Celje - skladišče D-Per 545/1975 1119750431,FEB GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3 ROGAŠKA SLATINA februar 1975 POSLOVNI REZULTATI TOZD ROGAŠKA SLATINA V LETU 1974 Zaključni računi so še v delu, rok za oddajo je konec februarja. Ker pa so za TOZD Rog. Slatina že znani najvažnejši rezultati, je prav, da jih objavimo takoj, ker sem prepričan, da sleherni član kolektiva <, zanimanjem pričakuje rezultate svojega dela, posebno še, ko tudi vsak član ve, da je bilo leto 1974 za kolektiv silno težko, saj so bili problemi, kot so stagnacija na tržišču, velika podražitev repromateriala in energije ter povečanje družbenih obveznosti, neštetokrat obravnavani na sejah DS, sestankih ZK, sindikata in v časopisu »Steklar«. Iz rezultatov pa vidimo, da lahko kljub vsem težavam ocenimo poslovno leto 1974 za precej uspešno, saj smo celotni dohodek povečali za 14,9 %, akumulacijo, to je sklade z amortizacijo pa za 8,9% ob 3,4% večjem številu zaposlenih. Res je, da smo leto prej, torej v letu 1973, povečali celotni dohodek za 18 %, vendar smo imeli ob tem akumulacijo za 16,6 % nižjo. Najvažnejši finančni poslovni rezultati v letu 1974 so naslednji: 1973 1974 Indeks Celotni dohodek 84.057.976.45 96.594.933.80 114.9 % Porabljena sredstva 30.638.219.25 41.007.274.55 133.8 "/o Dohodek 53.419.757.20 55.587.659.25 104.1 % Pogodbene obveznosti 1.226.769.55 2.036.353.35 166 % Zakonske obveznosti 4.774.531.20 6.739.608.25 141.2 % Dohodek in delitev 47.075.728.95 46.316.119.95 98.4 % Ostanek dohodka (skladi) 7.770.772.35 - 7.250.982.40 93.3 % Amortizacija 1.850.000,— 3.062.000 — 165 % Nekoliko slabši pa so naši dosežki v izvozu v primerjavi z lanskim letom pred- hodkov. vsem v finančnem obsegu proizvodnje, in v povečanju osebnih do- 1973 1974 indeks Proizvodnja v kg 1.362.813 1.271.327 93.3 % Proizvodnja v kom 6.720.211 > 6.076.706 90.4 % Proizvodnja v din 78.397.725 96.478.920 123.1 % Izvoz v $ 2.654.215.09 2.622.802.86 93.8 % število zaposl. 31.12. povprečni mesečni 1.088 1.125 , 103.4 % neto osebni dohodek Ž.169.17 2.363.47 108.9 % medtem ko so obračunani bruto osebni dohodki večji za 8.6 % Nadaljevanje na 2. strani NOVO SINDIKALNO VODSTVO V BISTRIŠKI TOZD Letošnje kadrovske in organizacijske spremembe slovenskih sindikatov so našle pravo mesto tudi v TOZD Slov. Bistrica, kjer so v začetku meseca februarja 1975 na rednem letnem občnem zboru potrdili predlog novega izvršnega odbora sindikata te TOZD, ki je bil poprej v obravnavi med člani koliktiva, po ekonomskih enotah. Novi izvršni odbor OOS TOZD Slov. Bistrica bo za prihodnje štiriletno obdobje sestavljalo pet sindikalnih skupin: v sindikalni skupini lončene peči bosta kot poverjenik Stanko Kovač in član Milan Motaln, v sindikalni skupini vana poverjenik Vinko Kmetec in član Stevo Sinček, v sindikalni skupini dodelava poverjenik Štefan Kodrič in član Milan Markovski, v sindikalni skupini vzdrževanje poverjenik Pavle Klečina in član Vili Gregorc, v sindikalni skupini skupne službe poverjenik Vera Šuc in član Julčka Vele. Delo bo vodil nadzorni odbor v sestavi: Alfred Polanec, predsednik, člani pa Djoro Djordjev, Branka Stojkovič in Oto Zafošnik. Viktor Horvat, TOZD Slov. Bistrica VSEM ŽENAM ISKRENE ČESTITKE OB NJIHOVEM PRAZNIKU Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina S Telefon 063-81-020 ® Telex 33560 VU • Naklada 1500 izvodov • Tiska: CGP »Delo«, Ljubljana Nadaljevanje s 1. strani bruarja razdelil ostanek dohodka v Delavski svet je že na seji 17. fe- višini 7.235.422.65, in sicer: ' 1973 1974 indeks sredstva rezerv občini in republiki 302.493.55 276.463.90 91.4 % posojilo nerazvitim republikam 1.143.738.50 1.370.678.55 119.8 °/o prispevek KS Rog. Slatina 608.348.15 467.107.70 76?7 % prispevek za občinske potrebe samoupr. inter. skupnosti 191.007.10 151.447.90 79.3 % skladi TOZD 5.524.185.05 4.969.724.90 90.0 % Sklade TOZD pa takole: 1973 1974 indeks rezervni sklad TOZD 1.068.395.15 1.109.733.60 103.9 % nova obratna sredstva 1.000.000,— 1.000.000.— 100 % investicije 1.856.789.90 509.991.35 27.5 % sklad skupne porabe 1.600.000,— 2.350.000.— 146.9 % Sklad skupne porabe je dejansko precej večje kot lansko leto. Delavski za 46.9 % večji, vendar so tudi potrebe svet pa je sklad porazdelil takole: 1973 1974 indeks Regres stroškov za letni dopust 1.166.872 1.352.000 116 % za člana 900 din za člana 1.000 din vzdrževanje počitniških hišic 124.966 265.429 214 % odpravnina upokojencem 109.443 133.294 122 % jubilejne nagrade za 2(J-letno delo po sindikalni listi 93.150 dotacija konf. sindik. 185.049 183.902 99.4 % obdaritev upokojencev 74.942 100.000 135 »o kolektivno zavarovanje 65.391 85.000 130 % Do vsote 2.350.000 din, ki je v letu 1974 na razpolago, pa so še manjši zneski za redno poslovanje gasilcev (nabava gasilske cisterne je predvidena iz drugih ‘sredstev), dalje obdaritev šolskih otrok, razne pomoči družbenim organizacijam itd. Poslovne rezultate drugih TOZD Spoštovani Kot vidim, prihajajo na vaš naslov samo pohvalni prispevki. Radovedna sem kako se boste držali, ko boste prebrali kakšno kritiko. Naj bo to kar moja. Lahko vam povem, da me je zadnji »Steklar« zelo razočaral. Predvsem zato, ker na zadnji strani ni bilo križanke. Saj *ie edino dopolnilo »Steklarju« prav križanka. Vedno bolj nezanimiv postaja. Preveč pišete o vaših poslovnih zadevah, pri čemer pa se ne zavedate, da nekateri mladi v vašem kolektivu ali zunaj precej površno spremljajo dogodke v sami tovarni. Ce bi malo več piša-II o športu, mladini sami, Steklarja opremili z eno ali več križankami, bi ga vsak mlad rajši vzel v roke. Boste rekli, da zaradi enega, dveh, treh ali več mladih ne boste spreminjali vsebine. Da pa ne boste mislili, da vam zdaj prepovedujem pisanje o starejših, bi vam svetoval, da vašega »Steklarja« naredite bolj obširnega. Če je sedaj na štirih listih, zakaj ne bi bil nekdaj tudi na osmih. Tako bi imeli dovolj prostora za vse probleme mladih in starejših. Zadnjo stran bi vedno rezervirali za križanko. Objavite to pismo, če si upate! Vas pozdravlja Mira Močnik Spoštovana Mira! Kakor vidite, sem si upal objaviti vaše pismo. Zakaj si tudi ne bi upal? V »Steklarju« ne pričakujemo samo pohvalnih prispevkov, ker menimo, da nismo brez napak. Sedaj pa lepo po vrsti: 1. Več je očitkov, da premalo pišemo o bomo objavili v naslednji številki. Prav tako še nekatere podatke TOZD Rogaška Slatina, ki so še v obdelavi, na primer stanovanjski sklad, boleznine, dotacija za topli obrok in drugo. poslovnih zadevah v kolektivu, s čimer se bolj strinjam, saj smo glasilo, ki naj bi čimveč pisalo o vseh poslovnih problemih. Ko sva že pri tem, se ml zdi vaša ocena, da mladi površno spremljajo dogodke v sami tovarni, nepravična do mladih v našem kolektivu, če pa vaša ocena drži, potem je to ne preveč pohvalna resnica za mlade. 2. Strinjam se z vami, da je treba več pisati o športnorekreacijski dejavnosti, problemih mladih In podobno. 3. Ne bom rekel, da zaradi enega, dveh, treh ali več mladih ne bomo spreminjali vsebine. Prizadevamo si, tako bo tudi v prihodnje, da bi ustregli kar največjemu številu članov kolektiva. Ko pravim največjemu številu, imam v mislih neki rek, ki pravi, da se takšen še ni rodil, ki bi vsem ustregel. Verjamem, da se strinjate z menoj, da ni časopisa, ki bi zadovoljeval vse okuse. 4. O obširnosti »Steklarja« je stekla beseda že pred sprejemom vašega pisma. Ste- klar Je bil natisnjen tudi že na osmih listih,-kar vam je morda ušlo. Končne odločitve o tem še ni, zelo verjetno pa je, da bo v skladu z vašimi in našimi željami. Tudi glede križanke se strinjam z vami, toda včasih se pač zgodi, da pride kaj vmes, kar nas sili v trenutno drugačno odločitev. Kljub temu, da ste nas v pismu tudi skri-tizirali, sem ga bil vesel, ker ste odkrito napisali to, kar vas teži. Želim si pisem od vseh članov kolektiva. Tako bo Steklar, če še zdaj ni, resnično postal takšno glasilo, kakršno si želimo vsi. Urednik OBČNI ZBOR V SLOVENSKI BISTRICI Letošnji občni zbor sindikata v Slovenski Bistrici, ki je bil 4. februarja, je bil izveden po delegatskem načinu. Od 28 izvoljenih delegatov, se jih je zbora udeležilo 24, kar daje misliti, ali smo zastopstvo na občnem zboru zaupali res najboljšim in najzavednej-šim delegatom. Seve mislim na tiste, ki se občnega zbora niso udeležili. Poleg delegatov so se občnega zbora udeležili vodilni iz TOZD in gostje, med katerimi je bil sekretar občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica Jože Logar, tehnični vodja OZD Jože Jankovič in predsednik KS steklarne Boris Kidrič in Jože Halužan. Po izvolitvi organov občnega zbora je dosedanji predsednik Slavko Glavnik podal poročilo o delu in nalogah v prihodnje. Omenil je, da se je sindikalna organizacija srečevala s številnimi zapletenimi nalogami in da jih je v večini primerov uspešno rešila. Nadalje je dejal, da tudi v prihodnje stojijo pred sindikalno organizacijo odgovorne naloge, ki izvirajo iz stališč, sprejetih na kongresih zveze komunistov in sindikata. Razprava, ki se je razvila po podanem poročilu, je bila zelo živahna. Med drugimi je v razpravi sodeloval tudi predsednik KS OOS Jože Halužan, ke je ocenil, da dosedanji stiki dveh sindikatov niso bili na želeni ravni. Jože Jankovič je razpravljal o proizvodnji, delovni disciplini in ukrepih, s katerimi bo mogoče bolje uresničevati delovne načrte. Osvetlil je tudi dosedanje rezultate, ki so jih dosegli v izdelavi novega sistema za obračunavanje osebnih dohodkov po analitski oceni delovnih mest. Njegova konkretna in nazorna razprava bi prav gotovo morala najti svoje pri slehernem članu kolektiva. Sekretar občinskega sindikalnega sveta Jože Logar je svojo razpravo usmeril na novo organiziranost v sindikatih, predvsem v delovnih organizacijah in občini. Za boljše izkoriščanje delovnega časa, delovno disciplino in hitrejše reševanje težav v proizvodnem procesu se je zavzel Zvonko Rus. Vodja dodelave Nada Ržek je opozorila na velike izgube, izražene v odstotku loma, ki nastaja predvsem zaradi utesnjenosti. Prav tako meni, da bi bilo potrebno hitreje dokončati rekonstrukcijo, kar bi pomenilo zmanjšanje loma in hitrejšo pot steklenih izdelkov do odpreme. O podobnih problemih so razpravljali še nekateri udeleženci. Radenko Katanič se je dotaknil prostega časa zaposlenih. Omenil je možnosti za delovanje v športnorekreacijski dejavnosti in podobnih oblikah razvedrila. Za to pa bodo potrebna tudi večja finančna sredstva. Direktor dipl. ing. VOJO DJINOVSKI VAŠA PISMA SPREJET PROGRAM DELA Na občnem zboru osnovne organizacije sindikata so pretresu preteklo dejavnost — Udeležba pod pričakovanji — Srečna okoliščina, da obstajajo skrite rezerve Letni občni zbor katerekoU organizacije naj bi bil resnično delovni sestanek, kjer naj bi se načeloma dogovorili, kako smo uresničili zastavljeno in kako bomo v prihodnje uresničevali to, kar smo na takem sestanku sprejeli. Najprej moramo zapisati, da je bila udeležba na občnem zboru pod ravnijo, ki jo pričakujemo za takšen letni zbor delavcev, članov sindikata. Izvoljenih je bilo 147 delegatov. Zbora se jih je udeležilo 87, kar v odstotkih znaša 59. Za še tako optimistično razpoloženega opazovalca ali kritika — premalo. Ne gre za kakšno pravno vprašanje, kajti sklepčnost je zagotovljena že pri 50 odstotkih. Gre pravzaprav za vsebinsko plat. Gre za spoštovanje tistih, ki so nam zaupali, da se v imenu njih, če ne drugo, vsaj odzovemo vabilu za udeležbo in da jim potem povemo, o čem smo se pogovarjali. Gre za to, da na tem sestanku povemo, kaj mislimo, da bi lahko naredili boljše. Gre za to, da oblikujemo skupno politiko, katere se bomo vse leto držali. Gre še za marsikaj drugega. Namenoma postavljamo v ospredje slabšo stran. Ne zavoljo tega, ker bi morda obstajala želja po razvrednotenju sicer uspešnega občnega zbora. Pač pa samo in izključno zaradi tega, ker je prav, da tisti, ki so nas volili, vedo, da je marsikateri njihov, imenujmo ga s pravim slovenskim imenom — poslanec, zaupnik — zlorabil njihovo zaupanje, in zaradi tega, da bi v prihodnje volili res tiste, ki nas bodo dostojno zastopali. V obširnem poročilu, ki ga je podal predsednik konference sindikata Jože Halužan, so bila zajeta vsa področja dejavnosti sindikalne organizacije v preteklem letu. Ocenil je, da se sindikalne organizacije še niso znašle v novi organiziranosti sindikata. Precej pozornosti je posvetil sistemu nagrajevanja notranjih odnosov, ki trenutno niso na želeni ravni.' Predsednik konference je nadalje spregovoril o obveščanju in dejal, da je treba poiskati še dodatne načine za obveščanje zaposlenih. Tudi odtujevanje skupne lastnine, ki ga je žal še kar precej, je posvetil del pozornosti. Sindikalna organizacija je v preteklem letu posvečala precej pozornosti rekreaciji in oddihu zaposlenih, vendar je tudi na tem področju mogoče doseči še kaj več. V počitniških hišicah na morju je dopustovalo 790 članov kolektiva in družinskih članov. Še nadalje pa so velik problem prevozi. Večji del pozornosti v razpravi je bil posvečen temu, kako gospodariti boljše, da bi uresničili želje v zvezi z zvišanjem osebnih dohodkov. Tako je bilo med drugim mogoče zaslediti, da je za naš kolektiv srečna okoliščina, ker imamo notranje skrite rezerve. Le-te nam lahko prav pridejo v letu, ki ga na splošno ocenjujemo za eno težjih. Rezerv v večjem številu članov kolektiva, kar zadeva več delati, praktično ni. Rezerve v varčevanju z materialom in zmanjšanju loma pa so še kar velike. Če bi našo miselnost v tem smislu spremenili na boljše, bi se nam zagotovo poznalo tudi v kuverti. Rezerve so tudi zavoljo tega, ker za zdaj ne vrednotimo tistih lastnosti, ki nam lahko prinesejo več denarja v skupno blagajno. To je le del precej obširnega gradiva z občnega zbora, kajti vsega ne moremo omeniti. Rajši obrnimo pogled v prihodnost. Prav zato nas bo vrejetno bolj zanimalo, za kakšen program dela so se zmenili na občnem zboru. Tega objavljamo v celoti. LETNI DELOVNI NAČRT OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOZD STEKLARNE ROGAŠKA SLATINA Predlog programa dela osnovnih organizacij in izvršnih odborov za leto 1975. S sprejetjem tega programa, ki je sestavni del sprejetih sklepov in stališč 8. kongresa ZSS, 20. kongresa ZKS in 7. kongresa ZSJ, smo sindikalne organizacije, IO in sindikalna konferenca dolžni datumsko razdeliti naloge in jih tudi v celoti uresničiti. Program je v celoti prilagojen našim razmeram in je tudi sestavni del določil nove ustave. Zato se moramo posvetiti predvsem naslednjim nalogam: 1. Razvijati samoupravljanje Sindikalne organizacije morajo sproti spremljati in usmerjati razvoj samoupravnih odnosov na osnovi samoupravne zakonodaje. Zato bomo sproti zahtevali, da se odpravijo vsi ne-samoupravni sklepi in da se skladno z zahtevami razvoja samoupravne prakse in teorije dograjuje in razvije celotna samoupravna zakonodaja. 2. Razvijanje samoupravnih interesnih skupnosti Sindikalna organizacija mora spremljati delovanje delegacij in delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih in jim pomagati s svojo politično dejavnostjo pri . delovanju v TOZD in tudi navzven. 3. Sindikalna organizacija mora zahtevati politično in moralno odgovornost tako od vodilnih delavcev kot tudi od nosilcev sindikalnih funkcij v TOZD, posebej takrat, če samoupravne zakonodaje in že sprejetih aktov ne bi spoštovali in jih uresničevali. 4. Sindikalna organizacija mora razvijati tesnejše sodelovanje z organom delavske kontrole. 5. Sindikalna organizacija mora biti nosilec pomoči pri tehnološkem razvoju TOZD. 6. Sindikalna organizacija si mora prizadevati in delovati pri razvijanju integracijskih procesov, formiranju novih TOZD na osnovi analiz in sredstev o zboljšanju družbeno-ekonomskih rezultatov. 7. Sindikalne organizacije, predvsem Pa IO OOS, morajo po načelih nove ustave na področju samoupravnih odnosov omogočiti popolno vključitev delavca v samoupravno odločanje, uporabiti morajo vse možne vire in načine popolnega obveščanja preko internega glasila »Steklar«, zagotoviti morajo nenehen dotok informacij vsem zaposlenim. še posebej informacije, ki niso zgolj informacije, ampak so tudi oblikujoč dejavnik v odločanju in samoupravljanju. Nadaljevanje na 4. strani t Nadaljevanje s 3. strani 8. Rekreacija in športna aktivnost Sindikalna organizacija in IO OOS razpravljajo o programu dela komisije za šport, ki mora delovati v okviru konference sindikata. Posebno pozornost je treba posvetiti rekreaciji delavcev in množičnim športnim tekmovanjem, ki prerastejo v sindikalne športne igre. 9. Usposabljanje delavcev za delovanje v sindikalni organizaciji Konferenca sindikata s tajništvom družbeno-političnih organizacij je dolžna zagotoviti udeležbo članov IO na seminarju za poverjenike sindikalnih skupin, organiziranje drugih oblik izobraževanja sindikalnih delavcev in sodelovanja na njih. 10. Kulturno življenje Konferenca sindikata je dolžna imenovati komisijo za kulturno dejavnost in pripraviti program. IO naj razpravljajo in sprejmejo progräm, ki mora omogočiti delovanje in porafeo kulturnih dobrin. Vključevati člane ko- lektiva v kulturne sekcije. Omogočiti moramo normalno delo sindikalne godbe in po možnosti ustanoviti še kakšne sekcije. 11. Oddih delavcev Konferenca sindikata mora pripraviti in zagotoviti čim večjemu številu članov kolektiva organizirano letovanje. Prav tako naj poskuša organizirati socialno šibkim delavcem in delavcem na za zdravje škodljivih delovnih mestih brezplačen oddih oziroma znižati pristojbine za potreben oddih. Sprejeti kriterije in se zavzemati, da se regres uporabi namensko za letovanje. 12. Splošna ljudska obramba IO in KS razpravljajo in pripravljajo predlog za uresničitev programa službe za splošno obrambo v podjetju. 13. Produktivnost dela in dohodek Vodstva OOS si morajo prizadevati za čim večjo produktivnost in večji dohodek. Zato se moramo truditi za: a) dosledno nagrajevanje po delu, b) razporejanje dohodka, c) posvečati vso skrb pri čuvanju vseh materialnih dobrin, ki na kakršen koli način vplivajo na doseganje večjega dohodka. Sindikalna organizacija mora biti izredno pozorna na oblike odtujevanja z metodami, ki slonijo na p revizijski marži ali drugi tehniki in nedejanskih rezultatih dela. Omogočen mora biti vpogled v vse oblike dela in sredstev, iz katerih je nastal delavčev dohodek. 14. Dopolnilno šolanje Sindikalna organizacija se mora kar najhitreje povezati s kadrovsko službo ter preko delavske univerze in naših samoupravnih organov dokončno rešiti problem dopolnilnega šolanja in dokončanja osemletke. Vsa tista področja, ki niso zajeta v tem programu, kot npr.: — otroško varstvo, — delitev dohodka in OD, — stanovanjska problematika, — invalidsko vprašanje, — kultura, tekmovalni šport itd., pa je treba urediti s samoupravnimi akti, ki jih je že ali pa jih še bo sprejel naš kolektiv. TUDI ŠTEVILKE NEKAJ POVEDO Ko se pred nami pojavijo številke, pogosto skomignemo z rameni in nejevoljno vzdihnemo: Oh, te nesrečne številke. Res so suhoparne. Vedno pa to ne drži. Včasih so tudi zanimive. Seve, če hočemo kaj razbrati iz njih. Te številke, ki vam jih posredujemo od službe za varstvo pri delu, utegnejo biti zanimive iz več zornih kotov. Po pravilniku o varstvu pori delu imajo delavci na razpolago za osebno zaščito: zaščitno obleko, plašče, čevlje, ortopedske čevlje, očala, rokavice, gumijaste predpasnike ipd. Na novo sprejete delavce pred razporeditvijo na delovno mesto seznanimo z nevarnostmi, ki jim grozijo na delovnem mestu. Usposabljanje se nadaljuje med delom. V določenih rokih zaposleni opravljajo preizkus znanja iz varstva pri delu. Pred razporeditvijo na delovno mesto je vsak delavec zdravniško pregledan, nato dobi zdravniško potrdilo, da je sposoben za določeno delo. Po sklepu delavskega sveta zdravstvena služfba opravlja periodičene preglede. V preteklem letu je služba zabeležila: POŠKODBE: Pri delu . . . . . 106 Na poti na delo in z dela . . : . . . .27 Zaradi tega je bilo' izgubljenih delovnih dni: pri delu 852 na poti 317 Skupaj 1169 delovnih dni. Za hrana- rino do 30 dni je bilo izplačanih 90.605,75 dinarjev. Na prvem mestu so vreznine s steklom, zatem opekline, vbodi, udarci, padci ipd. Kot vemo, imamo pri nas na razpolago osvežujoči pijači kislo vodo in čaj. V letu 1974 smo za kislo vodo plačali 176.038,20 dinarjev, za čaj pa 82.008,40 dinarjev. Za lom steklenic smo lani odšteli 10.251 dinarjev, če vemo, da ena steklenica stane 0,90 par, lahko ugotovimo, da smo razbili ali onesposobili 11.390 steklenic!!! Nadalje to pomeni,, da je vsak med nami, povprečno vzeto, razbil 10,5 steklenic. Za osvežitev in razbite steklenice smo torej plačali 26.297,60 dinarjev. Osebna zaščitna sredstva pa so nas v preteklem letu stala 265,387 dinarjev. Podatki kažejo, da smo v preteklem letu, kar zadeva neupravičene izostanke z dela, »napredovali« v negativnem smislu. V letu 1973 smo zaradi neupravičenih izostankov izgubili 2455 delovnih ur ali 350 delovnih dni, leto kasneje pa 3473 delovnih ur ali 496 delovnih dni. Se pravi, da je bil vsak dan 1,5 delavca neupravičeno odsoten z dela. Tukaj seveda niso všteti tisti izostanki, ki prav tako sodijo v to kategorijo, toda iz raznih razlogov niso bili ustrezno registrirani. Podatek, ki smo ga navedli, nas ne kaže v luči najbolj discipliniranih. V preteklih dveh letih smo za boleznine do 30 dni izplačali 1.777.988,70 dinarjev: leta 1973 je šlo v te namene 738.562,35 dinarjev, lani pa 1.039.426,35, kar v primerjavi z letom dni prej kaže povečan stalež bolnikov za 0,55 odstotka, za.to so tudi večji izdatki. Zaradi primerjave navajamo stalež bolnikov za dve leti nazaj v odstotkih. 1973 popr. stalež porodnice skup. 1974 popr. stalež porodnice skup. Januar 6,08 % 0,57 % 6,65 % 5,78 % 0,74 % 6,52 % Februar 7,32 % 0,50 % 7,82 % 6,18 % 0,79 % 6,98 % Marec ' 6,87 % 0,76 % 7,63 % 6,57 % 1,14 % 7,71 % April 6,16 % 1,00 % 7,16 °/o 6,03 % 0,81 % 6,84 % Maj 4,89 % 1,05 % 5,94 % 6,41 % 0,74 % 7,15 °/o Junij 5,25 % 1,41 % 6,66 % 5,47 % 0,87 % 6,34 % Julij 4,02 °/o 1,09 % 5,11 % 5,56 % 0,85 % 6,41 % Avgust 5,79 % 1,11 % 6,90 % 6,67 % 0,88 % 7,55 °/o September 5,16 % 0,92 % 6,08 % 6,50 °/o 0,75 % 7,25 % Oktober 6,33 % 0,56 % 6,89 % 9,16 % 0,50 % 9,66 % November 6,29 % 0,40 % 6,69 % 6,70 % 0,72 % 7,42 % December 7,05 % 0,73 % 7,7Š % 6,79 % 0,90 % 7,69 ”/« ŠTEFAN KODRIČ - PREDSEDNIK 00 SINDIKATA V torek 4. februarja so člani sindikata TOZD v Slovenski Bistrici preko svojih delegatov pretresli delo sindikata v preteklosti, ocenili doseženo in še neizpolnjene naloge. Posebno pozornost so posvetili sestavi novega vodstva sindikalne organizacije. Po krajši razpravi so soglasno sprejeli predlog, da bo v prihodnji štiriletni mandatni dobi na čelu naše osnovne organizacije Stefan Kodrič. Rojen 1947. leta v Makolah je Štefan v domačem . kraju končal osemletko. Nato se je odločil, da bo postal steklobrusilec. šel je na triletno šolanje v steklarsko šolo v Rogaški Slatini, ki ga je tudi štipendirala. S steklarsko šolo je sklenil tudi prvo delovno razmerje leta 1965. V delovnem okolju se je vključil v mladinsko organizacijo; zaradi doseženih rezultatov v družbenopolitičnem delu in napredne usmerjenosti je bil leta 1971 sprejet v zvezo komunistov. Štefana je domotožje vleklo bliže domu in ne nazadnje ugodnejše zveze do delovnega mesta. Tako je lani postal član našega kolektiva. Pridobljene izkušnje je s pridom uporabil za delo v sindikatu in krajevni skupnosti v Makolah. »Pred našo sindikalno organizacijo, s tem pa seveda tudi pred menoj, stojijo v prihodnjem obdobju številne in zahtevne naloge, ki so nam jih začrtali kongresi ZK in sindikata. Delo bo tembolj težavno, ker se bomo mnogi na novo izvoljeni člani izvršnega odbora prvič srečali s tako zahtevnimi nalogami. Zato bo toliko pomembnejše enotno in povezano delo vseh, tako članov izvršnega odbora kakor tudi članov kolektiva. Veliko pričakujem od nove organiziranosti sindikatov, saj nam zagotavlja večje možnosti za skupno delo. Ce bomo ravnali skladno s tem, uspehi ne bi smeli izostati,« je dejal Štefan Kodrič, sedaj še nekoliko zaskrbljen nad težo odgovornosti, katero so mu naložili delegati z izvolitvijo za predsednika osnovne organizacije sindikata. Podpis pod sliko: »Samo z delom in doseženimi rezultati bomo lahko upravičili zaupanje kolektiva«. Foto in tekst: Viktor Horvat DVAJSET LET SKUPNE RASTI V okviru praznika občine Slovenska Bistrica je bila v TOZD steklarne slovesna otvoritev ' novih proizvodnih, prostorov, o čemer smo že poročali v prejšnji številki. Na tej slovesnosti so delavcem, ki so skupno rasli s kolektivom celih dvajset let, podarili zlate ure in medalje dela. Z majhno zamudo (upamo, da nam slavljenci ne bodo zamerili) objavljamo skupno fotografijo. Stojijo: Mara Pogorevc, Vinko Kmetec, Julčka Borko, Karli Koren, Ema Casar, D j oko Djordjev in Fanika Polanec. Sedijo z leve proti desni: Štefan Repnik, Štefka Goltez, Marija Novak, Anka Ferlin Branka Kregar in Justa Kelc. Med dobitniki zlate ure je bila tudi Slava Koren, ki pa se zaradi bolezni ni udeležila slovesnosti. Ema Casar, Djoko Djordjev in Štefan Repnik so ob tej priložnosti prejeli še medalje dela. Foto: Pavle Klečlna Besedilo: Viktor Horvat SPOSOJENE MISLI Vse faze naše revolucije so bile pomembne, ker brez poprejšnje ne bi moglo biti tudi naslednje, toda — kot v vojni — najvažnejša je tista bitka, ki jo je treba šele dobiti. Dr. Tihomir Vlaškalič, predsednik CK ZK Srbije Stari ljudje radi dajejo dober nasvet, da bi se tako potolažili za nesposobnost dajati dober zgled. Francois de la Rochefaucould Opozicija je vedno lagoden poklic. Dr. Aleksander Grličkov, sekretar v IB CK ZKJ Nikoli ne boš odkril novih oceanov, če si ne boš upal izgubiti kopnega izpred oči. ' Andre Gide Že mogoče, da ljudje v vseh ozirih niso enaki, zato pa so vsi v enaki meri ljudje. Hugh Gaitskell Kdor se poroči, razpolovi svoje pravice In podvoji svoje dolžnosti. A. Schopenhauer Svoboda ni v tem, da človek dela, kar hoče, ampak v tem, da mu ni treba delati tistega, česar noče. Salvador de Madariaga ARGUSOV SPREHOD »Dragi Argus!«, mi piše vaš in moj dobri znanec. »Tudi mene so Tvoje ugotovitve v zadnji številki spodbudile k glasnemu razmišljanju o dveh nič-lah(OO). Reši nas nove matematike, o Gospod, uide marsikateremu očku ali mamici, ki hočeta pomagati svojemu šolarčku, četudi sta v šolskih klopeh raztrgala več hlač kot midva oba. Postala sta žrtvi (ne) matematičnih množic. Kot ti, jaz in oni, ki so pripisali dve ničli na omenjenem čeku. Tako nedolžni številki ena ob drugi lahko pomenita tudi prostor, katerega omenjaš. Lahko pa tudi pomenita dvakratno prizadevnost, da bi v ihti gibanja množic ujeli tisto, kar sta v prejšnjih mesecih zamudili. In ničesar drugega. Tebe, vsevidni Argus, najbrž ne bo težko o tem prepričati. Ne vem pa, če bo vsem gromovnikom jasno, da je šlo za pripisovanje dveh 00 za naknadno odpisovanje porabe. Os je zanje ta logika prehuda, predlagam, da samoupravno imenujemo komisijo, su-perkomisijo, revizijsko komisijo, in-štančno ali ne vem še kakšno drugo komisijo s predsedniki in . sekretarji. Ni zlodej, da ne bi ugotovili, čemu Sta potrebni dve ničli.« Razidiva se, prijatelj, tako 0:0 ali 1:1, kakor želiš. Neodločeno bo, če naknadnih odpisovanj ne bo več, jaz pa o podobnih rečeh ne bom čvekšl. Točka meni, točka tebi, papir naj se rabi po potrebi. Vprejšnji številki smo torej govorili o novi matematiki. »Novatorji« so, zopet na pohodu, če bo šlo tako naprej, si bomo morali najbrž omisliti kakšno nagrado, ki bo spodbudila k boljšemu izmišljanju »izumov«. Veliko je znanstvenikov, katerih imena nosijo razne nagrade. Težko bi našli kakšno izvirno. Oh, takoj ko sem napisal prejšnji stavek, mi je šinilo v glavo: Izvirna bi bila, recimo, »Argu-sova nagrada«. Vsi nagrajenci bodo zelo »ponosni« nanjo. Samo po moji smrti bi jo podelili. Prvi med kandidati bodo tisti, ki mi bodo naročili venec, a ga bodo pozabili prinesti iz cvetličarne. Uveli bo pridobil vrednost, ker so vse starinske stvari več vredne. Za mojo nagrado bi se lahko potegovali tudi kot TOZD v celoti, če bi upoštevali stanovanjsko politiko. Pogoj bi bil ta, da bi družine s čimveč družinskimi člani stisnili v manjša stanovanja, tiste stanovanja pa, ki so primerna zanje, bi dodelili samcem. Sakrament, kje pa Imate papir? Tako bi nas oboji »hvalili« na ves glas in bi bili v ožjem izboru za nagrado. Med kandidate bi lahko prišteli tu-' di tista, ki uvajajo nov čas. Eni predlagajo,- da bi prihajali na delo po zahodnoevropskem času, z dela pa bi odhajali po vzhodnoevropskem. To bi bil lep prispevek »prizadevanjem« za boljši izkoristek delovnega časa. Tako bi se še bolj približali tistim, ki fond delovnega časa izkoristijo s 50 odstotki. O varčevanju so že neštetokrat izrekli pohvalne besede. Receptov je nič koliko. Tudi skrivnostnih. Najnovejšega so nam ponudili ob izplačilu nekakšnih razlik za vodilne uslužbence OZD. škoda in obenem nerodna zadeva je, da so bili recepti znani šele po izplačilu. Tudi organom samoupravljanja, čeprav trdimo, da bi vsaj oni morali biti seznanjeni z vsemi Izplačili. Upajmo, da bomo letos s še kakšno razliko razveselili tudi manj vodilne. Za konec vas lepo pozdravlja vaš srednje vodilni Argus KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE Januar 1975 Sprejeti v delovno razmerje: TOZD Rogaška Slatina: Jože Colnarič, NK odnašalec, iz JLA; TOZD Slovenska Bistriga: Ivan Pongrac, Anton Tramšek, Alojz Bratovščak, Alojz Leskovar, Jože Leva, Mirko Rak, Damjan Pernek, Štefan Stefanie, Ivan Gracej, Stanislav Leva, Anton Lipuš, Oskar Pernarčič, Ivan Plečko, Janez Kobale, Vinko Podpečan, Slavko Kapun, Ludvik Podpečan, Franc Štefane, Miran Čoh, Ivan Dovnik, Jože Dovnik, Franc Ka-pelar, Jože Zorko, Karel Klemenčič, Franc Šift, Ivan Črešnar, Alojz Adam in Jože Črešnar. Prenehali delovno razmerje: TOZD Rogaška Slatina: Ivanka Bele, odpovedala: Viktor Grahovar in Milan Petek, invalidsko upokojena; ' TOZD Slovenska Bistrica: Ivan Pongrac, samovoljno; Jože Jug, izjava: Anton Pristovnik, izključen; Anton Lipuš, samovoljno; Vinko Podpečan in Slavko Kapun prav tako samovoljno. Rodili so se: Marjeta Žerak, hči Valentine; Snežana Čoh, hči Jožeta; Roman Šipec, sin Friderika; Gordana Verdel, hči Irene in Janka; Ksenija Stančin, hči Marije in Draga; Leonida Gorišek, hči Jožice. Želimo obilo zdravja! — Pripomba: V januarju je bilo več rojstev, toda sporočil v kadrovsko službo ni bilo. Prosimo zaposlene, da sporočila o rojstvih redno pošiljajo. Tako bo tudi naša rubrika kadrovskih in osebnih novic bolj popolna. Poročila se je Zofija Kužner, poročena Venišrtik. Čestitamol 7 UPOKOJENA VIKTOR GREHOVAR Rodil se je 1. 7. 1933 v Malem Taboru. V našem kolektivu se je zaposlil 20. 5. 1947 kot 14-letni deček, v oddelku peč, kot odnašalec stekla. Bil je priden, vesten delavec in je 6. 6. 1952 začel opravljati delo pomočnika — steklopihalca. To delo je opravljal vse do 17. 7. 1953, ko je šel na odsluženje kadrovskega roka. 1. 8. 1955 se je ponovno zaposlil. Po nekaj letih vestnega dela je postal steklarski mojster — vse do maja 1973, ko ga je doletela zahrbtna bolezen. Kljub dolgotrajnemu zdravljenju se ni mogel več vrniti na delo med nas. Invalidska komisija ga je 14. 1. 1975 upokojila. MILAN PETEK Milan Petek je bil rojen 4. 1. 1937. Leta 1951 je prišel v tovarno in se zaposlil na delovnem -mestu stiskalca. Nato se je priučil za krogličarja. Zaradi zrahljanega zdravja pri peči ga je invalidska komisija proglasila za invalida III. stopnje. Ker ni. več smel opravljati poklica steklopihalca, se je prekvalificiral za ključavničarja. Po končanem šolanju se je zaposlil na delovnem mestu pogonskega ključavničarja, kjer je delal celih devet let. Na zdravnikov predlog pa je bil prestavljen v mehanično delavnico. Ves čas je bil vesten in priden delavec. Zadnje čase je bil precej odsoten zaradi bolezni. Komisija ga je 23. 1. 1975 Invalidsko upokojila. F. L. ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA NAMIZNI TENIS V dvorani TVD Partizan v Rogaški Slatini je bilo 25. januarja tekmovanje namizno-tenisačev občine Šmarje pri Jelšah, kl sodi v okvir delavskih športnih iger občine za leto 1975. Na tekmovanju se je zbralo 25 Igralcev iz več delovnih kolektivov. Zaradi tolikšnega števila udeležencev je potekalo tekmovanje v štirih skupinah, in sicer po izločilnem sistemu. Zmagovalci skupin so po- tem sestavljali finalno skupino. Med štirimi zmagovalci je bil tudi član našega kolektiva Ivan Pšajd. Tudi na tem tekmovanju je potrdil svoj sloves dobrega in zanesljivega igralca. Tekmovanje je končal brez izgubljenega niza in zanesljivo osvojil prvo mesto. V finalni skupini so bili doseženi tile rezultati: Jurišič — Tasič 2:1, Pšajd — Jernejšek 2.0, Pšajd — Jurišič 2:0, Tasič — Jernejšek 2:0, Jurišič — Jernejšek 2:0 In Pšajd — Tasič 2:0. Uvrstitev: 1. Pšajd (Steklarna »B. Kidrič«) 2. Jurišič (SGP) 3. Tasič (SGP) 4. Jernejšek (KORS) itd. MEDOBRATNE IGRE Delavske, ponekod imenovane tudi1 sindikalne igre, Imajo iz dneva v dan več privržencev. V nekaterih središčih so zelo razvite, udeležencev pa je tudi nad 20 odstotkov vseh zaposlenih. V zadnjih dveh letih smo v steklarni že dosegli lepe rezultate, vendar bi lahko bili še večji. Pa ne 'gre le za število, v mislih imamo tudi okolje, iz katerega prihajajo novi člani: številni mladi prihajajo namreč iz steklarske šole, kjer so imeli v učnem programu tudi telesno vzgojo. Precej večje je število tistih, ki poleg dela niso vezani za posestvo ali kakšno drugo delo, ki bi' jim v določeni meri oteževalo sodelovanje v rekreacijski dejavnosti. Razloge za slabo udeležbo bi lahko našli tudi v doslej neustrezni popularizaciji. Mcr-da tudi v tem, ker smo v preteklosti tekmovali ne glede na leta starosti. L naštetim lista razlogov ni izčrpana. Pa pustinjo jih ob strani. Najbrž bo bolje. Če na kratko povemo, kaj bi bilo treba storiti v prihodnje, da bo udeležba večja. Prenesimo nekatere misli udeležencev sestanka, ki ga je organizirala komisija za rekreacijo. V soboto 15. februarja je beseda stekla o tem, kako Dl najbolje organizirali letošnje medobratne delavske športne Igre. Tembolj, ker potekajo letošnje igre v počastitev pomembne obletnice naše družbe — 30. obletnice osvoboditve. Nekateri menijo, da obstajajo stvarne možnosti za udeležbo po več moštev iz vseh oddelkov. Tako, na primer, naj bi ne omejevali pravice do udeležbe posameznikov tudi v več športnih panogah. Z dobro udeležbo in prizadevnostjo — pa ne Id za to odgovornih po posameznih oddelkih, temveč tudi ob pomoči sindikalnih organizacij — bi morale letošnje delavske igre pomeniti pozitivno prelomnico na tem področju. Iz priloženega sporeda Je razvidno, da so z organizacijo posameznih ' tekmovanj na nedeljo dali priložnost tudi tistim, ki delajo v Izmenah. To naj bi bil med drugim velik prispevek k množičnosti medobratnih delavskih športnih iger. Poleg tistega, kar nam je bilo že doslej znano, letošnje igre vsebujejo novosti, ki ne bodo brez odmeva med udeleženci. Prva novost* je. da bo v program medobratnih delavskih iger sprejet kros. Druga je ta, da bomo letos lahko izbrali tudi najboljšega posameznika v medobratnih delavskih športnih igrah. Kako? V namiznem tenisu, kegljanju, krosu In šahu je možno meriti tudi uspeh posameznikov, kajti to so panoge, kjer svoje moči lahko odmerijo tudi posamezniki. Pred začetkom tekmovanja bodo vsem udeležencem znane vse propozicije. Tudi storostne azme-jitve bodo. Uspeh tistih tekmovalcev, ki so stari do 35 let, bomo merili ločeno od uspehov tistih nad 35 let. Tako bomo izločili premoč kakega mladeniča pred dosti starejšim tekmovalcem. Zanimanje bo večje, negotovost pa prav tako. Na sestanku so se zmenili, da bi medobratne delavske športne Igre potekale po temle sporedu: Panoga: število članov moštva datum in ura vodja tekmov. NAMIZNI TENIS 3 ŠAH 4 ODBOJKA 6 STRELJANJE 5 KROS 5 KOŠARKA 6 KEGLJANJE 6 ROKOMET 7 NOGOMET (veliki) 11 Moštva in vodje po posameznih oddelkih: 1. Peči I. in II:. Lešnik, Sabljak, Srpčič, Kozlevčar. 2. Peči III. in IV.: Vukovič, Novak, Pšajd, Fenko. 3. Brusllnica, groba brusllnlca in slikarija: Podkorltnik, Poš, GruČan, Tišma. PISMO SOŠOLCEM Moj domači kraj! Moj domači kraj je Rogaška Slatina. Stanujem v bloku. V parku , mojega domačega kraja je spomenik padlim borcem in talcem. Na Knežcu je hiša Borisa Kidriča. V tej hiši je urejen muzej. Razstavljene so hiše iz časa vojne. V Rogaški Slatini imamo lepo urejen park, kjer cveti mnogo lepih 2. Jll. ob 9. uri Lešnik 9. III. ob 9. url Djurkovlč 15. III. ob 14,30 url Kozlevčar 16. III. ob 9. uri Srpčič 23. III. ob 9. url Kores 29. III. ob 14,30 uri Vukovič 6. IV. ob 9. uri Colnarič 12. IV. ob 14,30 uri Sabljak 17. in 19. aprila ob 14,30 url 4. Zunanji obrat in uslužbenci: Kores, Kosovec, Klančnik, Horvat. 5. Kozje: Božiček, Jošt, Černelč. Morebitne pritožbe bo reševala komisija v sestavi: Lešnik, Srpčič, Tišma, Pšajd, Vukovič, Boroš in Kores. rož. Ker je Rogaška Slatina lep kraj, pridejo k nam številni gostje. Da bi jih prišlo še več, so v parku sezidali nov hotel, ki se imenuje DONAT. V novem hotelu sem si ogledala kuhinjo, jedilnico, kavarno itd. V Rogaški Slatini so sezidali tudi nov zdravstveni dom. Meni je v Rogaški Slatini zelo všeč. Mirjana Bursač, 3. c OS Hvala za pismo, Mirjana. Oglasi se še kaj. Tudi sošolcem reci, naj nam pišejo. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 13 sestavil ALOJZ KUHALE SREDNJI DEL TOVARNA STEKLA GLEDA- LIŠKI PROGRAM RADIKAL /A OGLJIKA /N VOP/KA PRESTOLNICA BANGLADEŠA INDUST- RIJA nafte INFEKCIJ- SKA BOLEZEN (OTA PNI KRČ) PRIPO- VEDNO PESNI- ŠTVO ZIDAR- SKA LOPATICA EVROP- SKO GOROVJE ŽLAHTEN PLIN ČEŠKI AVTO STEZA LJUDSKA REPUB- LIKA HOŠKI PEVSKI GLAS MAKE- DONSKO M. /ME OKENSKA NAVOJ N/CA TEŽKO DELO, GARANJE zgradba) S v PUU NO C M E PTICE ŠUMNIK MEDMET DOLEČ/lVE ELEKTRON RAČUNSKA NAPRAVA VODENA AL/ Gnojna BULA soglasnik /V SAMO- GLASNIK kmet. RASTLINA TERMO- METER pasja Bole- zen samski MOŠKI OPTIČNO STEKLO ANGLEŠKI FIZIK /N KEMIK (FRANCIS) SLOV- HUMOR. UST NAROD. SKUPINA NAJVIŠJI VZOR STEKLAR SMUČAR- SKO TEKMO- VANJE ODRA DA REZILA Jah- P0TE2A ZVER. IZ RODU MAČK ORODJE Z AN J/C KRAJ PRI ZIDANEM mostu LETALSKO PODJETJE O&R/ PROSTOR NA LEL. POSTAJ! PEVKA NOVAKOVIČ OČESNA POKLOP KA SORA NA KOROŠKEM SANITET. MATERIAL NEKDANJA HERSKA ENOTA ZA V/NO ŠASTRI OSEBKI/ ZAIMEK AVSTRIJ- SKA TISK- AGENCIJA VRSTA ŽITARICE NA PLAČILO JUŽNO- AMER. Ž/VAL AL/ (SRBSKOJ UNITED N AT! ON S DOLG OPERA PAPIGA EKONOM. PROPAGAN. ODERU- ŠKI ČLOVEK Ž/VAL (LETEČI sesalec) LADJEVJE, MORNA- RICA PLAČA ČLANOV VLADAR- N/S Med reševalce nagradne križanke bomo razdelili .150 dinarjev, In sicer: 1. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele na naš naslov do 15. marca 1975. Prijetno zabavo pri reševanju in srečo pri žrebanju! ZA DOBRO VOLJO HIERARHIJA »Tale, ki je pravkar šel mimo, je bil nekoč moj direktor.« »Zakaj ga nisi pozdravil?« »Nekaj se je spremenilo. Zdaj sem jaz njegov direktor.« »Zakaj pa potem on ni tebe pozdravil?« »Najbrž misli, da bo še kdaj moj direktor.« M. J. STAVA »Stavim za kakršenkoli znesek, da sem ležal na vseh oddelkih te bolnišnice.« »Velja, za tisoč dinarjev,« pravi prijatelj. »V porodniškem oddelku gotovo še nisi bil!« »Stava je moja. V tem oddelku sem bil najprej — tam sem se namreč rodil.« M. J.