Mlado Jutuin
6t. 35.	Nedelja 30. avousta	1936
Gustav Strniša:
Harmonikar Binček
15.
Razbojnik Mrha se je motil. Teleban je svojo četo še povečal. Lenuhov in postopačev je bilo dovolj na svetu. Marsikdo bi bil lahko dobil delo, pa je raje nepošteno živel in postal tat,
a kasneje ropar. Vsak se je zatekel k Telebanu in njegova moč je rasla iz dneva v dan.
Na Binčka ni pozabil in tudi kuhar Drsa ne, ki je moral za kazen, ker je premalo pazil nanj, ki je bil njemu
izročen v varstvo, hoditi poslej z brado, ki je bila na desni strani odbrita ter je bil zelo smešen. Marsikateri poredni pajdaš ga je povlekel za tisti neobriti kos brade in se ponorčeval:
»Kaj pa tvoja bradica? Smešna je in žalostna, saj še stara kožica nima take bradice!«
In kuhar se je repenčil, klel in stiskal pesti ter koval maščevalne naklepe, kako se bo strahotno še znosil nad paglavcem Binčkom, samo, da ga dobi v svoje koščene pesti, ki so bile kakor železne klešče.--
Nekega dne je Teleban poklical kuharja k sebi. Starec se ga je kar bal, prepričan, da je spet kaj zakrivil in jo bo staknil
Glavar pa je dobil novega kuharja, nekega mladega fanta, ki je bil zelo šibek in zato je sklenil svojega starega pajdaša porabiti za nekaj drugega.
Ko je Drsa zapustil glavarjevo kolibo, se je smehljal. Zadovoljno je pograbil svoje zarjavele skrhane škarje ter si pričel striči brado, nakar se je popolnoma obril. Možakar je bil zelo srečen, saj mu je divji Teleban kazen popolnoma odpustil. Še tisti večer je osedlal svojega konja. Tolovaji so videli, kako sta se z glavarjem zaupno pogovarjala. Teleban mu je izročil kar polno mošnjo cekinov in že je zajezdil
svojega vranca. Poslovil se je samo od Telebana, ki mu je iskreno stisnil roko in ga še enkrat opozoril, naj bo previden.
Za mestom na samotni ravnici je stala prijazna hišica kmeta Ferjana, ki
je peed meseca umrl. Nihče je ni mami kupiti ker so sušljali, da je preveč na samim, da ni ponoči varno tod hoditi, čeprav je oddaljena samo uro hoda od mesta, češ, da se večkrat tam okoli potikajo sumljivi ljudje.
Kmet Mrvar, ki se je naselil v tej hišici, ni poslušal takih in sličnih govoric ter se je ljudem samo smejal. Nit' mar mu ni bilo kakih sumljivih prikazi. Hišico je bil kupil zelo poceni, si omislil dve molzni kraviei ter živel sam in navidezno srečno in zadovoljno življenje. Le s sosedi, ki so bili sicer dokaj oddaljeni, se ni maral seznanjati in smatrali so ga za čuda ka.
Ko pa so v nedeljah prihajali mimo meščani, se je kar spremenil. Ves prijazen jih je vabil, naj se okrepčajo pri njem. Kar navadili so se ga in skoraj vsako nedeljo je imel goste, ki jim je postregel z dobrim kislim mlekom in ajdovcem, a plačila ni nikoli zahteval in je bil kar zadovoljen z vsakim dinarjem, ki ga je dobil.
Mrvarjeva hiša je ponoči večkrat oživela. Tolovaji so imeli v nji svoje sestanke preden so odhajali na rop, saj jim je bila njih votlina večkrat preveč od rok. Sam je često odšel v mesto od koder se ni zlepa vrnil. Skril se je v kako beznico, kjer je popival in kesno prikolovratil domov. Kadar je bil v mestu, je češče postajal okoli oglov in se oziral kakor bi nekoga iskal.
Nekega dne je bil na policiji. Dolgo je premišljeval in preudarjal, ali naj bi šel ali ne, saj je bil ta Mrvar sam roparski kuhar Drsa. Pa si je mislil, da ga pač nihče ne bo spoznal in bo lahko brez skrbi vprašal, kje stanuje tisti navihanec, tisti poredni harmonikar Binček.
In res so mu takoj povedali. Zadovoljno je pokimal in odšel.
Dečka ni bilo treba iskati, ne opre-zati za njim. Kakor nalašč je že drugi dan, ko je bila ravno nedelja, prišel mimo s svojimi krušnimi starši, saj ga je dobrodušni pilotov tovariš vzljubil kakor sina. Oglasili so se pri Mrvarju in si naročili kislega mleka.
Binček je tolovaja ogledoval. Nekam znan se mu je videl, vendarle se ni mogel spomniti kje ga je že videl, saj je bil brez brade, obrit iu počesan, da ga res ni mogel spoznati.
Ko je šel deček v hlev za hišo ogledovat živino, je tolovaj nepričakovano priskočil, mu zamašil usta in ga posadil na konja. Že sta hitela čez drn in strn. Prav tedaj sta Klinarjeva vstala od mize na drugi strani hiše. Začula sta topot konjskih kopit, a ko sta prispela na travnik, je konj že zginil za ovinkom.
Pričela sta klicati dečka in Mrvar-ja ter stikati po hiši, toda o nobenem ni bilo ne duha ne sluha.
Tiste dni potem so poročali časopisi o ugrabljenju mladega nadebudnega inuzikanta, ki je bil nekdaj ujet v razbojniškem brlogu, iz katerega je srečno ušel. Trdili, so, da so se tolovaji zdaj nad Binčkom maščevali, zlasti še ker jih je izdal ter rešil starega Škrgo, bogatega čudaka, ki so ga nameravali oropati. Pri tem napadu so pa zgubili svojega pajdaša Mrho, ki je bil obešen.
Oddelek orožnikov je šel kmalu potem zasledovat tolovaje, a ničesar ni opravil in nikogar ni dobil.
6.
»Norec si, pravi pravcati norec! Kako si mogel kar na lepem zapustiti naše prijazno posestvo in s pobičem zdr-veti čez plan? se jezi Teleban, vleče svoje dolge brke in jezno motri starega Drso.
»Nikar mi ne zameri, kaj sem pa hotel storiti, da sem mogel dobiti v roke tega nepridiprava! se starec zagovarja in mežika s svojimi edinim zdravim očesom.
»Bedak si in ostaneš! Dečka bi bil moral zvabiti kam v gozd, ki je takoj pod hišo, moral bi ga bil zvezati in pustiti v grmovju ter odsloviti njegove ljudi!«
»Pa bi ga našli!«
»Bi ga pa skril v seno, kjer bi ga živa duša ne iskala. Zvečer bi ga že mi odnesli, a ti bi lahko ostal še nadalje v hišici Tako si pa napravil pravi dir in daj, vsi iščejo tega smrkavca in slutijo, da so ga odnesli tolovaji. Ker si zginil, je vsak prepričan, da si bil pač naš človek in naše skrivališče v prijazni poljski hišici je za vedno izgubljeno. Zdaj jo bodo zastražili in mi se bomo pod nosom obrisali.
Doživljaji Jima v džungli
Spisal In risal Mitja Kraigher, star 11 let
i

. . mm 6.
6.
Jim je šel po sledi in kmalu je zagledal indijskega vojščaka.
r A
....	. w -	- . , ..	|
f ■ • ' J
H /
:* » ' -».S !
m . i
'tH?
I jp


7.
V gorah je ležalo še ne raziskovano mesto, zaradi katerega so si učenjaki že dolgo belili glave. Vedeli so, da leži tam tudi zlato svetišče boga »Sobica.«, vendar niso mogli najti mesta.
K I i 4
..............._______M
8.
Jim je sledil Indijcu do tega mesta.
9.
KmaJiu je zagledal vhod v grad in straže, ki so ga stražile.
it ? /Ž
- m IM
■ :• ' '-L
10.
Jim si je hoiel ogleda/ti grad in znamenito svetišče. Ker je vedel, da bi ga bile straže takoj umorile, če bi ga opazile, ,je hitro napadel prvega jbražarja z gorjačo.
R ije prihodnjih,
Danilo Gorinšek:
Naročilo
1'ole zajčku bom naročil . da bo brž do punčke skočil: zajček vsak ;e dolgokrak — skokov sto na m Ji korak.
Ko bo zajček k njej pritekel, tole punčki bo porekel, da očetu vedno Je zanjo bik) bo srce.
Ali znaš pentjati vozle?
Sodiš, da je ta reč enostavna. Seveda. Konopec zavozlati, — to že gre. Toda vozlov je veliko in se pentljajo na najrazličnejše načine. Indijanca in kav-bodi po prerijah j.ih znajo vezati celo vrsto, mornarji pa največ. Slika ti kaže
vozel v močnejši obliki. S tem vozlom pripeta zastava ne bo ušla niti v najhujši buriti. Pentlja št. 3. krepko priveže čoln k obali ali h kolu in je zelo zanesljiva. Četrtega vozla se boš poslužil, če hočeš zvezati dva konca konopca. To
i.		
3.		
nekatere vozle, ki jih boš prvič videl na ladji. Daj, vzemi konopec v roko in poizkusi, saj samo z vežbanjem se boš naučil. Prvi vozel je najenostavnejši. Z drugim vozlom pripne mornar trak zastave na konopec. Poleg njega je isti
b.
je angleški vozel. Št. 5. kaže pentljo, ki jo napraviš sredj vrvi in io potem lahko natakneš na M ali na gumb šotora tam kjer je označena z x. To ie popolnoma zanesljiv vozel.
Manica:
Volk modruje
Sestradani volk se priplazi na rob gozda, ogleduje polje bližnjega kmeta in čeravno je lačen, da mu piska po črevesju, vendar ošabno modruje:
»Aha, tamle vidim zoreti proso. Pa kaj bi meni proso?! Naj ga požanje kmet in naj z njim krmi kokoši. Toda tudi kokoš mi je premalo. Kaj bi s kokošjo! Naj jo požre in se odebeli z njo lisica, katero potem vlovim in mi bo prišla zelo prav za zajutrek!
Poleg prosa vidim deteljo. Cemu naj bo meni detelja! Naj jo zoblje domači zajček, ki pa je zame mnogo prenezna-ten. Upam pa, da zajčka pri neki priliki umori in pohrusta požrešni pes, katerega nato začopatim jaz in ga s slastjo pospravim za kosilo.
V bližini detelje opažam travo. Jej, kako sveža zelena travica ali zame seveda brez pomena. Naj jo popase mlado jagnjiče, ki je sicer vse kaj boljšega od trave, toda zame vendar mnogo premalenkostno. Jagnjiče naj le lepo raste, se odebeli in tako postane čvrsta ma-^ng ovca, ki bo prej ali slej prav primerna meni za večerjo!«
»Bumf« — zagrmi zdajci iz lovske puške in zada modrujočemu volku toliko zajtrka, kosila in večerje, da se pri priči zvrne mrtev po tleh.
SriA
£3—-
Fant, to moral vedeti!
Časih ni bilo nič posebnega, če so ljudje ob odhodu na daljše počitnice zaplankali okna, da ne bi solčna svetloba škodovala pohištvu in preprogam. To se zdaj le še redko zgodi. Saj nočemo vlomilcev naravnost opozoriti: pro-
simo, tu je prilika za vlom! Pri novih hišah, ki še niso popolnoma gotove, pa vidite na novih oknih velike bele lise, Čemu so? Pač zato, da zidarji vidijo: tu je šipa, ne pa prazno okno. Tako so zidarji opozorjeni, da ne mečejo desk ali opeke skozi okno, ki je pravkar dobilo nove šipe.
Vlhtilna žoga
Pri igranju se hočemo ne samo razvedriti, temveč tudi okrepiti na svežem zraku. Predlagamo vam novo igro. Vzemi konopec, nanj pričvrsti močan obroč, na katerega potem privežeš z močno vrvjo žogo (najbolje nogometno). Ta vrv nai ne bo daljša od pol metra. Igrača ie gotova. Nasprotnika vzameta vsak svoj konec vrvi in vihtita žogo naokrog Poizkušata pa med vihtenjem tako nag bati žogo. da prehaja k nasprotniku. ga zadene ali vsaj resno ograža. Sam pa moraš seveda paziti.
da se obvaruješ enake nevarnosti. V sili se lahko pred žogo ukloniš, ali primer-
no odskočiš. Kadarkoli te žoga zadene, dobiš črno piko na papirju.
Izpiranje zlata
V najdiščih zlata uvajajo nov način pranja. Iz pripovesti iskalcev zlata vemo, da so že iz davnine porabljali vodo, s pomočjo katere so ločili zlata zr-
na od puste zemlje. Slika kaže, kako se to vrši danes. Močna sesalka brizga curke v nahajališča zlata. Zlata zrna obležijo v tankem blatu in jih je kaj lahko najti in še lažje: pobrati.
Jutrovčki pišejo
Dragi stric Matic!
Danes Ti tudi jaz pišem prvič in hočem postati tvoj stalni »Jutrovček«. Moj prvi spis naj bo izlet na Grintovec. Že dolgo sem se veselil, da greva z očetom na Grintovec. Nekega dne v juliju sem res dočakal, da sva se odpravila zgodaj zjutraj z prvim vlakom proti Kamniku. Ko sva prišla v Kamnik, .e mene peiljal očka do Kamniške Bistrice s koksom, tam sva se malo odpočila potem sva potovala naprej. Prišla sva do žagane peči. kjer sem videl sliko od blagopokojnega kralja Aleksandra 1- ki ki je vzidana v velikansko skalo Po 4 urni hoji sva prišla do Kokrskega sedla, tam sva šla v planinsko kočo. Vlekla je silna burja, da ie mene zeblo. Po kratkem odmoru sva šla nabirat planinke proti Grintavcu, nabrala sva neka- pla-nink, pa sva se morala vrniti v kočo. kjer sva prespala noč. Drugo jutro sva hotela ponoviti pot na Grintovec, pa sva se vsled velikega viharja morala vrniti domov.
Košir Zivko ITI. c, razred Ljubljana—Vič, cesta VI. št.4
Moja nesreča. Nekega dne sem šel po kosilu na cesto, tam sem premetaval prah in ga metal v zrak. V največjem razpoloženju, me pokliče mania: »Franci! na pošto pojdi po znamke « S'>ša! sem klic. Nisem se zmenil za klic. Potuhnil sem se za hlev in prisluškoval. Ko sem se prepričal da mame ni več zunaj, sem s prejšnjo radostjo nadaljeval igro. Na moje veliko veselje sem zapazil na cesti voz. Tekel sem hitro k vozu in odvil zavoro. Voz ki .ie bi! naložen s cementom je stal na klancu. Kakor hitro je zavora popustila je voz zdrčal nazati. Hotel sem voz ustaviti Toda po nesreči sem padel pod voz. K sreči je bila v bližini teta ki ie poklicala ata, ki me je nese! v Ljubljano v bolnišnico.
Tako se je kaznovala moja nepokor-šina.
Derganc Franc učenec V. raz. v Semiču
Dragi stric Matic! Razpisa! si natečaj, kalterega smo vsi z ve selite m pričakovali, obenem pa si razdeffl nagrade im tudi jaz sietm prejel lepo knjigo. Seveda se ti
i zanio najlepše zahvaljujem. Ko smo či-tali tvoj natečaj so zopet penesa naredila svojo dolžnost. S pomočjo bistrih glavic tvojih prijateljev, ki so hitro sestavili tvojemu natečaju odgovorno vsebino. Vojna je največja sovražnica ljudstva. Komaj se je dobro posušila kri iz katere je zrasla naša mlada, krepka Jugoslavija, že hočeuo zopet zlobni ljudje vojne, vojne. Mar niso naši očet e n ded.ie dosti trpeli, ko so prelivali kri in venomer držali puške v rokah vedno pripravljene za strel. Mar niso plakale matere, ko so dobile novico, da je pade! njih sin. mož ijt.d. Mar nismo dosti pretrpeli tudi mi vsri. Zato nam nikdar več vojne, ker smo ljubitelji miru mladi Jugoslovani!
Cundrič Franc. uč. II. raz. mešč. P. Oor.ie pri Bledu.
Podhomc 55
Vojna. Vona je največje prokletstvo človeštva. Koliko nedolžnih človeških življenj staine vojna. Samo svetovna vojna je požrla deset nrlijonov ljudi. S strahom pričakujejo 1 udje početiek vojne. Kako otožno je slovo družinskega očeta od doma. ko ga pozovejo na fronto. Saj se morda več ne vrne. Le redki se vrnejo, toda nc zdravi in veseli, ampak žalostni /in pohabi/jeni za vs? življenje. In potem pripoveduje'® vojne grozote, ki so iih doživeli, kako na brn-šču regljatio mitraljezn, tank; gazijo do ljudeh, grme topovi, avioni sip?Ko bombe in obupni kriki Hudi, ki se valjajo v-krvi .blatu in cunjah, se meša;o v pekinški trušč. In tist!. k; pokolie naiveč ljudi dobi — kolajno. Zaka; se ubijajo ljudje za košček zemlje, ko vendar niso eni drugemu ničesar storil'. Vsi narodi bi morali stremeti za mirom. Geslo mladih Jugoslovanov bi naj bilo »vo:no vojni,« ki uii>ičuie človeštvo, proč z molilnimi sredstvi. Le v miru cvete umetnost. zidajo se šole in prijazni domovi, ki čuvaio in varuieio človečanstvo. Sava Simončič, uč. IV. razr. III. realne gimnazije v Zagrebu
Dragi striček! Popisala ti bodem. ker bi tj to rad vedel, kakor pišeš v »Mladem Jutru«, kako sem preživela letošnje počitnice. Moje počitnice so bile zelo lepe. Peljala sem se na morje. Zelo je
bik) lepo. Bila sem v Bakru s počitniško kolonijo KJS. Ko sem zagledala široko morje se skoraij nj videlo na drugo stran. Najlepše je bilo takrat, ko je solnce vzhajalo in zahajalo in v vodi. ko smo se kopali Delali smo tudi izlete. Peljali smo se z motorko na otok Krk. Tam smo videli cerkev; bila je zelo lepa. Peljali smo se tudi na Trsat do cerkve in grada. Šli srno po stopnicah, katerih je bilo 555,— Lepe so bile moije počitnice, ker sem prvič potovala na prekrasno morje. Ko sem bila na morju sem tudi pisala mojemu stricu Mirku v Split, pa mi ie za odgovor poslal 100 Din.— Ti ne veš kako sem bila vesela! Kupila sem si večkrait sadja, bratcema Petru in Pavlu sem pa kupila na seimu v Bakru lesene konjičke. Tudi od tebe bi rada imela za odgovor knigico da bi :mela spomin od tebe. ker rada či'tam. Pa rie vem če bo ka' iz tega. ker bodeš raje dal večjim Dunčkam. katere bodo boli? napisale. Mo! oče mi noče nič pomagati in Dravi, da mi bode le napake popravil Mamica ie na te dn; šla na obisk k star mami Pozdravlja Te Nevenka Deu učenka II. a razreda dekliške šole Trbovlie — Vode.
Dragi stric Matic! Bilo je na Goren'-skjem v neki gostilni kier s>o sedeli fant-ie i/n pili vino praznil' koz^čke in zoret natočili in denar trošili. Kar se začno prepirati in temu prepiru 'e sledila vo;na ta vojna iee zahtevala tudi človeško žrtev.
Tako je bolie trgati grozdje. kakor vino pdti in denr"- potrditi
Oertn Possman — Esch Celie II. meš. raz.
Pred nevihto. Lnnsko leto sem preživela počitnice na Štajerskem. Bila sem v priiiazni graščini. Nekega dn^ sem či-tala kniigo v parku pred gradom Zelo sem bila zatopljena v novest, kar me predrami moi mali kužek. ki je pritekel k meni. Odložilo s^m knjigo 'n odšla s kužkom po parku Postaialo ie soparnej-še. Na nebu so se pričeli zbirati črni ob'aki. Hodila sva in hod:1a in prišla daleč iz parka v gozd. Na dreviu so se poigravali lističi v lahnem vetrčkn Velike smreke so se na lahno zibale Zazdelo se m; je. da se 'e npkje posvetilo. Komai sem pomislila kai bi bilo. že ie švignil blisk preko neha 7 a čelo se ie bliskati iin grmet' Kužek iti se je zbal groma, je tekel domov. Jaz pa
sem ostala pod skalnato udolbino in pričela opazovati nebo. Grozne strele so se kakor pošasti podile po nebu. Grom je bobnel, da sem se stresala pod skalo. Stemnilo se je tako, da je bilo tema kakor v rogu. Ob pogledu na majaoje mogočnih dreves sem se prestrašila. Pričela sem moliti, da bi se kmalu ulil dež in res me je Bog kmalu uslišal in pričelo je deževati, kakor da bi nebeški krilatci prevrnili vsa vedra in lonce v nebesih. Domov sem prišla mokra do kože.
Hafner Sonja, učenka IV. a razreda v Sp. Šiški.
Dragi stric Matic! Ker se prvič oglašam v »Mladem Jutru« Te prosim, da ne boš zavrgel moje prošnje, katera ie, da bi v nedeljo videla moje ime v našem kotičku. Tudi iaz se bom potrudila, da dohim lepo nagrado.
Alkohol povzroča mnogo zla. Mladi fantje ga posebno radi pijejo. Zbirajo se in gredo v gostilno, kjer popivajo. Ko so se napili. gredo iz gostilne na cesto. Tam kričijo in se pretepajo. Tudi doma kričijo nad materjo in očetom. Toda ne samo fant!e so taki. da radi pijejo Ce je kak delavec brez posla, se največkrat vda alkoholu Če oride potem pijan domov. se kreea nad otroci in ženo. Včasih ženo tudi pretepa. Vsekakor je alkohol velik sovražnik človeštva, in bi bilo bolie.. če bi se mogel ta denar, ki se potroši za alkohol, uporabiti za dobre in koristne namene. Prosim Te ne pozabi me pri nagradah. Srčno Te pozdravlja
Berta Schamer, diiakinia I. raz. gimn. v Ptuju
Prvič na morju. Med najveselejše dogodke v svojem življenju štejem čas. ki sem ga preživela na morju v lepi Opatiji.
Vozili smo se s čolnom in z jadrnico, ter uživali lepote našega Jadrana. Ah, žal. da tudi ob severnem koncu m naš!
Z bratrancem sva se prav imenitno zabavala.
A prehitro je minil čas in morala sem zapusifM morje z lepo Opatijo in predra-sre svoice.
Upam. da se bova še večkrat prav prisrčno pozdravila z morjem, z rjavffml skalami in bohotnim zelenjem km' Opatfje,
Cunta Malda nč. 4. a razr. osn. §afta v Mariboru, J. VošoialtoMi tt /
Klop na vrtu
Mlad se moraš naučiti, da boš okrog domačije kaj lepega im koristnega napravil. Strašno nerodne so po nekaterih vrtih klopi. Skripljejo in se lomijo, so previsoke ali prenizke, —skraitka, prav-
C.
cabe mučilnice. Poglej našo sliko: takšna klop je enostavna, lahkotno jo napraviš, trpežna ie in udobno se na niej sedi. Prav poljubno veliko lahko napraviš. Paziti moraš samo, kakšen les boš izbral. Najbolj moraš pač gledati na to. da bo naslonjalo v višini ključne kosti na hrbtu.
Zgodba o skopuhu
K prastaremu, modremu čarovniku je nekoč prišel skopuh, ki je hotel čarovnika zvijačno prevarata. Ponižno se je približal starčku in ga vprašal: »Kaj si delal, da si učakal tako častitljivo starost?«
»To ni bilo lahko,« je odgovoril čarovnik, »a te skrivnosti ti ne smem izdati. Prvič, ker bi pri tisti priči umrl, drugič bd bilo pa to za tvojo dušo veliko zlo, če bd moral še mnogo tisočletji živeti kot skopuh!«
Skopuh se je delal, kakor da zadnjih besed ni slišal, im je vprašal nekai drugega.
»Ko si že tako star, aH mi lahko poveš, koliiko je zate eno tisočletje?«
»O,« 9e je nasmehnil čarovnik, »sito tisoč let ie zame kakor ena minuta!«
»Moder človek si«, je s hinavskim glasom rekel skopuh, misleč sam pri sebi, da se mu bo zdaj posrečilo oslepa-ritj čarovnika. »Nu, povej mi toreo, koliko je'zate sto tisoč dinarjev?«
Čarovnik, ki se je še zmerom smehljal, je mahnil z roko, kakor da bi vrgel sto tisoč dinarjev v zrak.
*Sto tisoč dinarjev«, je odgovoril,« je zame kakor ena para!«
»Podari mi paro«, je hitro zaprosil skopuh im požaljivo izbuljil oči.
»Prav rad je odgovoril čarovnik in se zvito namuznil; »počakaj minuto!«
In skopuh je osramočen zapu9til starca, vedoč, da čarovnikove minute ne bi mogel dočakaiti.
Danilo Gorinšek:
Najlepši dar
Dete si nesrečno bo g Lavo še razbilo, jutri že je mamin god — kaj bo za danilo?
Kar premore detece, to je vse premalo, česar pa ne zmore, kje bo le to jemalo? —
Trudna je že glavica, težke misli prede, srce tolče kar na glas: kam brž iz te zmede?
Materi pa blaženi solnce v dušo sije: dar najlepši — detetu zanjo srček bije!...
Zlogovnica
Rešitev
slavje—raketa
Gospod Brklež
Rešitev
Tudi slepa kokoš zrno najde