poslovnik za delo skupščine in drugi akti občinske skupščine in njenih zborov. — izdeluje analize v zvezi z delovanjem delegatskega sistema in izvršnega sveta. — skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine in izvršnega sveta. — opravlja strokovne, strojepisne in organizacijsko-tehnične naloge za potrebe občinske skupščine in izvršnega sveta ter n junih delovnih teles. — pripravl ja osnutke programov dela zborov občinske skupščine in izvršnega svelta ter programov dela delovnih teles občinske skupščine in izvršnega sveta. — opravlja prevajanje gradiv v italijanski jezik za občinsko skupščino in njene organe. — po potrebi skrbi za ustno prevajanje na sejah zborov občinske skupščine in njenih organov. * — opravlja administrativno-tehnična. strojepisna in druga opravila v italijanskem jeziku. — spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in študentov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pojasnila za spremembe in dopolnitve teh aktov. — nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. — spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov. ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. — vodi kadrovsko evidenco. ' — opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji. ' 22. člen V delovno področje občinskih upravnih organov in služb spada tudi strokovno in administrativno delo za občinsko skupščino, izvršni svet in njuna delovna telesa. Delo iz prvega odstavka tega člena opravlja tisti občinski upravni organ ali služba, v katerega delovno področje spadajo zadeve. III. POLOŽAJ. POOBLASTILA IN / ODGOVORNOST PREDSTOJNIKOV 23. člen Upravne organe vodijo predstojniki. Predstojnike upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem mnenju občinske konference SZDL. 24. člen . Predsednik komiteja skrbi za pripravo sej. jih sklicuje in vodi. predstavlja komite, podpisuje sklepe in druge akte. ki jih sprejema komite ter skrbi za njihovo izvajanje, izdaja odločbe v upravnem postopku, izdaja predpise in druge akte ter ukrepe, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona ter izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ, če zakon ne določa drugače. Predsednik komiteja vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, pravice in dolžnosti funkcionarja. ki vodi upravni organ. 25. člen Predstojnik upravnega organa je za svoje delo in delo organa, ki ga vodi in izvrševanje sklepov in smernic skupščine odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu. 26. člen Predstojniki upravnih organov v mejah delovnega področja upravnega organa izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. 27. člen Predstojniki upravnih organov morajo poročati zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu o stan ju na posameznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo. IV. IZLOČITEV URADNIH OSEB IN FUNKCIONARJEV 28. člen O izločitvi uradne (isebc upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. O izločitvi vodilnega delavca oz.dclavca s posebnimi pooblastili odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ, odloča izvršni svet. O izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet. o izločitvi člana kolegijskega upravnega organa pa kolegijski upravni organ. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 2'). člen Občinski upravni organi morajo svojo organizacijo uskladiti s tem odlokom do 30. 4. 1080. 30. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o notranji organizaciji upravnih organov (Uradne objave št. 10-62). 3 !. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 021-8-78 . Predsednik Izola. 13. marea H)80 BRUNO PODREKA, l.r. Na podlagi 38. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS št. 37-74) in 204. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. marca 1980 sprejela ODLOK O HIŠNEM REDU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa pravice in dolžnosti stanovalcev, njihovih organov in Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Izola pri uporabi in vzdtževanju stanovanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov, na- 88 URADNE OBJAVE 28. marca 1980 — Št. 8 prav in opreme stanovanjskih hiš v družbeni lastnmi ter zagotovitev varnosti, reda. miru in čistoče v stanovanjski hiši in njeni neposredni okobci. 2. č!en Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: — imetniki stanovanjske pravice in člani njihovih gospodinjstev ter druge osebe, ki stalno stanujejo z imetnikom stanovanjske pravice ali pri njem začasno prebivajo. — etažni lastniki in člani njihovih gospodinjstev ter druge osebe, ki stanujejo ali začasno prebivajo pri etažnem lastniku. — podnajemniki in član! njihovih gospodinjstev. — lastniki in najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki so v teh prostorih zaposlene. Za stanovanja oziroma stanovanjske prostore po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši. 3. člen Za stanovanjsko hišo po tem odloku se šteje: — stanovanjsko hišo v družbeni lastnini. — poslovno zgradbo, v kateri je eno ali več stanovanj. — stanovanjsko hišo v etažni lastnini občanov. 4. člen Za upravljavce stanovanjske hiše po tem odloku štejejo stanovalci, hišni sveti oziroma zbori stanovalcev za hiše. ki imajo manj kot 5 stanovanj in organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš. katero določi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Izola oziroma upravni organ občinske skupščine, pristojen za stanovanjske zadeve v primerih, predvidenih z zakonom. V novo vseljivih hišah v družbeni lastnini opravlja do izvolitve organov hišne samouprave pravice in dolžnosti uprav!jalca strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnost!. 5. člen V vsaki stanovanjski hiši mora hišni svet izobesiti na vidnem mestu pri vhodu hišni red. izvleček najpomembnejših določb in navodila za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter navodila, kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč ter zračnih napadov. Poleg aktov iz prejšnjega odstavka mora izobesiti hišni svet ob vhodu tudi seznam imetnikov stanovanjske pravice oz. lastnikov etažnih stanovanj in stanovalcev, sestavljen po stanovanjih. Hišniško stanovanje mora biti v seznamu posebej označeno. (e hišnik ne stanuje v hiši. mora biti na seznamu navedeno, kje stanuje. Seznam stanovalcev mora hišni svet tekoče dopolnjevati. 6. člen Vhodi v stanovanja morajo biti označeni s priimkom ih imenom nosilca stanovanjske pravice oz. lastnika etažnega stanovanja, hišniško stanovanje pa še z dodatno označbo *hišnik*. Za označevanje stanovanj so odgovorni imetniki stanovanjske pravice, oz. lastniki etažnih stanovanj. II. SKUPNI PROSTORI. NAPRAVE IN OPREMA j * 7. člen Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (stopnišče, hodniki, podstrešja, terase, dvorišča, zaklonišča, kolesarnice, pralnice, sušilnice perila, dvigala, skupinske antene ipd.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. Stanovalci hiše lahko uredijo s pravili o izvrševanju hišnega reda čas in način uporabe ter čiščenje in vzdrževanje skupnih prostorov, naprav in opreme. V skupnih prostorih ni dovoljeno shranjevati ali odlagati predmetov, razen tistih, ki so potrebni za namensko rabo skupnih prostorov. Skupne prostore ni dovoljeno uporabljati za stanovanje ali jih oddajati v druge namene, razen v primerih, predvidenih z zakonom. 9. člen Upravijalec stanovanjske hiše mora zagotoviti redne preglede požarnovarnostnih naprav, strelovodov, dimnikov, strehe, dviga! in drugih skupnih naprav, in opreme ter o tem voditi posebno evidenco. Uprav!jalec stanovanjske hiše mora poskrbeti za takojšnje popravilo okvar in odpravo pomanjkljivosti pri skupnih napravah in opremi ter za namestitev in obnovo opozorilnih napisov. 10. člen Na stopniščih, skupnih hodnikih, dvoriščnih pločnikih, dvooščih in v drugih skupnih prostorih morata biti vzdrževana red in čistoča. Prehod v teh prostorih mora biti prost. Stopnišča in skupni hodniki morajo biti čiščeni najmanj dvakrat tedensko. Ob dežju, sneženju ali drugih vremenskih neprilikah morajo biti okna ali zatemnice na stopniščih, podstrešjih in v drugih skupnih prostorih zaprte. Uprav!jalec mora poskrbeti za takojšnje odstranjevanje snega in ledu s pločnikov in drugih dohodnih površin, ki spadajo k hiši ter za njihovo posipanje. 11. člen Hišni svet je dolžan skrbeti za vzdrževanje zelenic, parkirišč, otroških igrišč in drugega funkcionalnega zemljišča, ki spada k hiši. 12. člen Hišni svet je dolžan poskrbeti za izobešanje zastav na hiši ob državnih in republiških praznikih in ob drugih priložnostih, ko se izobešajo zastave. ^ III. SKLENITEV STANOVANJSKE POGODBE. VSELITEV IN IZSELITEV IZ STANOVANJA 13. člen Imetnik stanovanjske pravice se lahko vseli v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe. Pred vselitvijo v stanovanje se sestavi zapisnik, s katerim se ugotovi stanje stanovanja. Zapisnik podpišeta predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti in imetnik stanovanjske pravice. Če z zapisnikom niso bile ugotovljene pomanjkljivosti ali če se je stanovalec vseli! po svoji krivdi brez zapisniško ugotovljenega stanja stanovanja, se domneva. da je bilo stanovanje izročeno v redu. 14. člen Imetnik stanovanjske pravice oziroma lastnik etažnega stanovanja mora v treh dneh po vselitvi sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku stanovanjske hiše imena oseb. ki so se z njim vselile, z navedbo razmerja do teh oseb. V istem roku mora sporočiti tudi spremembe, ki nastanejo po vselitvi. 15. člen Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanodajalcu oziroma stanovanjski skupnosti v takem stanju, kakor ga je prevzel. Pri tem se upoštevajo spremembe. do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja ter izboljšave in spremembe v stanovanju, ki jih je imetnik stanovanjske pravice opravi! na svoje stroške. Ob izročitvi stanovanja po prejšnjem odstavku se zapisniško ugotovi stanje stanovanja. Ob izselitvi iz stanovanja mora imetnik stanovanjske pravice oddati vse ključe stanovanja, kakor tudi vse ostale ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem, stanovanjski skupnosti oziroma lastniku stanovanjske hiše. 8. člen Stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore, naprave in opremo tako. da ne motijo drugih stanovalcev in da prostorov, naprave in opreme ne poškodujejo. Kadar stanovalci ugotovijo, da so v skupnih prostorih, na napravah ali opremi nastale okvare ali drugačne pomanjkljivosti, mora o tem nemudoma obvestiti hišni svet. IV. UPORABA STANOVANJSKIH PROSTOROV 16. člen Stanovalci morajo pri uporabi stanovanja, skupnih prostorov, naprav m opreme, ravnati skrbno in jih varovati pred okvarami, poškodbam! m čezmerno obrabo. 28. marca 1980 — št. 8 URADNE OBJAVE 89 imetnik stanovanjske pravice v stanovanjih družbene lastnine mora pravočasno opraviti vsa dela v stanovanju in zamenjati dotrajane elemente, če je to obvezan storiti na lastne stroške. Če imetnik stanovanjske pravice ni dolžan odpraviti okvare ali pomanjkljivosti na lastne stroške, mora o tem nemudoma obvestiti hišni svet. Hišni svet mora o nastali okvari ali pomanjkljivosti obvestiti samoupravno stanovanjsko skupnost, ki poskrbi za takojšnje popravilo. Odstranitev posameznih elementov iz stanovanja in namestitev TV anten na streho je dovoljeno le s predhodnim soglasjem hišnega sveta in samoupravne stanovanjske skupnosti. Imetnik stanovanjske pravice sme prenoviti, prezidati ali drugače preurediti stanovanjske prostore le s predhodnim pismenim soglasjem hišnega sveta in stanovanjske skupnosti, oziroma lastnika stanovanjske hiše. 17. člen Imetnik stanovanjske pravice mora omogočiti pooblaščenim predstavnikom upravijalca in samoupravne stanovanjske skupnosti pregled okvar v stanovanju, izvajalcu del pa njihovo odpravo. Delavci izvajalca se morajo pred pričetkom de! javiti hišniku, kjer hišnika ni, pa predsedniku hišnega sveta. Hišni svet spremlja izvajanje popravi! in svoja opažanja sporoča strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti. Izvajalci popravi! ali drugih de! v hiši morajo opraviti popravila v čim krajšem času in na način, ki stanovalce najmanj moti. vendar ne v času med 22. in 6. uro. 18. člen Pri uporabi stanovanja so stanovalci zlasti dolžni: — uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča prekomerne obrabe, — paziti na red in snago v skupnih prostorih. — spoštovati nočni mir in počitek, ki traja med 22, in 5. uro, — skrbeti, da ne poškodujejo vodovodnih, telefonskih, domofon-skih. električnih in drugih instalacij in naprav. — takoj prijaviti prek hišnega sveta pristojni službi samoupravne stanovanjske skupnosti okvare v stanovanjskih ali skupnih prostorih, na napravah ali opremi, če niso dolžni okvare odstraniti na lastne stroške, — sodelovati v stanovanjski samoupravi hiše. krajevne skupnosti in v drugih organih, — sodelovati v civilni zaščiti v okviru stanovanjske hiše, — zaklepati vhodna vrata poleti med 21. in 5. uro, pozimi pa med 20. in 6. uro, — skrbeti za uničevanje mrčesa in druge golazni v stanovanju in skupnih prostonh, — plačati stanarino najkasneje do 5. v mesecu za tekoči mesec, — plačevati hišnemu svetu obratovalne stroške v rokih in na način, predpisan v pravilih o izvrševanju hišnega reda. 19. člen Stanovalcem zlasti ni dovoljeno: — hraniti v stanovanju ali v kleti več kot 50 litrov gorilnega olja ali več kot 1 napoljeno gospodinjsko jeklenko plina. — razgrajati v stanovanjih, skupnih prostorih in stopniščih ali v neposredni bližini stanovanjske hiše. — nad mestno ulico, cesto, trgom ali parkom zračiti ali sušiti perilo in druge predmete, — stepati preproge ali druge tekstilne predmete skozi okna ali na krajih, ki niso za to določeni, — pisati ali pritrjevati plakate, obvestila in naznanila na zidove in druge površine hiše in mesta, ki niso za to določena. — postavljati na okna. robove teras in balkonov nezavarovane predmete, — gojiti domače in male živali v stanovanjih, kleteh ali podstrešjih z izjemo psa, mačke, malega števila ptičev in podobno, za kar pa mora izdati hišni svet soglasje v skladu s pravili o izvrševanju hišnega reda, — zlagati drva ali drugo kurjavo ob hiši ali na funkcionalno zemljišče in naslanjati na zid kakršnekoli predmete. — hraniti na podstrešjih ali v bližini dimniških vratič lahko vnetljive in druge lahko gorljive predmete, — odlagati odpadke, smeti in neuporabno opremo na mesta, ki niso za to določena. — puščati vključene električne, plinske, vodovodne in podobne naprave brez nadzorstva. — poškodovati zelenice, otroška igrišča, dovozne poti ali druga funkcionalna zemljišča, — polivati kurivo z lahko vnetljivimi tekočinami, — čistiti z bencinom ali podobnimi lahko vnetljivimi snovmi v zaprtih prostorih, — puščati po dovozu kurjave ali drugega materiala neočiščene površine ali prostore, — sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni, — igrati v bližini stanovanjske hiše igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost oseb ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah ali drugih objektih in predmetih, — metati odpadke in druge predmete v stranišče, vodovodne izliv-ke, odtočne cevi in kanale, z balkonov, teras ali skozi okna, — poškdovati, zamazati ali onesnažiti stanovanjsko hišo ah njene prostore. — zalivati cvetlice na oknih, terasah in balkonih tako, da odteka voda na nižja nadstrešja, na tla ali po zidu, — postavljati v vežo, hodnike, stopnišča ali dvorišča kolesa, otroške vozičke, motoma kolesa in druge predmete izven za to določenih mest, — po nepotrebnem trošiti skupno vodo, električno energijo in podobno v skupnih prostorih, — uporabljati vodovodno, električno, plinsko in druge instalacije na način, ki lahko povzroča okvare na instalacijah in drugih predmetih ali nevarnost za stanovalce. — uporabljati stroje in naprave, ki povzročajo smrad, prekomeren hrup. radijske ali TV motnje, — uporabljati sredstva in opremo civilne zaščite v druge namene. — parkirati avtomobile na mestih, ki niso za to določena. — postavljati garaže ali druge provizorije in urejati vrtičke na površinah, ki niso za to namenjene, — opustiti nujno potrebno zračenje stanovanjskih in skupnih prostorov. — storiti kakršnokoli drugo dejanje, ki bi utegnila povzročiti škodo ali skaliti medsebojne odnose in sožitje med stanovalci, — prilaščanje javnih parkirnih prostorov. 20. člen Pravice in dolžnosti hišnika, kurjača, čistilke in drugih delavcev za opravljanje de! pri obratovanju stanovanjske hiše. so določene s posebnim samoupravnim sporazumom in pogodbo, sklenjeno med hišnim svetom in delavcem. 21. člen Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce v hiši. kakor tudi za vse osebe, ki se iz kakršnihkoli drugih razlogov zadržujejo v hiši. V. KAZENSKE DOLOČBE 22. člen Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din se kaznuje zaprekršek uprav-Ijalca. če ravna v nasprotju z 9. členom tega odloka. 23. člen Z denarno kaznijo do ! .000 din kaznuje za prekršek upravljalca. če ne izobesi aktov, predvidenih v 5. členu in če ne skrbi za njihovo ažurnost, če ravna v nasprotju z 10. členom, prvim odstavkom 11. člena in 12. členom tega odloka. 24. člen Z denarno kaznijo od 100 do ! .000 din se kaznuje za prekršek stanovalca, če ravna v nasprotju s 6.7.. 8.. 14.. 15.. 16. členom in 1..2..5.. 6.. 8.. 10.. ! !.. 12.. 13.. 23.. 26. in 29. alineo 19. člena tega odloka. 25. člen Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek stanovalca, če ravna v nasprotju z 10. členom, zadnjim odstavkom ! 1. člena in 3.. 4.7., 14.. 15.. 16.. 17.. 18.. 19.. 20.. 21.22.. 25. in 28. alineo 19. člena tega odloka. 28 marca 1980 — št 8 26. čten Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje odgovorna oseba v strokovni stužbi samoupravne stanovanjske skupnosti, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. č!ena tega odtoka, če ne oprav!ja samoupravne pravice in dotinosti v primerih, navedenih v drugem odstavku 4. čtena. ati če ne ukrepa sktadno z zakonom v primerih, ko upravtjatec stanovanjske hiše (hišni svet) ne opravtja natog. dotočenih s tem odtokom. 27. čten Zavezanci za ptačito denarne kazni za mtadotetne kršitce tega odtoka so njihovi starši oziroma drugi sorodniki, pri katerih živijo, oziroma njihovi skrbniki, če je do prekrška prišto zaradi pomanjktjivega nadzora nad mtadotetnikom. 28. čten Poteg kazni za prekrške morajo storitci povrniti tudi škodo, ki je v zvezi s tem nastata. 29. čten Predtog za uvedbo postopka o prekršku po tem odtoku tahko poda komunatni inšpektor, postaja mitice. komunatni redar, hišni svet ati vsak prizadeti občan in samoupravna stanovanjska skupnost. 30. čten Denarne kazni po 23. čtenu tahko izreče in izterja pristojni inšpektor oziroma komunatni redar. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 3t.č!en Upravtjatci stanovanjskih hiš v družbeni tastnini so dotžni v šestih mesecih po uvetjavitvi tega odtoka pritagoditi pestovanje temu odtoku. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Izota je dotina v treh mesecih zagotoviti zadostno števito tiskanih hišnih redov za objavo v stanovanjskih hišah. 32. čten Ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati odtok o hišnem redu (Uradne objave, št. t4-7t). 33. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. §t. 36-7-80 Izota. t3. marca t980 Predsednik . BRUNO PODREKA. (. r. OBČMA KOPER Na podtagi 19. čtena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Stovenije ter o repubtiških upravnih organih (Uradni tist SRS. št. 24-79). 238. in 285. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji družbenopotitičenga zbora dne 24. marca !980 ter na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejeta ODLOK O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB SKUPŠČINE OBČINE KOPER I SPLOŠNE DOLOČBE I.čten S tem odtokom se ustanavtjajo upravni organi občine Koper (v na-datjnjem beseditu: občinski upravni organi) ter strokovne stužbe ob- činske skupščine in izvršnega sveta (v nadatjnjem beseditu: strokovna stužba) ter dotoča njihovo detovno področje. 2. čten Občinski upravni organi so samostojni pri oprav! jan ju svojih natog v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov in so za svoje deto odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Strokovne stužbe opravt jajo strokovna in druga opravita za občinsko skupščino in izvršni svet. 3. čten Občinski upravni organi izvajajo dotočeno potitiko in izvršujejo zakone. odtoke in druge predpise ter sptošne akte skupščine in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine, odgovarjajo za stanje na področjih/ za katera so ustanov!jeni, spremljajo stanje na teh področjih in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, izdajajo izvršitne predpise. odtočajo v upravnih zadevah, opravtjajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov in druga strokovna deta za občinsko skupščino in izvršni svet. Občinski upravni organi sodelujejo med seboj z upravnimi organi drugih družbeno-političnih skupnosti, organizacijami združenega deta, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi pri vprašanjih, za katere imajo te interes ter zagotavtjajo medsebojno obveščanje o detu. ' Občinski upravni organi zagotavtjajo s svojim detom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih tjudi in občanov, organizacij združenega deta in njihovih združenj, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 4. čten V upravnih zadevah iz občinske pristojnosti, ki jih je občina s statutom poverita obatni skupnosti, da jih opravt ja.morajo občinski upravni organi sodelovati z upravnimi organi obalne skupnosti ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz njihove pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja in predtoge. vsktajevati programe deta ter z drugimi obtikami sodetovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov deta. 5. čten Zaradi zagotavljanja demokratične izmenjave mnenj in družbene koordinacije pri usklajevanju statišč. pri pripravi sptošnih aktov občinske skupščine, pri vprašanjih v zvezi z določanjem in izvajanjem politike ter uresničevanja širšega družbenega nadzora nad detom organov državne uprave se tahko ustano\ijo družbeni sveti za posamezna upravna področja ati posamezne upravne organe. Pri odločitvi o ustanovitvi posameznega družbenega sveta se upoštevajo družbeni pomen dejavnosti na upravnem področju in naravo natog upravnega organa, vptiv upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic in obveznosti ter interesov detovnih tjudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti ati na njihov ekonomski potožaj. Pri odločitvi o ustanovitvi posameznega družbenega sveta se upošteva tudi ati je družbeni vptiv na izvrše\ anje upravnih funkcij že ugotov-tjen preko občinskega družbenega sveta ati drugih organiziranih oblik uresničevanja družbenega vptiva. 6. čten Občinski upravni organi so dotžni zagotoviti strokovno pomoč delegatom in delegacijam občinske in republiške skupščine ter detegacijam za skupščine SIS, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim skupnostim in organizacijam. Občinski upravni organi in strokovne stužbe tahko opravtjajo tudi določene strokovne natoge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine. S sporazumom se dotoči ztasti obseg in vrsta natog. ki jih upravni organ opravtja za posameznega uporabnika, osnove in merita za zagotavtjanje sredstev za deto. način koordiniranja deta ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. ' 7* ^cti e občinski upravni organi in strokovne stužbe ne opravtjajo svoje obveznosti po tem odtoku v redu in pravočasno se tahko prične posto-pe za oceno deta upravnega organa oziroma strokovne stužbe in po- 28. marca 1980 — Št. 8 URADNE OBJAVE 91 stopek za oceno strokovnosti dela funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovno službo, vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 8. člen Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in republiških upravnih organov. 9. člen Občinski upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje, v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s svojega področja. Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka z občinskim sekretariatom za notranje zadeve. 10. člen Občinski upravni organi morajo ustrezno modernizirati opravila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog, skrbeti za napredek in racionalizacijo njihove notranje organizacije ter strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in družbenopolitično izobraževanje delavcev. 11. člen Občinski upravni organi, ki neposredno sodelujejo z občani, morajo organizirati opravljanje svojega dela tako, da je občanom omogočeno, da v čim krajšem postopku uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo svoje obveznosti. Občinski upravni organi poslujejo, vodijo postopke ter izdajajo odločbe občanom, organizacijam, organom in društvom na narodno mešanem območju, kot določa statut občine. Občinski upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih. 12. člen Delo občinskih upravnih organov je javno. O delu posameznih občinskih upravnih organov obveščajo javnost funkcionarji organov. Funkcionar, ki vodi upravni organ lahko pooblasti tudi druge osebe v upravnem organu za obveščanje javnosti. Občinski upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni kot državna ali uradna tajnost. H. ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 13,. člen Občinski upravni organise ustanovijo kot kolegijsko in individualno vodeni upravni organi. Občinski upravni organi so organizirani kot komiteji, sekretariati in uprave. Komite se ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela upravnega organa z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z drugimi upravnimi organi o vprašanjih skupnega interesa in pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in izvajanju politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov. Sekretariati in uprave se ustanovijo za opravljanje zadev iz pristojnosti občine na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključni ali pretežni pristojnosti upravnih organov. 14. člen Kolegijsko vodeni občinski upravni organi so: 1. Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo 2. Občinski komite za družbene dejavnosti 3. Občinski komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. . ...... , . ....... ; 13. člen Individualno vodeni občinski upravni organi so: 1. Občinski sekretariat za občo upravo in proračun 2. Občinski sekretariat za notranje zadeve 3. Občinski sekretariat za ljudsko obrambo 4. Občinska uprava za družbene prihodke. 16. člen Izvršni švet predpiše splošna načeta za notranjo organizacijo in sistemizacijo de! in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih dèi in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje de! in nalog v upravnih organih. IB. DELOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 17. člen Občinski kanske ka d^#ans pbsskrast^a in gospodarstvo opravlja upravne in strokovne zadč$3 s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, veterine, obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma, lova in ribo-lova. Pripravlja deldvni šzddave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na pod^Q^dkòhomskega, socialnega in prostorskega planiranja in opravlja nàidgé, ki se nanašajo na izdelavo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letnih planskih dokumentov. Nudi pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti in usklajuje dogovarjanje o temeljih plaha med osnovnimi nosilci planiranja, oblikuje osnutek dogovora o temčljih plana občine ter dokument za izvajanje družbenega plana v tekočem letu; spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovore o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njbgOvo izvrševanje. Spremlja gibanja na področju gospodarstva in negospodarstva, spremlja investicijsko dejavnost v občini ter spremlja in proučuje stanje in razvoj dtobhega gospodarstva v Òb&ni. Spremlja in analizira vse oblike porabe v občini, opravlja statistično raziskovanje, usklajuje plane samoupravnih interešnih skupnosti s področja kmetijstva in drugih samoupravnih interesnih skupnosti tčf delovnih organizacij s področja svojega dela. ; ^ ^ Predlaga izvršnemu svetu ustrezne ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati svojih z zakonom določenih obveznosti (ukrepi za sanacijo in drugi ekonomski ukrepi) in ihu daje pobude za uvedbo ustreznih začasnih ukrepov družbenega varstva ža organizacije združenega de!a, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma je bi! huje oškodovan družbetH Interes. 18. člen Občinski komite za dmžbeae dtf*vacati opravlja upravne, strokovne m druge naloge s področja družbenih dejavnosti, spremlja, usmerja in usklajuje zadeve s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, Socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva in socialnega va^tva, sodeluje pri pripravi družbenega plana občine in spremlja izvajanje družbenega plana na področju družbenih dejavnosti, predlaga ustrezne ukrepe, sodeluje in spremlja bilanco sredstev skupne porabe v občini. Koordinira dogovarjanje o letnih programih SIS, sodeluje s strokovnimi službami SIS pri pripravljanju poročil, informacij in analiz, osnutkov aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in K vršni svet o vprašanjih, o katerih skuščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine in o tistih vprašanjih, ki šo skupnega pomena za te skupnosti in organe občine. . . . . Opravlja naloge v zvezi % varstvom borcev NOV in vojaških invalidov ter naloge v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom grobišč in grobov, spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij borcev ter grobov in grobišč vojakov zavezniških M drugih tujih armad. Predlaga izvršnemu svetu ukrepe z*6dpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja negospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati svojih z zakonom ddločeuth puveznosti in nlu daje pobude za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma je bil huje oškodovan družbeni interes. Spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občiali V štipendiranju učencev in študentov in dru- 92 URADNE OBJAVE 28. marca 1980 —št. 8 gih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pojasniia za spremembe teh aktov. Nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnim organizacijam. spremlja, pripravlja in analizira stanje strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter vodi kadrovsko evidenco. 19. člen Občinski komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovan}-ske zadeve opravlja upravne in strokovne naloge s področja urbanističnih. gradbenih, komunalnih, stanovanjskih in premoženjsko pravnih zadev, opravlja zadeve, ki se nanašajo na prostorsko in.urbanistično urejanje ter na varovanje naravnega in ustvarjenega človekovega okolja, na smotrno izrabo prostora, na uvejanju naselij, na urejanju stavbenih zemljišč, na stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo. Zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s stavbno. komunalno, stanovanjsko, cestno, vodno skupnostjo in drugimi ustreznimi samoupravnimi skupnostmi s svojega področja. 20. člen Občinski sekretariat za občo upravo in proračun opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja dela in delovnih razmerij, opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov ter spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v zvezi s tem predlaga izvršnemu svetu in občinski skupščini ustrezne ukrepe. Opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju, skrbi za delovanje samoupravnih organov ter sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti občinskih upravnih organov, izdelovanju individualnih aktov iz delovnih razmerij in vodenjem personalne evidence, skrbi za razvoj organizacije, metod in tehnike dela občinskih upra\nih organov. Opravlja strokovne naloge za občinsko skupščino, izvršni svet. občinske upravne organe na področju finančnih in strokovnih opravi! za občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov, obračunom osebnih dohodkov, zbira potrebe po sredstvih upravnih in drugih organov in opravlja vsa druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna, finančnih načrtov delovnih skupnosti. Opravlja organizacijsko tehnične naloge na področju gospodarjenja z zgradbami in opremo občinskih upravnih organov, dela glavne in sprejemne pisarne, razmnoževalnice. ekonomata. \udente arhiva in skrbi za vprašanja družbenega standarda delavcev ter opravlja druge naloge s svojega področja. Opravlja tudi druge upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov. 21. člen Občinski sekretariat za notranje zadeve opravlja upravne in st^o-kovne zadeve s področja neposrednega izvrševanja zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, o državljanstvu, o potnih listinah in listinah VS za prehod čez državno mejo. o prebivanju tujcev, o sklepanju zakonskih zvez. o osebnih imenih, o osebnih izkaznicah in matičnih knjigah, o prijavljanju stalnega in začasnega prebivališča ter vodenju registra prcbiva!st\a. o odvzemu prepo\edancga tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter upravne zadeve o varnosti cestnega prometa in opravljanju vozniških izpitov. 22. člen Občinski sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in stro-kovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki sò pristojni za pripravo in tekoče izpopolnjevanje občinskega obrambnega načrta, skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij, usklajeni z obrambnim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil ter drugih družbenopolitičnih skupnosti, skrbi za prenos odredb o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odloka o mobilizaciji, opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez. kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov splošne ljudske obrambe, pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno opremljanje in strokovno usposabljanje, opravlja strokovni nadzor v zvezi z organiziranjem in pripravo civilne zaščite v občini, pripravlja osnutke predpisov svojega področja, opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe, sodeluje pri strokovnih in finančnih zadevah sklada za financiranje ljudske obrambe, skrbi za nabavo . skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe in skrbi za izobraževanje občanov ter obveznikov civilne zaščite za organizacijo ter materialno opremljanje enot civilne zaščite. 23. člen Občinska uprava za družbene prihodke opravlja upravno in strokovne zadeve s področja odmere, evidentiranja in izterjave davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti, zbira in analizira podatke o odmeri in izterjavi po posameznih virih in zavezancih, opravlja inšpekcijsko službo in davčno kontrolo, analizira davčno politiko ter ostale zadeve s področja du\čnc službe, za katere je pristojna po zakonskih in drugih predpisih in opravlja strokovne in administrativnotehnične naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja. VI. NOTRANJA ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG 24. člen V občinskih upravnih organih sc lahko organizirajo notranje organi zacije enote in sistemizirajo naloge in opravila tako. da se zagotovi učin kovito, racionalno, smotrno i strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu z naravo in obsegom de! in nalog upravnega organa. Notranjo organizacijo in dela upravnega organa ter sistemizacijo de! in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ s splošnim aktom o organizaciji in delu pravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije de! in nalog določenih v zakonu, ter odlokom in aktom izvršnega sveta skupščine občine. V. STROKOVNE SLUŽBE 25. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta se ustanovijo strokovne službe skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: strokovne službe). Delo strokovnih služb kot enote delovne skupnosti vodi glavni sekretar, ki ga imenuje skupščina na predlog izvršnega sveta. Glavni sekretar ima pra\icc. dolžnosti in položaj funkcionarja, ki vodi upravni organ. 26. člen Strokovne službe skrbijo za pripravo sej skupščine in izvršnega sveta za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo skupščine ter izvršnega sveta, priprav! ja osnutke programov dela občinske skupš-čmc in njenih zhoro\ ter i/\ ršnega sveta, sodeluje z delegacijami in delegati za zbore občinske skupščine v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter skupinami delegatov za zbore skupščine SR Slovenije in delegati za zvezni zbor, jim nudi strokovno pomoč ter spremlja delovanje delegatskega sistema v občini. Sodelujejo pri pri-pravljanju odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejmata občinska skupščina in izvršni svet ter skrbi za njihovo objavo v uradnem glasilu občine. Strokovne službe spremljajo izvrševanje programov dela občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta, opravljajo prevajalske stroritve za potrebe občinske skupščine in njenih organov, izvršnega sveta ter občmskih upravnih organov v zvezi z dvojezičnim poslovanjem za konzularne zadeve ter protokolarne zadeve za potrebe občmske skupščine in izvršnega sveta. Sodelujejo s krajevnimi skupnostmi predvsem na področju njihove samoupravne organizacije, na-črtovanja, ftnanctranja in povezovanja z drugimi upravnimi organizacijam! tn skupnostmi. 28. marca 1980 — št. 8 URADNE OBJAVE 93 Strokovne službe na področju informiranja zbirajo in anaiizirajo informacije, pomembne za samoupravno delegatsko odiočanje ter jih posredujejo deiegacijam in dciegatom, informativnim siuibam in skupinam v združenem deiu in krajevnih skupnostih. VI. MEDSEBOJNA RAZMERJA IN USKLAJEVANJE DELA MED UPRAVNIMI ORGANI IN STROKOVNIMI SLUŽBAMI 27. č!en V zadevah iz svoje pristojnosti občinski upravni organ in strokovne s!užbe sodelujejo med seboj, z upravnimi organi in strokovnimi službami drugih družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi državnimi organi. Pri medsebojnem sodelovanju si upravni organi in strokovne službe pošiljajo podatke in obvestila, potrebna za opravljanje zadev iz njihovega področja, izmenjujejo izkušnje, sestavljajo skupne strokovne komisije in druga delovna telesa, organizirajo posvetovanja ter sodelujejo med seboj tudi v drugih oblikah. 28. člen Občinski upravni organi in strokovne službe so zlasti dolžni sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev opreme, storitev skupnega pomena, pri urejanju delovnega časa, kadrovanju, zagotavljanju in urejanju delovnih razmerij, oblikovanju in razporejanju dohodkov delovnih skupnosti in podobnih zadevah. 29. člen Za usklajevanje dela med upravnimi organi in strokovnimi službami skrbi posvetovalno telo, kolegij funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovne službe. Kolegij se sestaja po potrebi. Seje kolegija sklicuje predsednik izvršnega sveta. VII. FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI IN DELAVCI S POMEMBNIMI POOBLASTILI 30. člen Občinske upravne organe vodijo funkcionarji upravnih organov. Kolegijsko voden upravni organ vodi predsednik komiteja, individualni upravni organ pa vodi sekretar sekretariata ali načelnik uprave, strokovne službe pa generalni sekretar. Funkcionarji občinskih upravnih organov imajo lahko svoje namestnike. Funkcionar upravnega organa organizira in vodi delo organa in je osebno odgovoren za njegovo delo ter za stanje na področju dela tega organa. Funkcionar upravnega organa mora poročati o stanju in o delu organa, ki ga vodi občinski skupščini in izvršnemu svetu. Na zahtevo zborov občinske skupščine ali izvršnega sveta mora funkcionar upravnega organa dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih področja dela organa, ki ga vodi. Funkcionar upravnega organa izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen, izvaja ukrepe iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis. 31. člen Vodilni delavci v občinskih upravnih organih so pomočniki funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ. Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi občinski upravni organ s soglasjem izvršnega sveta. Vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. 32. člen O izločitvi uradne osebe upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi ta upravni organ. O izločitvi vodilnega delavca odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ, odloča izvršni svet. O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ, o izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet. Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Občinski upravni organi, ki so ustanovljeni s tem odlokom delujejo kot kolegijsko in individualno vodeni upravni organi od dneva uveljavitve odloka o sestavi komitejev ter akta iz 16. člena, ki ga mora sprejeti izvršni svet najkasneje v 2 mesecih od začetka uvel javnosti tega odloka. Občinski upravni organi, ki po določbah tega odloka prevzamejo naloge dosedanjih upravnih organov in strokovnih služb skupščine in izvršnega sveta, prevzamejo hkrati tudi delavce, ki so do uveljavitve tega odloka opravljali te naloge. Občinski upravni organi morajo svojo organizacijo uskladiti in začeti delovati po tem odloku v roku. ki ga določi izvršni svet v aktu iz prvega odstavka tega člena. 34. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o organizaciji občinske uprave (Uradne objave, št. 6-70 in 12-72). 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 021-14-80 Koper, 26. marca 1980 Predsednik MARIO ABRAM.!, r. Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-79) ter 238. in 285. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1980, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK O SESTAVI KOMITEJEV 1. člen S tem odlokom se določa sestava komitejev kot kolegijsko vodenih upravnih organov skupščine občine Koper. 2. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sestavljajo predsednik komiteja, namestnik predsednika in 9 članov in sicer: — predstavnik komiteja za družbene dejavnosti, — predstavnik komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, — predstavnik kmetijske zemljiške skupnosti, — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za razvoj kmetijstva, — predstavnik združenja obrtnikov, 4 člane imenuje izvršni svet na predlog predsednika komiteja. 3. člen Komite za družbene dejavnosti sestavljajo predsednik komiteja, namestnik predsednika in 9 članov in sicer: — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za kulturo, — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo, — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za socialno varstvo, — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za raziskovanje, 94 URADNE OBJAVE 28. marca 1980 — Št. 8 — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske narodnosti, — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo, — predstavnik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo, 1 člana imenuje izvršni svet na predlog predsednika komiteja. 4. člen Komite za urbanizem, gradbene komunalne in stanovanjske zadeve sestavljajo predsednik komiteja, namestnik predsednika in 13 članov in sicer: — predstavnik stavbno zemljiške skupnosti, — predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti, — predstavnik samoupravne komunalne interesne skupnosti, — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za ceste, — predstavnik območne vodne skupnosti — predstavnik kmetijsko zemljiške skupnosti, — predstavnik samoupravne interesne skupnosti za PTT promet, — predstavnik samoupravne interesne elektrogospodarske skupnosti, — predstavnik urbanistične službe, — predstavnik geodetske službe, 2 člana imenuje izvršni svet na predlog predsednika komiteja. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 021-14/80 Koper, 26. marca 1980 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-74) in 329. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1980 !. člen Skupni prihodki proračuna občine Koper za leto 1980 znašajo 125,530.000 dinarjev. Prihodki proračuna se razporedijo: 1. v posebnem delu proračuna 2. v tekočo proračunsko rezervo: a) sredstva razporejena v tekočo proračunsko rezervo b) sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna * 2. člen V rezervni sklad občine Koper se izloča 1 % vseh prihodkov proračuna. S sredstvi rezervnega sklada razpolaga izvršni svet. O porabi teh sredstev poroča občinski skupščini hkrati z zaključnim računom proračuna. 3. člen Vsi prihodki upravnih organov, ki jih pridobijo z lastno dejavnostjo in ki se po predpisih o vplačevanju prihodkov družbenopolitičnih skupnosti vplačujejo v proračun, so prihodek proračuna. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pripadajo upravnim organom naslednji prihodki: L Prihodki iz naslova refundacij osebnih dohodkov. 120,859.000 306.000 4.365.000 Dokler Skupščina oba!., skupnost, n. bo spreta proračun. v snu- slupA.jšnj.ga^lstavka, s. iz proračuna občtn. Kopernakazu^ ... sečne Akontacije do višine ene dvanajstme sredstev, dotočenth s tem proračunom. 6. člen S sredstvi za nagrade *13. maja* razpolaga odbor za nagrade. 7. člen Neporabljena sredstva za posebne namene iz leta 1979 prenesejo državni organi kot dohodek za leto 1980. 8. člen Sredstva za krajevne skupnosti izkazana v namenu 11 — razporedi na posamezne krajevne skupnosti zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine v skladu z njihovim namenom ter po kriterijih in merilih, ki jih sam sprejme. 9. člen Izvršni svet je pooblaščen razpolagati s sredstvi tekoče proračunske rezerve. Ta sredstva lahko koristi za nepredvidene proračunske izdat-<_______________________!_____ 10. člen Sredstva predvidena v namenu 01 — za financiranje novih nalog in opravil odobrava posameznim organom izvršni svet na podlagi dejanske zasedbe. Sredstva, ki jih organ prihrani med letom zaradi prenehanja delovnega razmerja delavcev, se lahko uporabijo samo za financiranje tistih nalog ih opravil, ki so jih opravljali delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje. 11. člen Sredstva v namenu 04 — predvidena za soudeležbo pri gradnji novega sodnega poslopja in za sanacijo strehe v Verdijevi 10 v višini 12,500.000 din se odredijo na posebne račune pri SDK v Kopru v razmerju, ki ga bo določil Izvršni svet skupščine. 12. člen Pregled prihodkov proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1980, ki je sestavni del tega odloka. 13. člen Odredbodajalec za izvrševanje proračuna je predsednik izvršnega sveta, oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 14. člen V posebni prilogi proračuna so razporejena sredstva za odškodnino nacionalizirane imovine za leto 1980, ki izkazuje 1,500.000 din prihodkov in 1,500.000 din odhodkov. 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 400-14-1979 Koper, 26. marec 1980 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. PREGLED PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE KOPER IN NJIHOVA RAZPOREDITEV ZA LETO 1979 I. PRIHODKI Vrsta Prihodki Znesek 4. člen Sredstva za opremo posameznim državnim organom se odvedejo v sklad opreme le-teh, sredstva za skupno porabo pa v sklade skupne porabe teh organov. 5. člen Sredstva za delo Skupščine obalne skupnosti. Izvršnega sveta in upravnih organov razporedi skupščina s proračunom, ki ga sprejme v skladu z določbami !.. 16. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 01. Davek na dohodek in davek od osebnih dohodkov 02. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 03. Takse 05. Prihodki po posebnih predpisih 06. Drugi izvirni prihodki SKUPAJ PRIHODKI 46.JOO.OOO 56.370.000 13.250.000 4.510.000 5.300.000 125,530.000 28. marca 1980 — Št. 8 URADNE OBJAVE t 95 II. RAZPOREDITEV PRIHODKOV Glavni namen Razporeditev prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skup. 71,106.400 02 Dejavnost ljudske obrambe 5,158.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih dejavnosti 6,925.100 04 Negospodarske investicije 16,340.500 08 Socialno skrbstvo 9,410.000 09 Zdravstveno varstvo ^ 35.000 10 Komunalna dejavnost 2,030.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 4,303.000 16 Intervencije v gospodarstvu 3,151.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 1,100.000 18 Izločena sredstva rezerv 1,300.000 19 Nerazporejeni prihodki 4,671.000 SKUPAJ RAZPOREDITEV PRIHODKOV 125,530.000 t Na pod!agi 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. marca ter na seji zbora združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela naslednji ODLOK O PODELITVI DOMICILA VARNOSTNO OBVEŠČEVALNI SLUŽBI OSVOBODILNE FRONTE ZA JUŽNO PRIMORSKO ! 1. člen Varnostno obveščevalni službi osvobodilne fronte (VOS-OF) za južno Primorsko se za njene zasluge v narodnoosvobodilni vojni pri organiziranju obveščevalne službe in junaškega boja proti izdajalcem in okupatorskim varnostnim oboroženim enotam podeli domicil v občini Koper. 2. člen Varnostnoobveščevalna služba osvobodilne fronte za južno Primorsko prejme bojno zastavo in listino. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 06-2/HO Koper, 26. marca 1980 Predsednik MARIO ABRAM, l.r. OBČtMA PHAN Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-72) 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12-78) in skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980 sprejela ODLOK o določitvi najvišjih stanarin v občini Piran 1. člen S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj za območje občine Piran. 2. člen Najvišje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v marcu 1980, povečane za 35 %. 3. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi stanarin na območju občine Piran (Uradne objave, št. 19-78). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. aprila 1980 dalje. Št.: 36-9/78-80 Piran, 24. marca 1980 Predsednik ANTON MIKELN, 1. r. Na podlagi zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-72,15-76) in zakona o skupnostisocialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-74), 221. člena statuta občine Piran in v skladu s samoupravnim sporazumom o prehodu na ekonomske stanarine v občini Piran, je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980 in skupščina socialnega varstva občine Piran na seji dne 21. februarja 1980 sprejela ODLOK O DELNI NADOMESTITVI STANARIN V OBČINI PIRAN 1. člen V skladu s samoupravnim sporazumom o prehodu na ekonomske stanarine v občini Piran se s tem odlokom ureja delna nadomestitev stanarin v občini. 2. člen Pravico do delne nadomestitve stanarin ima vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju, če izpolnjuje kriterije dogovorjene s samoupravnim sporazumom iz 1. člena tega odloka. 3. člene Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarin, če je višina letnega dohodka gospodinjstva, glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine: \ Dohodkovni razred število članov gospodinjstva št. Letni DDG din 1 2 3 4 5 6 7 8 Znosni izdatek za stanarino v % od DDG 1 11.899 0,4 2 11.900— 22.799 4,5 3 23.800— 35.699 6,2 1,8 4 35.700— 47.599 8,2 3.7 0.4 5 47.600— 59.499 9,7 5,2 2.9 0,3 6 59.500— 71.399 10,9 6,5 3,1 1.5 0.8 0.3 7 71.400— 83.299 12,0 7,5 4,1 2,6 1.9 1.4 0,8 0,6 8 83.300— 95.199 12.9 8,4 5,0 3,5 2,8 2.3 1,7 1.5 9 95.200—107.099 13,7 9,2 5,8 4.3 3,6 3.1 2.5 2.3 10 107.100—118.999 14,4 9.9 6,6 5.0 4,3 3.8 2.9 2.8 11 119.000—130.899 15,0 10,6 7.2 5.6 4,9 4,4 3,9 3.6 12 130.900—142.799 15,6 11.2 7,8 6.2 5.5 5.0 4.5 4,2 13 142.800—154.699 16,2 11,7 8,3 6,8 6.1 5,5 5,0 4.8 14 154.700—166.599 16,7 12,2 8.8 7,3 6,6 6,0 5.5 5.3 15 166.600—178.499 17.1 12,7 9,3 7,7 7.0 6.5 6,0 5,7 16 178.500—190.399 17,5 13,0 9.6 8.1 7,4 6.9 6.3 6,1 17 190.400—202.299 18,0 13,5 10,1 8,6 7,9 7,4 6,8 6,6 18 202.300—214.199 18,4 13,9 10,5 9,0 8,3 7.8 7.2 7.0 19 214.200—226.099 18,7 14,3 10,9 9.3 8,6 8,1 7,6 7.3 20 226.100—237.999 19,1 14,6 1L2 9,7 9,0 8,5 7.9 7.7 Znosna letna stanarina se izračuna tako, da se letni dokazljivi dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s številom 100. 4. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri občinski samoupravni stanovanjski skupnosti. Zahtevek mora vložiti vsako leto do 31. januarja 28. marca 1980 — Št. 8 za tekoče leto a!i v 30 dneh po presehtvi v drugo stanovanje oziroma takrat, ko se ugotovi upravičenost do subvencije. Zahtevku je treba pred!ožiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za pretek!o koledarsko leto, — potrdilo o številu članov gospodinjstev, — veljavno stanovanjsko pogodbo, — zapisnik o ocenitvi stanovanja. Za družinske dohodke se štejejo: — vsi dohodki iz delovnega razmerja, — otroški dodatki, — štipendije, — pokojnine, invalidnine, — dohodek iz pogodbenega razmerja, — dohodki od premoženja in drugi dohodki. 5. člen Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je dolžan v roku 30 dni po tem, ko je nastala sprememba, zaradi katere ni več upravičen do delne nadomestitve stanarine, tako spremembo sporočiti Samoupravni stanovanjski skupnosti. V primeru, da spremembe pravočasno ne sporoči, mora vso neupravičeno subvencijo vrniti Samoupravni stanovanjski skupnosti. O pritožbi zoper sklep ali odločbo o delni nadomestitvi stanarin odloča odbor za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Piran. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarin v občini Piran (Uradne objave, št. 19-78). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. 5. člen Sredstva ki so v občinskem proračunu predvidena v skupnem znesku za financiranje obatne skupnosti razporedi za posamezne namene skupščina obaine skupnosti s svojtm proračunom. 6. člen Prihodki, ki jih ustvarjajo upravni in pravosodni organi, ki delujejo na območju več občin na obaii oziroma obdino-kraskem območju so prihodek občinskih proračunov in če ni drugače dogovorjen, se razp^ redijo p. občinah v istem razmerju kot občine prispevajo za financira- nje teh organov. 7. člen Izvršni svet skupščine občine Piran lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene upravnih in pravosod-nih organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih izhodiščih m veljav-nih samoupravnih aktih. 8. člen Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi proračuna, ki ga potrdi izvršni svet. Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik občinskega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 9. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Organi in drugi uporabniki občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle s proračunom zagotovljena sredstva. Številka: 36-9-78-80 Piran. 24. marca 1980 Predsednik ANTON MIKELN, l.r. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-74) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. ! 2-78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1980 10. člen Izvršni svet odloča o sredstvih s katerimi se bodo v okviru proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev občinskih organov in delovnih skupnosti teh organov z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu v občini Piran. 1 !. člen Za sredstva, predvidena v glavnem namenu 01 za delo skupščine in njenih organov od postavk ! — 15 je odredbodajalec predsednik izvršnega sveta oziroma oseba, ki jo le-ta pooblasti. Za postavke, za katere v proračunu namen ni natančno opredeljen je odredbodajalec predsednik izvršnega sveta v soglasju s predsednikom skupščine (postavka 2,7, 8 in 9). 12. člen S sredstvi predvidenimi v proračunu za izvajanje nalog v zvezi z nacionalizacijo premoženja tujih državljanov je odredbodajalec predstojnik ustreznega upravnega organa. 1. člen S proračunom za leto 1980 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Piran v letu 1980. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo — 65.409.200 din in se razporedijo: — za potrebe občinskega proračuna — 64.702.690 din — za obvezni rezervni sklad občine — 706.510 din Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 3. člen Od izvirnih tekočih prihodkov proračuna občine se izloči ! % v sredstva rezerve občine Piran. 4. člen Vsi prihodki, ki jih občinski upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna. Prihodki, ki jih po veljavnih predpisih doseže davčna uprava so namen jeni za napredovanje dela davčne uprave, prikažejo se v proračunu občine kot dohodek ter se razporedijo kot odstopljena namenska sredstva. 13. člen S sredstvi, ki so v proračunu zagotovljena v glavnem namenu 10 — komunalna dejavnost, za izdelavo urbanistično tehnične dokumentacije in študije za prostorsko planiranje razpolaga izvršni svet po programu, ki ga bo predloži! komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v roku 30 dni od sprejema tega odloka. 14. člen Sredstva, ki so v proračunu predvidena v glavnem namenu 16 — Intervencije v gospodarstvu — kot soudeležba občine Piran za izvajanje programa splošne turistične propagande in prireditev, se prenesejo na Obalno-kraško turistično poslovno skupnost Portorož. Program po-sredstev bo Obalno-kraška turistična poslovna skupnost pred-k)Z!la v obravnavo in v soglasje izvršnemu svetu skupščine občine Piran. ^ Sredstva, ki so v proračunu predvidena v glavnem namenu 16 — In-tervencije v gospodarstvu — za blagovne rezerve, bodo porabljena v Mu s programom blagovnih rezerv, ki ga je predložil komite za gospodarstvo m družbeno plan.ranje in odobril Svet za ljudsko obrambo, varnost m družbeno samozaščito skupščine občine Piran * j. uten nosita sredstva, za katera po tem odloku ni posebej določen neca ^ ^ sredstev, je odredbodajalec predsednik izvrš- nega sveta oziroma oseba, ki jo le-ta pooblasti. URADNE OBJAVE 97 28. marca 1980 — Št. 8 16. člen Sredstva za financiranje krajevnih skupnosti, ki so v proračunu zagotovi jena za izvajanje deiegatskega sistema in za redno dejavnost krajevnih skupnosti razporedi za posamezne krajevne skupnosti in sprcm-!ja izvajanje programov krajevnih skupnosti zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Piran. 17. č!en Če prihodki proračuna občine Piran ne bodo pritekali tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet skupščine občine Piran, da bi ohrani! proračunsko ravnovesje, začasno omeji porabo sredstev, ki so v proračunu zagotovi jena za posamezne namene, vendar največ za 10% aii pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, predlaga! skupščini občine Piran ustrezno spremembo proračuna. 18. člen Nosilci v proračunu razporejenih sredstev in njihove pristojne službe morajo skrbeti, da bo financiranje proračunskih potreb v okviru odobrenih sredstev posameznih glavnih namenov. 19. člen Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da lahko, če to narekujejo potrebe spremeni namen in višino sredstev med posameznimi postavkami v okviru glavnega namena. 20. člen Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da po potrebi razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke v breme proračunske rezerve. Predsednik izvršnega sveta je pooblaščen, da za manjše nepredvidene izdatke ali premalo predvidene izdatke proračuna odobri posamezna izplačila, vendar največ skupaj letno do 20.000 din. O tem naknadno poroča izvršnemu svetu. O dokončni porabi sredstev tekoče proračunske rezerve za posamezne namene izvršni svet poroča skupščini občine Piran ob zaključnem računu. 21. člen Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da odloča o porabi sredstev rezervnega sklada do višine 100.000 dinarjev, vendar samo za namene določene v !. in 3. točki 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-74). Za proračun pristojni upravni organ je v skladu z 39. in 41. členom navedenega zakona in v prvem odstavku 21. člena tega odloka pooblaščen. da začasno razpolaga s sredstvi rezervnega sklada za zagotovitev sredstev, kadar v proračunu neenakomerno pritekajo dohodki. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januafja 1980. Številka: 402-21-79-80 Piran. 24. marca 1980 ' Predsednik ANTON MIKELN, l.r. BILANCA SREDSTEV PRORAČUNA ZA LETO 1980 I. PRIHODKI Oblika Prihodki Plan 1980 1. Davek na dohodek in iz osebnih dohodkov 22.830.400 2. Prometni davek, davek na premoženje in na + dohodek od premoženja 28.256.600 .1. Takse 9,150.000 5. Prihodki po posebnih predpisih 1,500.000 6. Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki 2,414.000 8. Namenska sredstva za dvojezično poslovanje 1.258.200 VSEGA PRIHODKI 65,409.200 H. RAZPOREDITEV PRIHODKOV GLAVNI NAMEN Plan 1980 01 Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti 37,390.820 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in 3,758.000 društev 3,286.800 04 Negospodarske investicije 5.600.000 08 Socialno skrbstvo 3,540.900 10 Komunalna delavnost 3,499.100 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 2.100.000 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Obveznosti iz prejšnjih let in tekoča proračunska 4,907.410 rezerva 619.660 18 Izločeno v obvezni rezervni sklad občine 706.510 VSE SKUPAJ 65,409.200 Na podlagi 18. in 19. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67, 27-72), 36. členom zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42-73) in 221. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PROSTORSKIH POSEGIH, ZA KATERE JE POLEG GRADITVE POTREBNO LOKACIJSKO DOVOLJENJE TER O POMOŽNIH IN DRUGIH OBJEKTIH TER DELIH, ZA KATERA JE OBVEZNA PRIGLASITEV L člen V L členu odloka o prostorskih posegih, za katere je poleg graditve potrebno lokacijsko dovoljenje ter o pomožnih in drugih objektih ter delih, za katera je obvezna priglasitev (Uradne objave, št. 4-79), se črta odstavek pod točko *i*. 2. člen 2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Za pomožne objekte in druge objekte ter dela, za katera je obvezna priglasitev se Štejejo: a) pritlične shrambe za orodje in poljske pridelke v skupni površini do 20 kv. m, za kmetijske proizvajalce s priznanim statusom, b) pritlične vinske kleti izven naselij v skupni površini do 20 kv. m, za kmetijske proizvajalce s priznanim statusom, c) drvarnice, kokošnjaki, čebelnjaki, vrtne ute, vse le do površine 20 kv. m, d) svinjaki in drugi pomožni gospodarski objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki služijo osnovni dejavnosti obstoječih gospodarstev posameznih občanov, vsi le do površine 30 kv. m, e) manjše dozidave k obstoječim objektom (vetrolovi, verande, sanitarni, stopniščni prizidki in podobno) največ do 10 kv. m, netto površine, oziroma po presoji upravnega organa pristojnega za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, f) garaže za osebne avtomobile pri stanovanjskih hišah, g) odprti in zaprti bazeni za vodo do 30 kv. m, prostornine, kapnice, greznice, gnojnične jame in gnojišča, h) jaški za cisterne prostornine do 5 ku.m, i) začasni objekti in naprave na gradbiščih, ki ne služijo stanovanjskim potrebam in so potrebni za graditev investicijskih objektov, j) začasni objekti, kot so saniratni bloki, kioski, stojnice, itd... k) nadstrešnice za avtomobile, skladiščenje materiala, itd... l) tople grede in zaprti rastlinjaki do 30kv.m, površine, m) podporni zidovi manjših površin, n) postavitev medsebojnih ograj do višine 0,60 m, o) dovozne poti s priključkom na lokalno cesto, krajevno ali stanovanjsko pot p) gradnja ali preureditev spojnega kanala na javno kanalizacijo, r) gradnja in preureditev vodovodnih, električnih in telefonskih napeljav do javnih instalacij s) ureditev plaž in pomolov na kopališčih. 3. člen 3. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Pomožni objekti (2. člen odloka, točke a, b, e, f) morajo biti izvedeni 98 URADNE OBJAVE 28. marca 1980 —Št. 8 v stičnem kamnu, oziroma ometanem betonu, armiranem betonu a!i zidani. Strehe morajo biti krite s korci a!i tegola strešniki opečne barve. Materia! za izvedbo podpornih zidov (2. č!en odtoka, točka m) mora biti kamen, beton a!i armirani beton. Za ostate pomožne objekte in de!a iz 2. č!en odtoka je potrebno upo-rabtjati kvatitetne materiate, izvedba mora biti pravitna in sotidna ter estetsko dovršena. 4. čten V 4. čtenu odtoka se črta točka *1*. 5. čten 6. čten odtoka se črta in nadomesti z beseditom, ki gtasi: Pred izdajo dovotjenja za postavitev pomožnega objekta na kmetijskem zemtjišču, mora investitor ptačati odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemtjišča, ki mu jo odmeri upravni organ pristojen za gradbene zadeve. Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemtjišča, se po tem odtoku ne plačuje ob gradnji objektov za rejo govedi, konj in drobnice ter ob gradnji rasttinjakov. 6. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. $t.: 351-11-78-80 Piran, 24. marca 1980 Predsednik ANTON MIKELN Na podtagi 22. čtena zakona o združenem detu (Uradni tist SFRJ, št. 53-76). 24. čtena zakona o komunatnih dejavnostih posebnega družbenega pomena družbenega dogovora o prenosu obveznosti do obatne ceste na SKIS sprejetega 22-6—1979 je skupščina občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980 sprejeta 5. čten Programska vrednost vzdrževanja in obnavijanj^a posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe znaša dm 16.43&076.00, det do obatne ceste, ki jo nameravamo knt. tz dohodka pa znaša din 7.585.000,00. 6. čten Skupni citji detavcev v združenem detu in občanov v krajevnih skupnostih kot uporabnikov storitev je, da si zagotovijo dogovorjeni obseg in kakovost vzdruževanja in obnavljanja komunatnih objektov in naprav in s tem dotočen nivo komunatnega standarda. 7. čten Dogovorjeni komunalni standard je sestavljen na osnovi standardov komunatnih storitev, ki zajema normative po času in obsegu in standarde materialnih stroškov za enoto storitve. 8. čten Glede na predračunsko vrednost programa morajo uporabniki združiti din 16.438.076,00, kar predstavtja do 1-4-1980 1,5% od bruto osebnih dohodkov in od 1-4-1980 datje pa 1,56% od bruto osebnih dohodkov poteg drugih izvirnih dohodkov, poteg tega pa je 0,90 % od bruto osebnih dohodkov od 1-4-1980 datje za obatno cesto. Osnova za obračun prispevka in dohodka je bruto osebni dohodek. Prispevek se ptačuje mesečno ob dvigu osebnih dohodkov detavcev. 9. čten Prispevek po tem odtoku se ptačuje Samoupravni komunatni interesni skupnosti občine Piran. Obveznosti ptačita prenehajo, ko dosežejo priti vi cetotno maso ptaniranih sredstev za teto 1980 to je din 24.023.076,00. 10. čten Opravtjanje zadev in natog po sprejetem programu Samoupravna komunatna interesna skupnost občine Piran poveri ustreznim komu-natnim organizacijam združenega deta s posebno pogodbo. ODLOK O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE IN OB NAVLJANJE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE V OBČINI PIRAN ZA LETO 1980 11. čten Nadzor nad izvajanjem programa opravlja odbor za samoupravno kontroto Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Piran in sporoča vse ugotovitve, statišča in predloge skupščini Samoupravne komunatne interesne skupnosti. 1. čten S tem odtokom se ureja način združevanja sredstev za vzdrževanje in obnavtjanje komunatnih objektov in naprav skupne rabe in gradnjo obatne ceste, obseg in kakovost de! na območju občine Piran za teto 1980. Prispevek za ta namen združujejo vsi detavci v organizacijah združenega deta, temetjnih organizacijah združenega deta in detovnih skupnostih. 2. čten Osnova za združevanje sredstev je program vzdrževanja in obnav-tjanja komunatnih objektov in naprav skupne rabe in program gradnje obatne ceste za teto 1980, ki ga sprejemata Samoupravna komunatna interesna skupnost občine Piran in Gradbeni odbor za izgradnjo obatne ceste. Program vsebuje: — vzdrževanje snage javnih površin — vzdrževanje pokopatišč — okrasitve mest ob praznikih — vzdrževanje javnih sanitarij — vzdrževanje parkov in zetenic — vzdrževanje javnih iztivkov — vzdrževanje občinskih cest in poti, ki obsega tudi vzdrževanje utic in prometne signalizacije — javno razsvettjavo ' — nujne intervencije — gradnjo obatne ceste. 3. čten Sredstva za vzdrževanje komunatnih dejavnosti posebnega družbenega pomena skupne rabe se razdetijo na posamezne dejavnosti iz 2. čtena tega odtoka na podtagi dogovorjenega programa deta za teto 1980. 4. čten Nositec in usktajevatec natog po programu jc Samoupravna komunatna interesna skupnost občine Piran. 12. čten Ta odtok začne vetjati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporab!ja pa se od 1. aprita 1980 datje. 13. čten Z dnem, ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati odtok o podatjša-nju veljavnosti odtoka o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavtjanje komunatnih objektov in naprav skupne rabe v občini Piran. (Uradne objave, št. 30-79). §t. 27-01-77-80 Piran, 24. marca 1980 Predsednik ANTON MIKELN, 1 Na podtagi 3. odstavka 2. čtena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni tastnini (Uradni tist SRS, št. 13-74), pravitnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni tist SRS, št. 18-76) in 221. čtena statuta občine Piran na točenih sejah zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980 sprejeta ODLOK O POPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE PIRAN 1. čten Ta odtok dotoča za območje občine Piran poprečno gradbeno ceno stanovanj in stanovanjskih hiš zmanjšano za poprečne stroške komunatnega urejanja zemtjišč in poprečne stroške komunatnega opremtja- nja zemtj.šč za dotočitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družben! tastnini. ' 28. marca 1980 —Št. 8 URADNE OBJAVE 99 2. člen Poprečna gradbena cena z ! kvad. m stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšane za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča na dan 31/12-1979 na območju občine Piran znaša 8.678 din. 3. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč znašajo za 111. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 — 200 prebivalcev na ha na dan 31/12-1979: za individualne komunalne naprave na kvadr. m koristne stanovanjske površine — 863 din. — za kolektivne komunalne naprave na kvadr. m koristne stanovanjske površine — 800 din. 4. člen Osnova za izračun poprečne cene prometne vrednosti zemljišča so: — enoletna stroškovna stanarina v višini 4,3 % od poprečne gradbene vrednosti objekta iz 2. člena tega odloka, — zvišanje vrednosti stavbnega zemljišča glede na položaj zemljišča v odnosu na mesto ter glede na pomen mesta oziroma kraja (tabela 9 pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše za območje občine Piran). 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Piran (Uradne objave, št. 15/79). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 38-5/78-80 Piran, 24. marca 1980 . ^ Predsednik ANTON MIKELN.!, r. Na podlagi 88., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Urani list SRS, št. 1-79) in 221. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980 sprejela ODLOK O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNEGA ZAKONA 1. člen Samostojni obrtniki smejo sprejemati naročila oziroma predmete v delo ter prodajati svoje izdelke izven svojega poslovnega prostora na prodajnih mestih, določenih z zakonom o potrditvi tržnega reda na trgih v občini Piran (Uradne objave, št. 15/79). 2. člen Delovni ljudje in občani smejo opravljati kot postranski poklic v skladu z določbami obrtnega zakona trajno ali sezonsko obrtno, gostinsko, brodarsko, avtoprevozniško dejavnost (razen prevoze oseb v javnem cestnem prometu in prevoze stvari s tovornimi vozili nad 3500 kg skupne teže) ter prodajo na drobno. 3. člen Dovoljenje za zaposlitev več kot 5 delavcev, toda največ 7 delavcev, lahko izda občinski upravni organ samostojnemu obrtniku pod naslednjimi pogoji: 1. da se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami, to je popravili in vzdrževalnimi deli ali z izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, 2. da ima poslovne prostore, ki zagotavljajo higiensko-tehnično varstvo delavcev, 3. da delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa kolektivna pogodba in drugi samoupravni sporazumi, 4. da redno izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti. 4. člen Pred izdajo odločbe o povečanju števila zaposlenih si mora obrtnik pridobiti pozitivno mnenje občinskega sindikalnega sveta Piran. 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradne objave, št. 20/73) in odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradne objave, št. 17/75). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Predsednik ANTON MIKELN, I. r. Na podlagi ! in 2. točke 51 . člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-77), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih indiagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS št. 1-80) in 251. člena statuta skupščina občine Piran (Uradne objave 12-78) ter 25. člena odloka o izvršnem svetu (Uradne objave št. 9-75) izdaja izvršni svet skupščine občine Piran ODREDBO O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH PREISKAVAH ŽIVALI NA OBMOČJU OBČINE PIRAN V LETU ! 980 SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki opravlja dejavnost zdravstvenega varstva živali, opraviti v letu 1980 preventivne ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravi Veterinarski zavod Primorske Sežana — DE Koper. Veterinarski zavod je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. * 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opravljati tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. PREVENTIVNI UKREPI 4. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v vasi Raven. Preventivno cepljenje mora biti opravljeno do 30. aprila 1980. 5. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi, poleženi do 31. avgusta, mo* rajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980. 6. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela. — v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev. — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. 7. člen Preventivno cepljenje proti atipični kokošji kugi se opravi tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Preventivno se morajo cepiti vsi prašiči, kise hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. Cepljenje se opravi s sevom K lapinizira-nega virusa. 8. člen V letu 1980 mora biti na območju občine Piran opravljena tuberku-linizacija goveda v vseh gospodarstvih, ki niso bila tuberkulizirana v letu 1978 in 1979. Tuberkulinizacija mora biti opravljena do 30. junija 1980. marca 1960 — 8t URADNE OBJAVE 9. čien Sanacija okuženih in na okužbo turnijivlh goapodaratev mora biti opravljeno do 3!. decembra Ì980. 10. čien Zaradi broceioze te morajo preitkati: — z micino obročkaato preizkušnjo krave v hicvih individuainih proizvajalcev, in ticer enkrat ietno. 1 !. čien čebeije družine, ki to biie na paši v drugih repubiikah je treba pre-giedati na varoatozo. Vzorce zimtkega drobirja mora odvzeti Veteri-nartki zavod Primortke DE Koper, pregied na varoatozo pa opravi VTOZD za veterinarttvo Ljubijana. Vzorec zimtkega drobirja mora biti potian prittojnemu VTOZD za veterinarttvo Ljubijana do 3!. marca 1980. preitkave pa morajo biti opravljene do 30. apriia !980. . 12. čien Krčenje določi! te odredbe se kaznuje po doiočiiih V!, pogiavja zakona o varstvu iivaii pred kužnimi boieznimi (Uradni !ist SRS. it. !8-77). !3. čien Ta (idredba začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah St. 322-2-79-80 Piran ! ) marca !980 Predsednik izvršnega sveta R1NO MEDVEŠČEK, i r. h. čien . sttuoMint obiin* Po.tojn< j* poobt<*i*n. u* odloi. . u^dJt.^ncp .n .i^r ^ ^ ^ ^ vendar tamo za namene iz L točke 39. čiena za- ^!"fin^c,r.nju .pianih druJbcnih po.r.b v dn,ib.n^H.itnth .k.,nn