PoStnlna plačana ? tfofovtnf.
Maribor ietriek 21. dfeeemfora 1939
Stov. 51. Leto It.
Cena VSO din
#
Resnica je etftni norce, ki ima povsod svojo veljavo.
Kitajski pregovor.
Uredniitvo in uprava: Maribor, kopalllka ul. t . Ul »47. Iihala v*ak CMrtok ••'I* '•«n° din, pollalno 18 din, {•lilletno 9 din, la lnoxamitvo latno n din Kokoplil «o n. vračajo - Polt iek. rat 11J87 Marlboraka tltkaraa <Ld?Maribor
Oglati po coniku
Ciano o italijanski zunanji politiki
Preteklo soboto je imel grof Ciano dolgo pričakovani zunanje politični govor. že 1929. je Mussolini opozoril, da je treba nujno začeti z izpremembo krivič ne mirovne pogodbe. Zadel pa je ob izrek: »Izprememba pomeni vojno«. Ta izrek se je izkazal kot usoden za Evropo. Skupna varnost je bila le utvara, bila je le krinka za politični in vojaški pritisk določenih skupin držav. Italija je zato predlagala pogodbo med štirimi velesilami Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo. Predlagala je tudi razorožitev — vse brez uspeha. Odtlej se je Italija odločila, da bo za ureditev svojega imperija in za svoje koristi sama skrbela. Abesinska zadeva je bila nujno posledica tega stališča in posledica dolžnosti, da si zagotovi varnost, neodvisnost in bodočnost. Ko je pričel Franco svojo akcijo se je Italija ta-kaj zavedla svoje dolžnosti, razumela je pomen te akcije, saj je poznala delovanje kominteme v Španiji. Vedela je, kake posledice bi imela rdeča zmaga za mfr v Sredozemlju. Poraz nacionalistov bi
ogražal italijanske korositi v Sredozemlju. Italija ni mogla gledati prekrižanih rok tuje vmešavanje.
Med državami, ki so spoznale položaj v Španiji je bila tudi Nemčija. Politika osi Rim-Berlin, ki se je pričela že v abesinski krizi, je bila prvič praktično uporabljena v Španiji. V tem času je sprejela Italija nemško povabilo za pristop k protikomunističnemu paktu. Ta pakt je imel jasen političen namen, da okrepi protikomunistični sistem ter pripravi mnogo širše sodelovanje na vseh področjih med državami, ki so pripadle temu sistemu. Edina naloga tega pakta je bila, da spravi v sklad upravno sodelovanje med tremi vladami za obrambo proti boljševiški nevarnosti. Brezkoristen bi bil ali bi ostal v najskromnejših mejah navadnega^ sporazuma, če ne bi bil svečana politična obveza med državami. Nadalje je Ciano orisal namen in pomen monakovske konference ter povedal nekaj besed tudi o zasedbi Albanije. Dejal je: Zasedba Albanije je bila izključno
italijanski korak, ki so ga edino narekovali nagibi, kateri se tičejo naših lastnih interesov, ter položaj, ki je postal v Albaniji ni imel nobene zveze s položajem 113 češkoslovaškem. Priključitev Albanije Italiji je pomenilo uresničenje starih pravic in kronskih dolgotrajnih naporov ter nase delavnosti v korist albanskega naroda (citirano jx> »Slovencu«). Potem je Ciano govoril še o italijanski volji do mi-ni, ki ga potrebuje še tri leta, omenil ne-lzpremenjeno stališče Italije do Nemčije, očrtal poljsko krizo ter označil italijansko stališče do Balkana, posebno do Jugoslavije in drugih držav.
V	italijanskem tisku so izšli nekateri prav zanimivi komentarji, ki ta govor še izpopolnjujejo. »Tribuna« piše:
»Dvoje novih dejstev slišimo iz govora zunanjega ministra grofa Ciana. Prvo dejstvo je, da je nemška vlada postopala neodvisno in se ni ozirala na obveznosti, ki sta jih obe, Nemčija in Italija podpisali. Drugo dejstvo pa je, da svojega namena, sklepati prijateljsko pogodbo s
Sovjetsko Rusijo, Nemčija ni sporočita, italijanski vladi, marveč jo je postavila pred gotovo dejstvo. Italijansko vlado je obvestila šele na predvečer podpisa nemško-sovjetskega pakta v Moskvi.«
Podobno piše »Corriere Padano« (ki je glasilo maršala Balba), ki pravi, »da Italije ne zadene nobena krivda za razmah Sovjetske Rusije v Evropo. To je izključno zadeva Nemčije same. S stališča politike »osišča Rim-Berlin« nenadni nastop Sovjetske Rusije, Italije ne briga, ampak samo Nemčijo, kajti Italija je bila o nem-ško-sovjetski .pogodbi informirana šele 21. avgusta, medtem ko je bila pogodba že d'ne 24. avgusta podpisana v Moskvi. Italija se ni oddaljila od osišča. Italija je spoštovala duh in besedo italijansko-nemškega pakta, ki je predpisal, da se morata obe vladi vedno med seboj posvetovati, preden katera začenja kakšno pobudo v zunanji poiitjki.«
,Zdaj moremo zajadrati s polno paro v slovanstvo in jugoslovanstvo!"
Po treh tednih zasedanja arhijerejskega zbora pravoslavne cerkve je priredil Nj. Sv. patriarh svečano kosilo, h kateremu je povabil tudi vlado, ki se je številno udeležila, saj se je odzvalo 18 ministrov, med njimi dr. Krek. Cerkveni zbor je rešetal predvsem finančna vprašanja pravoslavne cerkve in tega se je dotaknil tudi patriarh Gavrilo v svojem govoru na banketu. Rekel je: »Kot vsaka organizacija ima tudi srbska pravoslavna cerkev svoje potrebe in — računa na podporo in darežljivost države.« Predsednik vlade D. Cvetkovič je odgovoril, da je vlada na včerajšnji seji pokazala polno razumeva-
nje za potrebe srbske pravoslavne cerkve. Po burnih vzklikih so vsi prisotni zapeli »Mnogaja ljeta«. Po kosilu je izjavil D. Cvetkovič novinarjem: »To je le prijateljski sesanek,« Govoril je nato škof Jovan, potem pa dr. Maček,, ki je rekel: »Mi Hrvatje smo vodili dvajset let borbo, bodite prepričani, ne proti srbstvu in tudi ne proti slovanstvu; vodili smo borbo za pri-znaje naše narodne individualnosti, in ko smo tu uspeli, nam ni treba več borbe, zdaj moramo zajadrati s polno paro v slovanstvo in jugoslovanstvo.« Po tem govoru sta se patriarh in dr. Maček objela in poljubila.
Dvajsetnica slovenske univerze
Najvišji slovenski učni zavod, Aleksandrova univerza v Ljubljani, je 16. in 17. t. m. praznovala 20-letnico svojega življenja, svoje borbe za obstoj in izpopolnitev. Pred dvajsetimi leti je namreč Protičeva vlada s prosvetnim ministrom Lj. Davido-vičem in tremi slov. ministri izpolnila davno željo vseh Slovencev:	z	zakonskim
določilom je poklicala v življenje slovensko vseučilišče v Ljubljani.
V	proslavo te pomembne obletnice sta se poleg promocije dr. Korošca za častnega doktorja vršili dve javni slavnostni prireditvi. 16. t. m. zvečer je bila v opernem gledališču slavnostna predstava Foer sterjevega »Gorenjskega slavčka«, za uvod pa je pesnik O. Župančič spregovoril tople in klene besede, ki so veljale predvsem slov. akad. mladini. Drugega dne pa s* je vršilo v Beli unionski dvorani svečano zborovanje, na katerem je
bilo navzočih in je   po uvodni besedi
rektorja dr. Slaviča — tudi govorilo več ministrov: dr. M. Krek, dr. J. šutej (kot zastopnik dr. Mačka), dr. Korošec, inž. Beslič. Poleg teh so pozdravili naš naj-višjl učni zavod ter govorili tudi ban dr. Natlačen kot zastopnik predsednika vlade, predsednik Akademije znanosti in
umetnosti dr. Nachtigal, rektor zagrebškega vseučilišča, zastopnik beograjske univerze ter ljubljanski župan. Ob koncu je podal vseuč. prof. dr. Polec izčrpno zgodovino borbe za to našo ustanovo nakar je Akad. pevski zbor zaključil šiav-nos tz Adamičevo »Zdravico«.
Slovensko vseučilišče, najvišja afirmacija svobodnega slov. življenjskega utripa in hotenja, stopa tako v tretje — upajmo, srečnejše — desetletje. Ob tej priliki ji tudi mi iz dna srca kličemo: naj živi, naj raste, naj procvita!	f§.
Volitve v Bolgariji
Kljub nemirnemu mednarodnemu položaju bodo decembra in januarja v Bolgariji volitve v sobranje — v narodno skupščino. To bo po številu 25. sobranje. Prvi del volitev bo 24. decembra, ko bo volilo šumansko okrožje; 14. jan. bo volilo burgoško in pjevljansko, 21. jan. sta-rozagorsko in vraško, 28. jan. plovdivsko in sofijsko okrožje. Po ustavi od 19. maja 1934. leta ne obstajajo stranke. Zato bodo le posamične — poimenske kandidature. Za prvi del volitev je od 233 predloženih kandidatur odobrenih 150.
Poročila s fronte ua Finskem
»Večernik« poroča: Po vesteh z nor-veško-finske meje so ruske čete včeraj zasedle finsko arktično ozemlje, ležeče med' Norveško_ in Rusijo. Glavna komanda ruskih čet je zdaj v Kaknijasviu. Tuji opazovalci poročajo, da so poleg motoriziranih čet na tem področju operirale tudi pehotne čete kaldh 10 tisoč mož, dočim se je na finski strani bojevalo samo kakih tisoč mož. Ruske izgube so zelo velike. Opaženo je tudi, da so ruske čete, ki operirajo južno od petsamskega področja, zelo dobro opremljene. Zima je vedno hujša. (Reuter).
Ass. Press. Ponoči so ruske čete na najsevernejši finski fronti napredovale 180 kilometrov južno od mesta Petsama, kjer se je sovjetski napad pričel, do mesta Naatsi. Preden so sovjetske čete vkorakale v to mesto, so morale premagati hud odpor finske obrambe. Finske čete so bile potisnjene nazaj do kaskamskega okrožja.
7 dni
po svetu
□ Chamberlain je obiskal z letalom zapadno fronto. Njegovo letalo so spremljali angleški lovci.
□ V nekaterih romunsk:h tovarnah in petrolejskih predelih je prišlo do hudih eksplozij, ki so zahtevale mnogo žrtev. Eksplozije so baje delo vohunov vojuio-čih se držav.
□ Iz Rima poročajo, da je odpotoval ruski novi poslanik Gorelkin še pred uradnim nastopom iz protesta proti demonstracijam.
□ Poljsko kratkovalovno postajo so odprli v Parizu.
Svojim naročnikom, čitateljem in prijateljem želita VESEL IN SREČEN BOŽIČ 1939 uredništvo in uprava » E d i 7i o s t i «
□ Nad Wilhelm9havenom se je vršila največja letalska bitka v sedanji vojni. Poročila o uspehih so bistveno različna: Nemci poročajo, da je prišlo 44 angleških letal, od katerih so jih zbili najmanj 34, sami pa so izgubili le 2 bombnika. Angleži ta poročila zanikavajo ter trdijo, da so zbili 12 od 24 nemških letal in da so sami izgubili le 7 letal.
□ Prva kanadska divizija, ki bo šla na zapadno bojišče, je po angleških poročilih že prišla v Evropo. V najkrajšem času jo bodo odpremili v Francijo.
□ 39 trgovskih ladij s skupno 186.000 tonami so izgubili Nemci od začetka vojne po poročilih Angležev.
D Nemška potniška ladja »Kolumbus«,
tretji najvefti parobroa nemške trgovske mornarice z 32.565 tonami se je ob odhodu iz Mehike potopila. Pravijo, da ga je potopila nemška posadka sama. Posadka je rešena. Pred luko so čakale na odprtem morju angleške vojne ladje. Angleži sodijo, da so Nemci potopili doslej že 23 lastnih potniških in tovornih parnikov s 139.407 tonami.
n tz Finske poročajo, da so potopili sovjetsko križarko »Oktobrska revolucija«. Finske oblasti o tem še niso dale avtentičnih potrdil.
O	Holandska je zopet v skrbeh za svojo nevtralnost radi 20 armadnih zborov Nemcev na meji Luxeimbourga, Belgije in Holandske.
X ,D, y ,b°Jih nad Anglijo je bilo v 51 letalskih bojih sestreljenih — po angleških poročilih — 21 nemških letal.
d Sovjetsko-turška pogajanja se bodo na Stabnovo zeljo ob n« vid a, poročajo iz Budimpešte.
D proti 35. poslancem, ki so bili izvoljen^ kot kandidati komunistične stranke, je uvedena preiskava. Koncem decembra bo preiskava ‘ zaključena in bodo predani vojnemu sodišču.
n Za Finsko zbira darove nad 1200 ameriških listov.
□ štirje albanski senatorji so bili imenovani v rimski senat ter so položili svečano prisego.
□ šef celotne nemške policije Hintmler
se mudi te dni v Rimu. \
us
Ugodnost za nove naročnike o boiiiu:
Današnjo, božično številko, pošiljamo na ogled nekim naslovnikom, ki so občasno list že prejemali na ogled. Kdor »Edinost« TAKOJ ALI NAJPOZNEJE DO NOVEGA LETA naroči — za enkrat zadostuje za to dopisnica —, mu bomo tednik pošiljali z Novim letom do konca januarja 1940. izjemoma brezplačno, itak majhno naročnino pa zaračunali šele od 1. ebruarla 1940. dalje. ZA TO IZJEMNO UGODNOST, ki jo nudimo »BOŽIČNIM NAROČNIKOM«, smo se odlo- Utirana čIH, da se tudi novi naročniki lahko prepričajo, kako krivični so napadi na »Edinost«, ki se baš konec starega leta naj-
bolj množizo pri strastnih nasprotnikih poštenih prizadevanj našega tednika.	Maruši.	Bj»iM>llil,I>	wl,r»	8
.EDINOSTI
Na povelje Hitlerja, ki je bilo sporočeno brezžično ladji, je kapitan Langsdorff v nedeljo zvečer nekaj pred 18. uro (ameriškega časa) izkrcal 700 mož na nemško petrolejsko ladjo »Taconio«, ki je tudi bila v Montevideu, in z ostankom posadke odplul iz luke. Usmeril se je najprej proti zapadli, kakor da bi se hotel zateči v argentinsko luko Buenos Aires, pa je potem zopet zaokrenil in se ustavil v bližini Montevidea. Z oklopnice se je izkrcalo zopet precej jnornarjev, ki so prišli na »Tacomo«, ki je ves čas sledila »Admiralu Speeju«. Na ladji je ostal le še poveljnik in nekaj višjih oficirjev in iz-vežbanega moštva. Okrog 19. ure i se- je
je bila prisiljena uporabiti orožje. Najpre so streljali v zrak. Pri spopadu je bil tež ko ranjen komunist Buljanovič Vicko k Splita, ki je med prevozom v bolnišnic« umrl. A. A.
4. Zagrebško radijsko postajo je kupi la država za 1,900.000 din.
Admiral Graf von Spee“
Nemci sami pognali oklopnico v zrak, da ne bi padia sovražnikom
ki je bilo sporoče-kapitan Langsdorff
Pozornost vsega sveta je bila zadnje dni osredotočena nia dogodke v Južn. Ameriki, kjer se je odigralo zadnje poglavje drame ene najmodernejših nemških vojnih ladij. Milijoni ljudi so po vseh delih sveta pričakovali, kako se bo izteklo srečanje oklopnice z nadinočnim bro-dovjem Angležev in Francozov.
že v pretekli številki smo zabeležili vest, da je v sredo, 13. t. m. v južnem Atlantiku nemška oklopnica »Admiral Graf Spee« napadla vrsto angleških ladij, namenjenih iz Južne Amerike v Anglijo, ki so jih spremljale angleške križarke »Exe-ter«, »Ajax« in »Achilles«. Zapletla se je z njimi v boj, ki se je začel kakih 400 morskih milj vzhodno od ustja reke La Plata. Angleži so manevrirali tako spretno, da nemški ladji, dasi je bila večja in močnejša kot vsaka nasprotna, ni preostalo nič drugega, kot da se je precej poškodovana zatekla v urugvajsko pristanišče Montevideo. Oklopnica je dobila precej zadetkov, med njimi dva, močna na pramcu, ki sta poškodovala oklopni stolp s težkimi topovi. V bitki je bilo ubitih 36 mož posadke, 60 pa jih je bilo ranjenih. Nemci so v Montevideu izkrcali mrliče in jih svečano pokopali, izkrcali so tudi nekaj težko ranjenih in jih spravili v ta-
mpšnjo bolnišnico.
Po mednarodnih določbah vojna ladja v vojni ne sme biti v nevtralnem pristanišču več kot 24 ur, ako ni nevarnosti za njeno plovnost, kar pri nemški ladji ni bilo. V nedeljo zvečer je potekel itak podaljšani rok. Poveljniku ladje kapitanu Langsdorffu so sporočila urugvajska oblastva, da ima do 18. ure ameriškega časa (ob 22.30 srednjeevropskega časa) zapustili luko in urugvajske teritorialne vode (v razdalji 5 morskih milj ali 9 kilometrov), sicer jo bodo razorožile in posadko do konca vojne internirale. Nemci so baje hoteli ostati tako dolgo v luki, da bi prihitela medtem na pomoč enaka oklopnica »Admiral Scheer«, ki križari nekje v bližini Argentinijc. Angleži pa se tudi podaljšanju bivanja niso preveč zoperstavljali, ker so medtem hiteli z vso paro n;a pomoč trije zavezniški drednavti (angleška »Renown« in matična ladja za letala »Are Royak ter francoska »Dun-querque«). Angleži so mislili, da bodo 'zvabili v past tudi »Admirala Scheera«, in ga uničili. Pred Montevideom je budno križarilo nasprotniško brodovje, da uniči »Admirala Speeja«, čim se pokaže na odprtem morju, in morda tudi posestrimo, ki mora biti nekje v bližini.
Zadetki v poveljniki most
| pred 18. uro (ame 700 mož na nem-»Tacomo«, ki je tu-
li le se in iz-
_ se. je
 j..____________________________   i	čoln,s ka-
pitanom in poslednjim ostankom posadke. Ko je bil čoln nekaj sto metrov oddaljen od oklopnice, je kapitan Langsdorff pritisnil na gumb, zvezan po dolgem kablu z ladjo, in na oklopnici je nastal strašen pok. Nemci so sami pognali ladjo v zrak, da ne bi padla sovražnikom v roke. Sledila je druga eksplozija, ki je preklala ladjo na, dvoje, in potem še ena. »Admiral Graf Spee« se je počasi postopila, ker pa je tam morje globoko le 9 metrov, štrli velik del ruševin nekdaj tako ponosne nemške bojne ladje še iz morja. Na obali je bilo na stotisoče ljudi, ki so gledali strašni prizor, ki se je odigral ^nekoliko kilometrov pred njihovimi očmi. V zraku so krožila angleška letala in se potem vrnila na ladje.
Tudi Angleži so imeli kakih 70 mrtvih in zelo mnogo ranjenih. Nemška ladja se je v . bitki pretekli tedgn. dobro branila, če bi pa sedaj izplula na odprto morje, bi šla v gotovo smrt vsa posadka. Nemci so žrtvovali ladjo, kakor so poleti 1919. v Soapa Flowu vse brodovje, kakih 70 ladij, da jih ne bi imeli po izgubljeni vojni Angleži.
Moštvo je bilo rešeno brez sleherne izgube in je bilo internirano. Angleško brodovje križari še vedno ob južnoameriški obali in očividno čaka na prihod druge nemške oklopnice.
»Admiral Graf Spee« je enako kakor »Deutschland« In »Admiral Scheer« bila zgrajena pred nekaj	leti in	je imela 10
tisoč ton.	Bila	je	izvrstno	oborožena.
Imela je 6	topov	po	28 cm,	8 topov po
15 cm in 6	topov	po	10.5 cm,	potem pro-
tiletalsko artiljerijo in torpedne cevi. Imela je tudi dvoje letal na krovu. Stala je nad milijardo din. Imela je dizlove stroje na nafto in je lahko plula 10.000 morskih milj (18.520 kilometrov) daleč z nafto, ki jo je imela v sebi.
□ Poveljnik oktopnjače »Admiral Graf von Spee« je naredil samomor. Med pomorščaki je običaj, poveljnik ne preživi svoje ladje,
Japonci v Ameriki
Združene ameriške države ne poznajo samo vprašanje črncev in Zidov, ampak tudi vprašanje Japoncev. Kako je do tega prišlo?
V Arizoni so se naselili ob veliki reki, ki stalno poplavlja svoje bregove, Japonci. S svojo veliko delavnostjo in spretnostjo se jim je posrečilo, da so ustvarili iz ozemlja, ki je bilo doslej pusto In neobljudeno, velike rn plodonasne farme, ki so donašale lastnikom velike dobičke. Nastale so plantaže zelenjave in sadja, ki so kmalu začele vplivati na tržno ceno in zato se ni čuditi, ako so začeli sosedje teh farm — Amerikanci z zavistjo gledati na te farme. Zabelo se ]e godrnjanje in
medsebojna huda konkurenca, dokler niso lepega dne eksplodirale bombe, ki so jih podtaknili zavistni sosedje — Amerikanci, na mnogih farmah in dale s tem razumeti Japoncem: Izselite se ali pa vas mi vržemo ven .
Kakor se je v (Jobi svobodne selitve v Ameriko priselilo na milijone Evropejcev v Ameriko in so se ti naselili na bregovih oceana, tako so se tudi Japonci priselili v velikem številu in se naselili na obalah Pacifika, v Oregonu, Kaliforniji in Washingtonu. Od tod so se selili v Arizono, Utah in Wyoming. Tam, kjer so se domačini le s težavo preživljali, tam so Japonci izvrstno uspevali, Nastala so
trenja, ki so dovedla do požigov japonskih naselbin in do preganjanja Japoncev, dokler 1. 1924. ni bilo onemogočeno priseljevanje Japoncev z »Gentlemen-Agreementom«. Kljub temu pa je ostala mržnja do Japoncev, ki se je jasno izražala tudi v zakonodaji. Tako je izšel zakon, da se ne smejo poročiti pripadniki bele rase z pripadniki rumene rase, prepoved ustanavljanja farm brez predhodnega dovoljenja vlade in drugi slični zakoni, ki so imeli nalogo, težiti Japoncem življenje v Ameriki.
Japonci, katerim je bilo onemogočeno, da bi se bavili s poljedelstvom, so se začeli seliti na morsko obalo in se baviti z ribolovom. Med tem ko so vodili boj proti Japoncem kot farmerjem kot konkurenčno vprašanje in vprašanje rase, se je pa začela voditi borba proti Japoncem
1 dni
domaeih vesti
% Predsednik državnega sveta dr. Sagadin je bil upokojen.
Ut V Splitu so bile demonstracije komunistov. Na obali se je zbralo 600 ljudi, ki pa so kmalu narasli na več tisoč ljudi. Na povelje redarstva, naj se razidejo, so nekateri iz gruče začeli metati kamenje in vzklikati v komunističnem duhu. Policija
je kupi-
v Sloveniji so se
zopet skrčile za enega člana. V Ljubljani je po daljšem bolehanju umrl član ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja Ivan Kalinšek, ki je bil več desetletij sotrudnik »Slovenskega naroda«. Star je bil 66 let. Naj v miru počiva!
Ut Novo poštno polopje o začeli graditi v Kranju. Stavba bo enonadtropna in bo stala nad milijon dinarjev. Občina je zastonj odstopila stavbišče. V poslopju bo tudi nameščena avtomatska telefonska centrala.
Ut Znižan porto za razglednice za oraznike. Poštno ministrstvo je za Božič, Novo leto in Veliko noč znižalo porto za razglednice, tudi z voščili od 1 dinarja na 50 -par, vendar razen naslova ne smejo imeti naoisanih več kot pet besed oozdrava, voščila itd. Ta določba velja v čtsu od 10 dni pred prazniki in 5 dni po oraznikih, za Božič torej od 20. decembra do 6. januarja.
□ Poljska — rezervat Nemška vlada
je opustila, kakor poroča »Bdrsenzei-tung«, misel na poljski protektorat. Namesto tega se ustanovi poljski rezervat, ki bo obsegal okrožja Varšavo, Radom in Krakov, in to po vzorcu židovskega oro-tektorata v Lublinu. Vsi na področju stare Nemčije in zasedenega ozemlja stanujoči Poljaki bodo prisilno naseljeni v tem rezervatu. Načrt o ustanovitvi poljskega protektorata je nemška vlada opustila, ker ni mogla najti med Poljaki nikogar, ki bi bil pripravljen sestaviti vlado takega protektorata.
D V Parizu je bila preimenovana Ulica Moskve v Ulico Helsinki.
□ Nizozemska kraljica Vfljemina jc p recitala v radiu proglas na narod, v katerem se spominja požrtvovalnih nizozemskih vojakov, ki stojijo na meji ter izraža svoje dopadenje nad dejstvom, da je nizozemsko ljudstvo doslej znalo z mirom prenašati vse težave, ki jih prišana zanje evropski položaj.
— ribičem kot strgtegična borba, kot borba za nacionalne interese Amerike. Tako je pred kratkim poizkušal zastopnik Kalifornije v parlamentu dokazati, da je množica japonskih ribičev samo nekaka predstraža japonske vojne mornarice. Luka Long Beach, ki leži ob morju in mimo katere morajo ladje, ki plujejo v Los Angeles, ki leži 80 km od obale, je sedišče japonske ribiške flotilje. Jadrnice in ribiški čolni Japoncev, tako je trdil zastopnik Kalifornije, niso ničesar drugega kot maskirane bojne edinice japonske vojne mornarice. Vsaka jadrnica je opremljena z Dislovim motorjem, čolni imajo priprave za polaganje min. Celo to je trdil, da so ribiči japonski mornarji, ki jih vodijo rezervni japonski mornariški oficirji.
Razumljivo je, da je vsa ameriška javnost postala pozorna na japoske ribiče v Long Beachu, vendar niso mogli novinarji najti ničesar drugega, kakor dobre ribiške čolne, ki so bili opremljeni za ribolov, a o vsem ostalem, kar je povedal zastopnik Kalifornije v parlamentu, ne duha, ne sluha.
Kljub vsemu se pa odnosi Amerikan-cev do Japoncev nikakor niso zboljšali. Medtem ko nastavljajo črnce kot šoferje in služabnike, uporabljajo Japonce skoro izključno kot vrtnarje, a le malo od njih pride na ta način do kruha. Razen tega se Japoncei zelo težko naučijo angleški, kar je seveda razumljiva ovira za nastavitev. Tragika Japoncev je v tem, da nazaj v svojo domovino ne morejo, ker jih tamkaj ne smatrajo več za Japonce, na drugi strani pa se ne morejo pošteno in na primeren način preživljati v svoji novi domovini. Razen tega pride na troje mož komaj ena ženska, kajti druge ženske za nje po obstoječih zakonih ne prihajajo v obzir in tako so zapisani izumrtju. Kljub vsemu preganjanju pa kaže statistika, da se_ iz vrst Japoncev rekrutira zelo malo število kriminalnih tipov, čeprav kažejo statistike, da je iž vrst priseljencev največ zločincev.
;4
★ 'Vesele in srečne božične praznike! -k
S&ožini
utrinki
Ali se Se spominjate vojnih božičev? Vi, ki ste kot deca posedali doma za mizo in spravili materi solze v oči s pri-prostim vprašanjem: »Pa mama, kje je prav za prav atek?« Ali se še spominjate? In vi, ki ste ždeli v hladnih jarkih ter se trepetajočimi rokami odpirali pošto in morebitne pakete s skromno sladico ih doma spletenimi nogavicami? Ali se še spominjate?
*
Ko boste letos sedli za morda skromno božično mizo, ne pozabite, da so na vseh frontah in po domovih Evrope ljudje, ki te vaše spomine doživljajo, ki si ne morejo iti z roko brezbrižno preko čela in malomarno zamahniti: »Ah ti spomini! Saj niso resnica, saj so le sanje, ki jih je prinesel mrak!«
O	Božiču se zbira družina. Od povsod pridejo in hitijo domov, da se ob božični večerji pogovorijo, kako in kaj, da povprašajo, kako gre dom, kako se kaj živi in ali bi ne kazalo tega in onega nekoliko izpremeniti, tu pa tam kaj popraviti in izpopolniti. In potem gre beseda o tem, kako je življenje zunaj. Nekaj je treba povedati tudi o politiki.
O	vojni pa o Chamberlainu in o Finski. Treba je pokazati, da človek ni kar ta ko za plotom, ampak, da se zanima za vse kar se godi. Morda se bo tu pa tam med očetom in sinom, ki se je bil vrnil iz mesta beseda napela — toda kmalu se bo zopet spustila v lagodni tok in zopet bo zavladalo v hiši tisto razpoloženje, ki se ga ne da drugače označiti kakor božični mir.
*
Časopisi poročajo, da bodo morda tudi na zapadni fronti o Božiču mirovali. Kajti — tako pravijo poročevalci— tudi poročilo »Nič posebnega!«, ali »Majhne praske prednjih straž!« še dolgo ne pomeni, da bi vojaki res brezskrbno sedeli v svojih utrdbah brez vsakršne nevarnosti. Tudi vsako izmed teh uradnih poročil skriva v sebi morda deset ali celo več mrtvih oziroma ranjenih. Tudi taka pozicijska vojna zahteva svoje žrtve. Morda jim bo božični mir prinesel prvi resnični oddih, morda bo kljub temu še dovolj žrtev. Mi, ki smo tu daleč v nevtralnem »zaledju«, bomo izvedeli o teh žrtvah samo tedaj, če bodo prestopile »običajno mero«.	jm.
žBožič
Tam daleč nekje v deželi, ki ji srce obraza ne ve, tam daleč nekje slom ob puški vojak. Prostak.
Mračno
se ozira v nebo in z nogo grebe sneg Tam daleč nekje sloni na straži vojak in mu je težko.
BOŽIC V PREKMURJA
Trpkim dnem, ki jih doživljamo — primerno, bo slovenski narod obhajal svelo-nočne praznike, davni krščanski -.simbol miru, ljubezni in sreče. Tudi Prekmurje, kot ena najmlajših slovenskih pokrajin, bo zaobseženo v tem praznovanju. Videz je, da bo enako onemu v drugih slovenskih pokrajinah in predelih; videz samo, kaj za prekmurskim praznovanjem bo življenjsko vprašanje tisočev in ti-: kaj bo z osnovnimi krušnimi potrebami v bodočnosti, v prihodnji pomladi?
Dan na dan se namreč v manjših skupinah, v stotinah vračajo prekmurski sezonski izseljenci iz tujine na svoje domove, kjer bodo v družinskem krogu preživeli božične praznike, vsaj za silo oblekli in obuli sebe in domače, poplačali davke in vsakršne zaostanke ter nakupili najvažnejše življenjske potrebščine. In potem? Ostali bodo pač doma, ne kot po navadi samo nekaj mesecev, temveč tako, za »nedoločen čas«, kot pravimo; prilike v svetu so pač take.
Sezonsko izseljevanje je bilo vse do zadnjega neke vrste zasilna rešitev življenjskega obstoja več kot deset tisočev Prekmurcev.
Za izseljenskim problemom bo spet ostala podoba ene izmed najbolj preob-ljudenih slovenskih pokrajin z nikakršno priliko tisoč in tisoč pridnih ter delavnih rok po znatnejšem zaslužku. Poleg tega pa bo ostala tudi podoba pokrajine, ki ji manjka tisočero življenjsko potrebnih stvari — podoba pokrajine, kateri manjka tudi moralne podpore.
če na vse to človek trezno pomisli, potem ne vidi samo »svojstvenost« nekam v panonsko ravan pomaknjene zemlje, ne, potem vidi več: pekočo življenjsko podobo. In letošnji božični prazniki tisočev in tisočev Prekmurcev v goričkih, ravenskih in dolinskih vaseh bodo nekje na dnu nosili pečat žgoče skrbi.	fš.
BOŽIČNICE
K njemu bi stopil m mu stisni roko.
V	našem listu smo že večkrat naglasili kako je važno, da posvetimo otrokom čim več socialnega in karitativnega dela. Skrb za dobro obleko in obutev ter za zadostno prehrano zlasti socialnih šibkih slojev je nujna in z zadovoljstvom lahko opazimo,_ da slovensko učiteljstvo že dolgo vrši to delo ter skuša lajšati v našem družbenem redu to rano na narodnem telesu. Hvalovredno je, da so se lotili pomožnih akcij tudi višji sloji ter slede delu učiteljstva. Po nekaterih socialno šibkih_ predelih Slovenije je veliko bede in se je o tein v naši javnosti mnogo govorilo. Pozdraviti je vsako delo za izboljšanje tega stanja, četudi se zavedamo, da je miloščina sanio kaplja v morje, ki trajno rane ne more zaceliti: Poudariti pa moramo:	Ni človek, in še
manj Slovenec, ki ima, a revnemu ne proži pomočil
Zgodbice o Anastaziji
Vi ne poznate Anastazije? Anastazija je Francozinja, če je lepa? Hm, to je po okusu. Vsekakor pa je že precej v letih. Takole okoli 100 do 150 morda celo več let ima. Še ne veste? Pomagam vam. Anastazija je več ali manj zvesta spremljevalka tiska. Mi jo prozaično imenujemo cenzuro. Francozi, ki so bolj duhoviti, so ji dali lepo ime. Tako kakor se je imenoval znameniti top Berta, kakor se imenuje bajonet pri Francozih ljubeznivo Rozalija, tako se imenuje cenzura v Franciji Anastazija. Njen sedež ali glavni stan je v hotelu Continetal. Tam prebiva obdana od neštetih svojih služabnikov večidel v uniformi. Vsak novinar, bodisi Francoz bodisi tujec, mora izročiti vsak svoj rokopis v nezalepljeni kuverti v imenovaem hotelu ter lepo mnirno čakati na svojo usodo. Prihodnji dan ali pri hodnjf teden bo videl svoj članek v časopisu lepo natisnjen —ali pa tudi ne.
Zanimivo je, da so se Francozi tako naglo navadili na omejitev svoboščin, ki so jih še pred dvemi, tremi leti za časa Blumove vlade smatrali kot bistven del francoske ustave in so Bluoia, ki je po samomoru ministra Salengra hotel ustaviti divj" napade na ministrovo osebo, njegov načrt o omejitvi tiskovne svobode odločno zavrnili. Toda danes je vojna in povsod lahko bereš: »Sovražnik prišlu-škuiel« Danes se je uvedla cenzura brez vsakršnih posebnih protestov. Toda nekaj si Francozi vendarle niso pustili vzeti:	dovtip.	Najvišja cenzurna oblast v
Franciji je postal znani francoski pisatelj
in dramatik propagandni, minister Jean Giraudoux. čeprav ga smatrajo tudi nasprotniki kot moža izredne književne kulture in takta ter ga, kakor vedo poročati, imajo prav radi se od časa do časa tudi iz njega ponorčujejo; Njegovo .ime so n. pr. izpremenili v Ciseaux doux (= Sladke škarje) čemur se je baje sam od srca nasmejal in ni cenzuriral. Prav tako so izšli v Franciji časopisi, kjer je bilo preko bele lise natisnjeno: »Rezervirano za gospodično Anastazijo!«, ali pa je n. pr. v šaljivih listih naslikana na tisto mesto stara gospodična z ogromnimi škarjami. Pri Anastaziji pa ni Gir-audoux edini francoski pisatelj. Znan angleški novinar pripoveduje, da je nek večer srečal v palači Continental celo poročnika Herzoga, ki ni bil nihče drugi kakor sam »nesmrtni« Andre Maurois.
Ko se je uvedla francoska vojna cenzura so časopisi prinesli ob tej priložnosti nekaj zanimivih zgodbic o zgodovini cenzure v Franciji pa tudi drugod. Skurjanlc in njegovi tovariši
V	dobi protestantizma marsikedaj ni bilo varno podpisati svoj spis, posebno, če pisec ni imel dovolj zaslombe pri deželnem knezu. Tudi Trubarju se je zdelo bolje, da se skrije za Prijatelja vseh Slovencev, založnik pa je postal Skurjanic, ki nikoli ni živel. Takin primerov je bilo še nešteto. Posebno v dobi pred francosko revolucijo je biio takih brezimnih brošuric na tisoče. Tiskale so se pri tiskarju P. Marteauiu v Kblnu ali celo 100 milj od Bastilje. Revolucija je sicer za ne-
kaj časa osvobodila tisk, a z Napoleonom je dobil nove uzde. Znamenit je primer nemškega založnika Palma, ki'je radi brosurice, ki jo je bil napisal GOrres (»Nemčija v svojem najglobljem ponižanju«) moral pred puške.
Hruške proti kralju
Leta 1830. je nastala v Parizu znova revolucija. Vrgli so kralja Charla X. in hoteli proglasiti demokratsko republiko,
l	oda na oblast je prišel finančni kapital z meščanskim kraljem Louisom . Phiilipr pom. ze ob nastopu je imel strastjo ppo-zicajo pro-ti sebi. Napadali so ga vsi, ki so videli v njem le zastopnika reakcije, katero so pravkar skušali vreči s presto-™ Tedaj je osnoval založnik Charles
I	hilippon, ki je bil obenem odličen karikaturist satiričen list »Charivari« ter kasneje »Caricature«. V teh dveh časopisih sta sodelovala , poleg drugih znamenitih Francozov tudi slikar Daumicr in romanopisec Balzac. V juniju 1931. so prišli na misel, ki je bila tako rekoč smrtna za kraljevstvo. Nekdo je pogruntai, da ima glava Louisa Philippa podobo hruške. In to hruško so znali sijajno izkoristiti, šitri leta so z njo držali pozornost Francozov v šahu. V vsaki številki so našli nekaj novega. In če je kdo tedaj v kaki gostilni naročil hruško »une poire«, so bruhnili vsi gostje in natakarji v smeh. Ena izmed številk PhiIippono'’ega časopisa je bila n. pr. tiskana na vseh straneh v obliki hruške. In čeprav •/ članku ni bilo niti besede o kralju, so vs! razumeli, za kaj gre.
Irci in Calligula
Leto 1835. je prineslo ukinjenje tiskovne svobode do 1848. ko so si jo zopet priborili. Toda tisk je kmalu zopet zapa-
del svoji usodi. Zanimivo je, kako so se znali umikati ostrostim tiskovnega zagona Čehi pod pokojno Avstrijo, Ker niso smeli tožiti o svojem zatiranju, so pisali
o	ubogih Ircih, ki da So pod Angleži tako želo preganjani. Tudi v slovenski tisk so te »irske zgodbe« prišle. Ponatiskaval jih je prvi slovenski poklicni novinar Tomšič, ki se je tik pred svojo šntrtjd pa-lezel tiskovnih tožb »kakor berač uši«. Kolikor jih je imel pred celjskim sodiščem, jih je vse častno rešil ter se »zmazal«, kakor sam pravi, V Nemčiji sicer ni bito posebno ostrih tiskovnih zakonov razen v letih, 1878—1890, ko so bili prepovedani socialisti, ki so potem po dvanajstih letih podzemeljskega dela zopet nastopili za svobodo tiska. Razen precej široko pojmovanega zakona o »Majestatsboleidigung« ni bilo nobenih omejitev. In še ta zakon je znal nemški pisatelj Quidde obiti z opisovanjem življenja ' rimskega cesarja Calligule.
Stavka novinarjev
še eno zgodbico moramo povedati, čeprav ne spada prav sem. Bilo je leta 1906. v berlinskem parlamentu. Tedaj je med svojim govoram vrgel nek poslanec Centruma (konservativec) v novinarsko ložo prav krepko psovko. Novinarji so molčali. Prihodnji dan ni bilo v časopisih
o	državno zborski seji niti črke. Zopet je bila seja. V časopisih niti črke. Tretji dan je'imel nemški kancler zunanjepolitični govor — v časopisih niti črke. Vsa javnost se je razburila, še isti teden je objavil tisti poslanec v vseh časopisih prav ponižen preklic in opravičilo. Tako se je končala prva in menda zadnja stavka novinarjev.,.
Indija Koromandija, kakršna je v resnici
že pred davnimi stoletji je bila Indija za povprečnega Evropejca pojem neizmernega bogastva in lepote. Njegova domišljija &e je z vso poezijo ovijala pokrajin, iz katerih so prinašali trgovci toliko tajinstvenih in čudovitih predmetov in o katerih so vedeli pripovedati ta-
litdijski voditelj M. Gandhi
ko zanimive zgodbe, da bi jih človek kar naprej poslušal. Tudi danes gre ime »Indija« neštetokrat skozi časopise in radio, toda vse, kar danes slišimo o teh pokrajinah je tako različno od naših otroških predstav. In poleg tega sc vsa ta poročila med seboj pobijajo, da postaja naša predstava še bolj nejasna in zmedena.
Indijski maharadže
Kaikor danes izgovorimo ime »Indija« nam prihajajo pač najpreje na misel bogati >n seveda tudi lepi indijski maharadže, 'ki so nam dobro znani iz operet kot dovršeni kavalirji, ki ne štedijo z denarjem ter smehljaje poklanjajo evropskim ženam bajna darila, ki stanejo več kakor celo kraljestvo. Kadar jih v gledališču občudujemo seveda ne mislimo na to, odkod imajo to bajno bogastvo.
V	indjjsikih kneževinah oziroma narodnih državicah, ki jih ni nič manj kakor 562, britanski zakoni ne veljajo. Poveza-me so z Veliko Britanijo samo preko angleških namestnikov im svojih vladarjev-maharadž, ki so v nekakem vazalskem odnosu do osrednje vlade. V večini teh držav vlada popoln absolutizem in avtokracija. Samo v 40 od njih je ločena sodna oblast od izvršne: samo 30 od njih jih ima nekaka predstavništva, ki pa so večidel ipostavljena ter imajo samo posvetovalno pravico. V večini teh držav je vladar še popolen gospodar nad življenjem in smrtjo svojih podanikov. Med privatnim'premoženjem teh vladarjev in državno lastnino se v večini primerov ne dela nikaka razlika. Morda najzanimivejši med njimi je bil pred leti umrli maharadža od Alvara, ki je vladal v državi Raj-
1	utami nad ikakimi 750.000 podaniki. Ta
i	:gž, čigar nasilnost, bahavi ponos in sati' stična surovost so spominjali na rene-mnčne italijanske kneze, je bil pač poslednji svoje vrste. Dal je toliko na svoj visoki >rod, da ni trpel, da bi se ga kdo (lotaknil. Ko je na nekem banketu kazal icki dami iz družbe svoj dragoceni prstan, ga ni hotel več natakniti, preden c;a sluga ni umil... Sicer pa je bil znan lot izboren strelec. Prisilil je svoje podanike, da so mu dajali svojo deco na razpolaigo kot vabo za tigre. Trdil je, da se nobenemu ne ibo nič hudega zgodite, ker bo sam tigra preje ustrelil, preden bi nitttsel otrok v nevarnost. Lov na tigre je M tudi povod, da se je z britanskimi o/slastmi sprl. Protestiral je proti gradnji pojta 'iz Delhija v Jajpur, češ, da mu bodo plašili tigre. Za izpopolnitev svojih
'nvIRIE je dal požgati cela naselja. Toda '•«e to n‘‘ izpodkopalo njegovega poležati. šele, ko je postal Angležem politično nezanesljiv, so ga odstavili im pregnali, -mrl je v Parizu. Seveda pa niso vsi ma-iradže enaki. Nekateri med njimi bi se primerjati vladarjem evropskega ■r^.vetljenega absolutizma. Tak je baje •haradiže od Misore, ki ga smatrajo najsvetejšega moža v Indiji. On je med rifcuni, iki živ? od lastnih dohodkov in ■ri med državno in svojo lastnino. Bo-stw> maharadž seveda mi povsem ,,ako. Nekateri1 živijo samo od nekaj ru-
i	in vse prej kakor razkošno. Drugi zo-t imajo na svojem obuvalu rubine, ki wejo več kakor 20.000 funtov (okoli iivHijonov dim)! Mnogo jih je med rnji-•i, In imajo evropsko izobrazbo, maha-»ctža #ši*h Bsh«r ima m. pr. univerzo v '' »tnbttdgeu, še več jih je, ki sploh niso ,	Skoro vsi pa so silno častihlep-
r. Ta častihlepnost se posebno vidi v
M,	^	n'
pr. brezkončen naslov, v katerem se nahaja beseda šri (= lord) 180 krat! Najpomembnejše počastitve pa so — topov-skje salve, do katerih imajo pravico, kadar se pojavijo v mestu. Od 562 držav jih ima 140 pravico na topovske salve. 6 maharadž je tako srečnih, da morajo izstreliti ob njihovem prihodu 21 salv, pri šestih je teh'strelov 19, pri dvanajstih 17. Ostali se morajo zadovoljiti z manjšim številom. Kadar se zberejo vsi ti maharadže na sestanku kneževske komore v Delhiju, je tako grmenje, da so morale oblasti prepovedati streljanje ob nedeljah. Če pa se slučajno zgodi ,da tak maharadža prispe v nedeljo v Delhi, počaka v svojem vozu izven mesta, da mu salva ne uide. Kljub vsem tem počastitvam maharadže niso Indija. Saj gospodujejo samo nad prav »neznatnim« delom, nad
1.845.000 kv. km in kakimi 80 milijoni prebivalcev. Vse drugo pa je
Britanska indija,
ki zavzema 2,839.000 kv. km in šteje 270 milijonov ljudi. Razpada na 11 provinc, ki se pa močno razlikujejo od Indije maharadžev, V zadnjem času si angleške oblasti prizadevajo, da bi ti dve »Indiji« sousmerili. Radi bi dosegli, da bi se indijski maharadže odpovedali drobcem svoje suverenosti v prid neki indijski federaciji. Indijski maharadže, ki so sicer sami predlagali to federacijo se danes tej federaciji, ki so si jo čisto drugače zamišljali, upirajo. Posebno nizam od Haj-derabada in maharadža od Misore odločno nasprotujeta. Deloma zato, ker bi ta federacija, ki bo uveljavljena, ko bodo na njo pristali maharadže, ki gospodarijo nad 51% indijskega prebivalstva, mnogo kneževskih pravic pa tudi gospodarskih koristi okrnila, deloma pa zato, ker so menili, da se bodo s federacijo otresli angleških namestnikov, v čemer so se seveda zmotili. Poleg angleških oblasti in maharadž pa je tu še tretji či-nitelj, preko katerega se ne da iti kar tako, to je indijski Kongres, največja indijska politična stranka, iki druži v svojih vrstah ljudi najrazličnejših svetovnih nazorov, socialnih slojev in ver. V Kongre-i su srečavaš velepodjetnike in. delavce, prepričane nacionaliste in socialiste, celo komunisti so med njimi. Vse te ljudi druži ena misel: osvoboditev Indije ter eden vodja:
Gandhi,
mož, ki je .neštetokrat dokazal, da zna za svojo misel tudi trpeti preganjanje, če treba. Pri nas vemo o njem le malo. Vemo o njegovih gladovnih stavkah in o njegovi beli halji iz indijskega domačega platna, morda vemo tudi o pohodu na morje z znamenom, da prekrši angleški solni monopol, vemo, da je bil že neštetokrat zaprt, da ga pa sedaj radi njegove izredne priljubljenosti puščajo pri miru. Vse to se nam zdi tuje in nerazumljivo. Pri nas si ne predstavljamo upornikov tako. Vendar ne smemo pozabiti, da so Gandhijeva sredstva boja proti Angležem tisti zemlji in tistim ljudem mnogo bolj blizu kakor recimo nam, saj budizem ne vzpodbuja k aktivnemu poseganju v življenje. V čem prav za prav obstoja Gandhijev upor in Gandhijev boj?
indija je dežela na josfrejših nasprotij
verskih, narodnih im socialnih. Gandhije-vo nacionalno indijsko gibanje skuša vsa ta nasprotja izgladiti in usmeriti v en sam tok. Indija je ogromna. Več kakor 4 milijone kv. km obsega torej skoro polovico Evrope. 337 milijonov ljudi je stisnjenih na ta prostor (mnogo več kakor polovico Evropejcev). Nad vsemi temi milijoni vlada številčno majhni angleški narod. V Indiji je angleška vojska, ki šteje celih 60.000 mož. In vendar je verjetnost, da bi se Indija kakor koli uprla tej manjšini danes skoro brezi zgledna.
50.000 domiačinov pride na enega Angleža, pa so proti temu Angležu le brc/, vsakršne moči. Kajti Indija ni edina in se po sedajih vidikih ne more zediniti* Najmočnejša vera v Indiji je hinduizem. 257 milijonov jih je ali 72%. To je vsekakor lepa večina. Toda zato, da bi zgolj ti govorili v imenu Indije je njihova opozicija, mohamedanci še vedno premočna. 22%. To ni videti bog ve koliko, toda, če prestavimo to številko v absolutno, dobimo 80 milijonov. To je pa že številka, ki vzbudi spoštovanje. Im 80 milijonov ni mogoče proglasiti kar taiko kot vsiljence in prišleke, ki bi jih bilo treba pregnati iz domovine, kateri so prav ti mohame-danci prinesli zelo visoko kulturo. Na ti-
K' te.	Ki
so jih bili postavili mohamedanski arhitekti. Večidel maharadž, radž, nizamov, kanov in navabov, kakor se ti knezi imenujejo, so mohamedanci. Tako n. pr. mo* gočni nizam od Hajderabada. In med hinduji in mohamedanci obstoja smrtno sovraštvo. Kajti verski fanatizem je tu še ogromen, naravnost nepremostljiv, čeprav je Gandhiju tu pa tam uspelo ta na-sprotštva za silo zmanjšati ter šteje med svojimi pristaši, ali morda bolje: čestilci tudi že nekaj odličnih mohamedancev, je njegovo gibanje v prvi vrsti hinduško. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so mohamedanci aktivnejši in prožnejši, da njihova moč nikakor ne odgovarja pičlemu številu, ampak ga daleč presega.
Sodobni babilonski stolp
Narodnostno je Indija še bolj zapletena kakor versko. Kajti tu se govori 84 različnih, med seboj nesorodnih jezikov. Samo tri četrtine ljudi _govori jezike, ki spadajo v arijsko jezikovno _ skupino. Med temi arijskimi jeziki so včasih prav take razlike kakor med španščino in slovenščino, da ne omenimo še tiste petine Indijcev, ki govori jezike dravidske skupine kjer sploh ni najti nikakih sorodnosti z drugimi jeziki. Teh 84 jezikov pišejo v 16 pisavah. Ali je potem čudno, da se poslužujejo posebno tiste stranke, ki hočejo obseči' vso Indijo angleščine, v kateri so tiskana n. pr. vsa komunistična glasila, pa če še tako zabavljajo po Angležih, kajti angleščino govori kakega pol milijona ljudi. Človek bi skoro dejal, da je Bog sam zmešal Indijcem jezike, da si ne bi mogli, zgraditi stolp svoje samostojnosti ...
O socialnih nasprotjih
pa menda ni treba izgubljati mnogih besed. Nikjer na svetu ni črta med bogastvo min revščino tako ostro potegnjena kakor v Indiji. Razdeljeni-na kaste, ki se med seboj ne smejo ženiti in občevati — še v roke si ne smejo seči — ne morejo najti poti v socialno skupnost. Poleg teh že »prirojenih« razlik prinaša nagla industrializacija strahotno obubožanje ljudi s seboj. Vaške obrti so brez vsakršne organizacije zapisane poginu, ki jim ga nosi konkurenčni boj. V mestih pa raste industrija, ki požira ljudi in jih pretvarja v sloj, ki se vedno bolj zaveda enake usode in skupnih nalog. Ta industrijski proletariat, najštevilnejši poleg japonskega v Aziji, saj šteje preko 10 milijonov ljudi (dvakrat več kakor v Franciji) je izpostavljen propagandi delavskih ideologij, za katere je prav tako in morda še bolj dovzeten, kakor proletariat v drugih_ deželah na svetu. On je tudi največje jamstvo za vseindijsko skupnost, ki pa je gotovo še daleč...
Kongres in federacija
Kakor smo že omenili so maharadže proti federaciji, še večji predvsem pa nevarnejši nasprotnik federacije pa je Kongres, ki zastopa vsaj v veliki meri koristi
Indija |e nemirna
Stavke, protestna zborovanja, celo -poulični boji so na dnevnem redu. Nekateri trdijo, da bodo stavke,, demonstracije in poulični boji še čez sto in sto let prav tako kakor danes.'Da je veš boj indijskega ljudstva povsem brezuspešen, ker ne bo mogel zajeti nikoli vsega ljudstva. Gotovo je:	na	verski ali narodnostni
osnovi je uspeh vse prej kakor verjeten. Vendar se zdi, da si Angleži z izredno naglo industrializacijo vzgajajo sovražnika, ki jim utegne v gotovem zunanjepolitičnem položaju, kakor je svetovna vojna, ter ob pomoči od zunaj postati neprijeten in morda celo prav nevaren.
11
indijski pesnik R. Tagore
Maharadža od KaSmirja
ljudstva, člani Kongresa sodijo prav tako kakor maharadže, da jim federacija ne. bo odpravila neprijetnih britanskih namestnikov ter da bo dala podkralju preveč pravic. Poleg tega pa so prepričani, da bodo maharadže potegnili vedno z britansko vlado in da jim bo dala britanska vlada zato še večjo moč kakor so jo imeli doslej, Gandhi sam je še pred nedavnim napadel angleško vlado, češ, da še dolgo ne pomeni popuščanje napram Indijcem, če dado Angleži nekaterim maharadžam velika polnomočja, kajti indijski maharadže niso indijski narod. Indijski narod pa zahteva demokracijo in ustavo, ki bo omejila oblast samopašnih iiiuTjha^a#.
Žena nekdaj in danes
Nekdaj je bila zlata doba ženskega dela človeštva — matriarhat. Takrat je žena res nosila hlače .in vprašanja ženske manjvrednosti in ‘enakopravnosti ni bilo, morda le narobe. Problem žene pa je nastal, ko so prevzeli moški vajeti v svoje roke. žena je postala osebna lastnica moža, njegovo orodje. Položaj žene se dolga stoletja ni poboljšal, le posamezne žene so se kdaj pa kdaj izvile iz te potlačenosti in se uveljavile v družbi. V Ci-ceronskem Rimu je bila žena brezpravna, v stari Grčiji isto in naš meščanski vek ji še tudi ni dal polne enakopravnosti, saj odpušča Napoleonov zakonik nezvestobo le možu. Nenehno zapostavljanje žene je privedlo tako daleč, da so včasih celo resno razpravljali: ali ima žena dušo ali ne.
To stalno in sistematično tlačenje je ustvarilo v možeh in tudi v ženah po-grešno predstavo o veljavi moža in žene v družbi. Ti duševni kompleksi in ne resnična manjvrednost, pogojena v bistvu žene, so dali velikemu delu ženskega sveta pečat manjvrednosti. Splošno pomeni, da je moško tisto, kar je častno, močno in pametno. Žensko pa poslušno, suženjsko.
Vendar pa so naredile žene posebno v zadnjih desetletjih velik korak naprej. Ne le redke posameznice, množice žen so se uveljavile v družbi kot intelektualne in manuelne delavke. Kolikor pa žena nekih družbenih funkcij ne more vršiti v isti meri kakor mož, vrši zato drage In morda važnejše in težje funkcije, ki Jih mož ne more. To je temelj bodoče polne enakopravnosti žene.
Spet sc govori o tem, naj prepuste žene mesta v državnih in privatnih službah lačnim možem. .Pri tem ne pomislijo, da bodo potem žene lačne. In — ali je večji socialni in moralni problem mož na cesti ali žena? Ramo ob rami se morata boriti delovna žena in delovni mož za oravico do dela obeh, kajti delo naredi človeka. Kadar ustvarjata im pridobivata oba, takrat izgine problem manjvrednosti; to pomeni novo harmonijo v zakonu, nov odnos žene do moža in obratno- ter nov odmos staršev do otrok.
Ob vse širši
demokratizaciji javnega življenja, ki nastopa, pa je čas, da pričnemo gledati v ženi človeka, da znamo ceniti njene funkcije v družbi in da ji vsi pomagamo v borbi za dosego politične enakopravnosti. — ko.
OBVESTILO
Zimski čas je najbolj ugoden za pridobivanje naročnikov. Cenjeni zaupniki in prijatelji „Edlnostt“ naj ga za to porabijo« da bomo vsi vkup imeli ustrezen delež na poSienem pospeševanju pravičnih teženj kmečko-delavskegu človeka in našega občestva!
■» a*wuRu..nvA.
sodobni obrazi—„Vlada Velike Britanije je
ki bi moral|Sklenila . .
postati trgovec
Nekaj o ustroju Britskegaimperija
Kolikokrat čitamo v časopisu poročila vladi Velike Britanije, a le redko kdo ima o tej vladi jasne predstave, saj je pod tem imenom razumeti morda najbolj zapleteno organizacijo oblasti na svetu. V mali stari hišici 10 Dovvning Street se zbirajo predstavniki pol milijarde ljudi vseh narodov in ras, ki imajo najrazličnejše pravice in dolžnosti. Poleg lorda kanclerja n. pr., čigar položaj sega 900 let daleč v zgodovino, torej v dobo izpred Viljema Osvajača, sedi minister za Zvezo narodov, položaj, ki so ga ustvarili komaj leta 1935. Razen teh dveh je še vse polno ministrov in podtajnikov, ki se komaj sami zavedajo svojih kompetenc. Bivši notranji minister Herbert Samuel je zapisal, da si ni mogoče predstavljati bolj zapletene organizacije kakor je ta. Niti en strokovnjak državnega prava bi si ne mogel izmisliti nekaj podobnega, razen v zmedenosti. Ta ustroj ima vse mogoče nedostatke in je izpostavljen najhujšim kritikam. Samo eno dobro lastnost ima: on funkcionira.
Vzemimo samo primer državnega podtajnika za Indijo. On vodi nadzorstvo nad 360 milijoni ljudi (torej nad eno pe-C^gpberlain je gotovo danes eden iz- (jno vsega človeštva!) Uprava teh mili-med- n$j®olj znanih državnikov na svetu.»jonov je v rokah državnega podkralja za In vendar je v njegovem značaju le maloljncjjj0j guvernerja 11 provinc in knezov črt, ki bi ga mogle narediti pri občinstvuIjjgo držav. V teh pokrajinah so samostoj-bog ve kako priljubljenega. Strog, skoroine zakonodajne skupščine in poleg teh še suhoparen, brez vsakršnega patosa ka-gne^a višja zakonodajna skupščina za vso kor kak soliden trgovec, nima niti ene »Indijo. Indijcem so obljubljene posebno posebnosti, ki bi se je mogla fantazija oblSC(i'aj v vojni velike pravice. Zakon pred-činstva oprijeti. Njegova znamenita ma-|vjdeva, da se bodo mogli in morali vsi In-rela, ki ga je po Evropi proslavila, na ?dijci omejiti na skupno vseindijsko skup-Angleškem ni prav nikaka posebnost, saj gčino in vlado, ki bo prevzela nekatere jo nosijo tam skoro vsi Angleži. Zdi se, pravice in odgovornosti od angleških da se ima za svojo popularnost bolj za- oblastnikov, seveda ne vseh. hvaliti svoji funkciji kot britanski mini-| Drugi prav tako zanimivi minister je strski predsednik v dobi velike vojne ka- državni podtajnik za kolonije. Njemu so kor svoji osebnosti. V tem se bistevno raz podrejene vse angleške kolonije, kakili lrkuje od večine svojih prednikov in to- 4q področij od majhne sv. Helene s 4000 varišev. Njegovi govori niso bog ve ka- [prebivalci pa do Nigerije z 20 milijoni lco navdušeni niti bog ve kako duhoviti, ^prebivalcev. Vsako izmed teh področij Strogo stvarni so, kakor kak trgovski ob-^jma svojega lastnega guvernerja jn svoj račun. Morda je prav v tem tudi del skrivjupravni ustroj od popolne samouprave z
izvoljenim narodnim predstavništvom pa do naivečjega absolutizma brez vsakršnih političnih pravic.
notsti njegovega uspeha
Im« .Chamberlain bo ostalo z zgodovino Velike Britanije tesno povezano. Ne le po zaslugi Nevilla, ampak po zaslugi njegovega očeta Josepha in njegovega polbrata Austena, ki sta igrala v angleški politiki polpretekle dobe važno vlogo. In vendar tu ne gre za kako znamenito lordsko družino, kakor n. pr. pri Churchillih, ampak za prav skromne čevljarje. Nič ananj kakor enajst članov rodbine Chamberlain je bilo svoj čas čevljarjev Pet ger.eracij se je bilo posvetilo tej, nad vse častni obrti, šele Chamberlainov oče se je bil tej obrti izneveril in postal najprej prav radikalen, potem pa strogo konservativen politik. Stari Chamberlain, ki si je bil postavil v Birminghamu ne posebno dobro idočo tovarno za vijake, se je bil odtočil, da naloži svoj denair v kako plantažo sisala (neke vrste lan), ki so ga gojili na Bahamskih otokih. In ker je bil prepričan, da bo njegov sin Austen boljši politik kakor Neville, je poslal Nevilla pa plantažo, Austenu pa ie dal vso vzgojo, ki jo potrebuje angleški politik
Toda Neville se je po sedmih letih samote (na njegovi plantaži je živelo samo z njim vred le pet Evropejcev) zopet vrnil v Evropo. Razumljivo je, da je to njegovo »pregnanstvo« vplivalo močno na njegov itak precej molčeči in zaprti značaj. Poročil se je precej pozno z Irko Mis Annie Vere Cole. Pravijo, da ga je ona pripravila za politično kariero. Najprej je bil Birminghamski župan, kakor pred njim njegov polbrat in njegov oče, potem pa je prišel v parlament ter v ministrstvo. Ko je bil finančni minister, si je pridobil radi svoje izredne varčnosti splošne simpatije londonske City (trgovskih In finančnih krogov).
In tako je bil Neville Chamberlain prav pripraven za vodstvo države v času, ko zahteva vojna izredno štednjo. Chamberlain ni nikak demokratski ideolog, ki bi načelno odklanjal diktaturo ali diktatorje, v tem se bistveno razlikuje od svojega sedanjega tovariša Edena, s katerim se je bil že enkrat razšel.
Privatno pravijo, da je sicer nekoliko molčeč, a vendar prijazen gospod, ki strastno rad ribari. Ko )e postal leta 1923. finančni minister v Baldwinovi vladi, je zapisal: »Kako čudovit dan! Dopoldan sem ujel dve veliki postri, popoldan pa sem posta' finančni minister!« Poleg ribarjenja pa pozna Chamberlain, ki je že 70!etnik, še dve strasti: metulje in opazovanje ptic. Veselje do metuljev mu je ostalo še izza njegovega bivanja v tropih, ptiče pa opazuje vsako jutro med zajtrkom skozi okno. Nekoč ie sredi hude finančne debate v parlamentu našel še do-
Tudi odgovornosti državnega podtajnika za dominije so zelo zapletene. Ti dominijoni so prav za prav že nekake samostojne države z lastnimi vladami. Tako Kanada, Avstralija, Nova Selandija, južna Afrika in Irska svobodna država. Vse te države so povezane v britanski imperij samo po vladarjevi osebi in seveda po tajniku, ki ri]ora med.njimi in osrednjo vlado posredovati. Generalni guvernerji dominijev ni§o imenovani na predlog vlade, ampak na predlog dominijev samih. Imenuje jih angleški kralj.
V	vladi je nadalje še podtajnik za Škotsko, ki ima tildi neke vrste avtonomijo. Do leta 1916 je bil v vladi tudi minister z naslovom Podtajnik pri irskem podkralju, danes, ko so si Irci že priborili položaj dominija, tega ministra ni več. Irska je sploh zelo zanimiva. Severna Irska (ena četrtina vse Irske) ima tudi svoj parlament in svoje ministrstvo z Anglijo, škotsko in Wallesom tvori Združene kraljevine Velike Britanije in Sev. Irske. V osrednji vladi je notranji minister obenem zveza med angleško vlado in vlado Sev. Irske. Včasih, ne vedno, je v tej službi združen tudi položaj zastopnika Kanalskega otoka in otoka Man, ki imata tudi svoje parlamente in . guvernerje. Ta dva otoka sta sicer del Velike Britanije, ampak ne spadata v Zedinjene kraljevine.
Vseh vlad, ki imajo v tej osrednji britanski vladi svoje zastopnike ni nič manj kakor 53. (če štejemo vso Indijo z 11 provincami in 560 kneževinami kot enoto).
človek se mora res čuditi, kako se more taka zmes med tradicijo in sodobno demokracijo še držati in ohraniti. Vendar pa nam kaže čas, da ni ustroj tisto, kar drži Veliko Britanijo skupaj ampak osebne vezi in morebitni; skupni interesi. Današnji gospodarji Velike Britanije se zavedajo, da se more vzdržati ta ustroj samo tako dolgo, kakor bo tvoril za vse te tako različne narode neko jamstvo varnosti in urejenosti ter bo ščitil skupne koristi.
INDIJA
I
t
ffhatbe,
Ti BET
BRITISCH JNDIEN
I
YLON
V Vazlristanu v Indiji je prišlo do ponovnih nemirov, poročajo nemški časopisi.
'C
Črna smrt
Tako imenujejo z drugim imenom kugo. V 14. stoletju se je ta grozna bolezen pojavila v orientu, je prešla v severno Afriko in prednjo Azijo in od tod po trgovskih poteh in po ladjah tudi v Evropo. 'Najbolj je divjala kuga na Angleškem, kajti tja so jo prinesle trgovske ladje v največjem številu, ker so se prebivalci angleškega otoka že od nekdaj bavili s pomorsko trgovino. V enem letu je umrla skoro polovica prebivalstva An-
volj časa za članek o sivih pastiričicah ki da so se pojavile v londonskem par ku. Tako se končuje njegovo pismo na »The Times«:
»p. S; — da bi se izognil vsakršnemu morebitnemu dvomu, kakor pravimo v parlamentu, bi rad pristavil, da tu ni govora o pisanih pastiričicah, ampak o sivih.«
Zdi se, da ga ta satvek bolje označuje, kakor kaka razprava, zato z njim končamo naš drobni portret.
glije, pa tudi v Evropi ni bilo mnogo bolje.
Proti koncu 19. stoletja se je kuga znova pojavila in sicer je prišla iz Hon-Konga, je prešla ocean in se ustalila na filipinskih otokih.
Stoleta in stoletja je bilo človeštvo brez moči proti tej bolezni. Šele 1. 1907. je indijska komisija za pobijanje kuge ugotovila, da so podgane v tesni zvezi z razširjanjem te bolezni. Razen tega pa je ugotovila, da so bolhe zelo nevarne nositeljice kuge. Bolha pride od okuženega človeka na zdravega, ga piči, da bi se napila krvi, človek se kraspa in nehote naredi pot bacilom, ki jih je bolha prinesla s seboj. Umrljivost pri kugi je 90%.
Ko so spoznali razširjevalce bolezni, so začeli na Filipinih paziti na to, da se noberja ladja ni približala obali več kakor 20 metrov. Verige, s katerimi so bile ladje privezane k bregu, so bile tako zavarovane, da podgane po njih niso mogle na kopno. Nato so zgradili betonska pristanišča s previsnimi stenami, ki so
jih obložili z gladkimi železnimi ploščami, tako, da se podgane niso mogle vzpenjati na breg.
Treba je bilo ubiti one podgane, ki so bile že v mestih, po hišah, kanalih in kleteh. Dvignila se je cela narodna vojska. Ljudje so si mazali telo z naftalinom, ki naj bi jih obvaroval pred bolhami ter so z vsem mogočim orožjem šli v boj proti podganam. Podirali lesene hiše, kjer drugače ni bilo mogoče podgan iztrebiti, čistili kanale, vsako hišo, v kateri se je nahajal kdo okužen po kugi so izpraznili in hišo zažgali. Prišlo je do velikih nemirov, ker so morali požgati cele četrti, kjer so bivali po večini revni domačini.
Iz Avstralije so naročili pse foksterier-je, ki so znani, da so zelo spretni v lovljenju podgan. Drugi spet so izvežbali podlasice, da so napadale podgane. Ustanovili so cele leteče bojne edinice proti podganam. Sodelovalo je celokupno prebivalstvoma zato uspeh ni izostal. Glavno mesto Filipinov, Manila, kjer je kuga zelo razsajala,, je. bilo v t?ku meseca dni očiščeno podgan in vsled takojšnje izolacije bolnikov in zažiganja mrtvecev, ki so umrli od kuge, je ep;d"’":i.a kuge popolnoma ponehala.
Najimenitnejši govor na svetu
Znani ameriški . kritik Christopher Morley je objavil v »The Golden oook Magazine« govor, s katerim je nameraval stopiti preddelavec pred svojega šefa, da ga zaprosi za povišanje plače in govor, ki ga je res imel pred svojim šefom.
Govor, katerega je nameraval imeti, je bis sestavljen tako-le: Priznali boste, gospod ravnatelj, da je kakovost mojega dela taka, da me ni mogoče nadomestiti s kakršno koli novo močjo. Zelo pa sem začuden nad dejstvom, da firma, ki je vendarle v teku dolgih let spoznala vrednost mojega dela, ne da. vidnega priznanja s tem, da mi poviša plačo. Ne jezim se sicer, gospod ravnatelj, nad tem, vendar sem nekoliko — užaljen. Lahko rečem, da sem bil zelo potrpežljiv. Svqje delo sem opravljal vedno z nezmanjšano vestnostjo in upam si trditi, da sem pripomogel k napredku firme. V svojem'oddelku sem delo tako uredil, da lahko trdim, da donaša ravno moj oddelek' tvrdki velike dobičke. Razumeli bostefin razumeti morate, da bom v primeru, da ste vi, gospod ravnatelj, drugega mn^ja, primoran, da si poiščem drur-o mesto, kjer bodo upoštevali -delavnost in vrednost mojega prizadevanja za flrmg'.
Ko pa je mož stopil pred ravnatelja, ze povedal sledeče: Gospod ravnatelj, ako niste preveč zaposleni, je tukaj še neka zadeva — v resnici izgleda stvar tako — gospod ravnatelj, jaz mislim, da bi mogli — čeprav so časi slabi... da, res me veseli, ko vidim, da kljub temu tvrdka prospeva in da je promet živahnejši ... prepričan sem, da je k temu pripomogel moj oddelek... ampak da vam povem resnico, gospod ravnatelj, jaz bi rad vedel... seveda prepustim sodbo popolnoma vam in jaz ne bi na tem vztrajal, kajti ni mogoče na mestu, d^ o tem sploh začenjam govoriti... ampak mislil sem si, da bi mogli vzeti v obzir in premišljevanje, da bi se mi kdaj v bodoče, o priliki vsaj nekolik«? zyišala plača.
□	Nemčija namerava prekiniti svoje diplomatske odnošaje z Urugvajem, pišejo listi.
*• Obzor poroča, da je v Zagrebu izšel nov slovenski tednik pod naslovom: »Nova ljudska pravica«.	v.
Janezek gre s konjičkom po svetu.
S tem orjaškim »taksijem« se hoče peljati Byrd na južni tečaj,
četrtek, 2T, decembra 1939.	  »Edinost«	štev.	51.
KULTURNA OBZORJA IN ULMSKI TRAK
Ljubljanski zvon (št. 11—12)
Zadnja številka Ljubljanskega zvona, ki zaključuje 59. letnik te naše najstarejše slovenske revije vsebuje obilo zanimivega in sodobnega gradiva pa tudi mnogo leposlovnih prispevkov. 150. letnici slovenskega gledališča je posvečen članek Bratka Krefta »Slovenski gledališki jubilej«, ki končuje z dostojno počastitvijo Linhartovih zaslug, saj njegov »Matiček« »ni. bila le literarna drznost, temveč od kmetskih puntov dalje največja manifestacija slovenskega borbenega duha. Zavedal se je pač davno pred Levstikom in Cankarjem, da se je. v takih razmerah boljše donkihotsko boriti in padati, kakor se po sančopansovsko pri-lagojevati in paševati. Najsi bo to v literaturi ali v politiki.« — Obe Grudnovi pesmi »Besed ne najdem« in »Tožba« sta kakor večidel zadnjih pesnikovih pesmi na mol. — Anton Novačan, ki ga že dolgo nismo srečali v naših revijah, je priobčil sodobno balado »Invalid Tina« ter groteskni prizor »Nadčlovek«, katerega prizorišče je na slovenskem Krasu po svetovni katastrofi. — šifrerjeva »Mladost na vasi« in Godinova »Viragova Verona« sth daljša teksta, ki se v tem letniku zaključujeta. Sonete sta prispevala Ivo Brnčič (»štirje soneti«) ter Branko Rudolf (»Dva soneta Michelangelu«). Kljub »stari« obliki je v njih dovolj novih idej, ki vznemirjajo. — V odlomku »Iz odloženega romana« se nam Juš Kozak predstavlja zopet kot čist pripovednik. Nekako Horatijevsko razpoloženje veje iz Ledlnove pesmi »Po Martinovem«. — Ob 125 letnici Lermontovlje-ga rojstva je prepesnil Mile Klopčič ne-
kaj pesmi znamenitega ruskega romantika, o katerem je napisal tudi zelo. živo spisano življenjsko skico. V povsem neznan in tuj svet, ki pa je prav v zadnjih tednih pridobil na aktualnosti, nas uvaja Bezlajev prevod »Iz Kalevale«. Nekaj svežega je v teh pesmih, ki predstavljajo finsko literarno sv. Pismo. V članku »Hrvatska lirika« nas B. Borko seznanja s sodobnimi hrvatskimi poeti. Kot zapoznel a nič manj zanimiv prispevek k 150-letnici velike revolucije je razprava Vita Krajgerja: »Ustavna načela francoske revolucije v ustavah sodobnih držav«. Tudi Pavšičeva razprava »Pogled na slovensko povojnoy dramo« se v tem letniku zaključuje. Želeti bi bilo, da bi imeli tudi o drugih panogah preglede, ki bi kakor ta ugotavljali pravo vrednost našega literarnega dela. V tem odstavku obravnava pisatelje: šnuderla, Bartola, Skrbinška, Golouha, Šiliha, Reharja, Go-lio, Vombergerja, Lipaha, Bevka, Krefta, J. Kranjca, Bmčiča, J. Borka in Cajnkar-ja. Zanimivo je Gorkijevo predavanje »Govor o literaturi«, ki nam kaže nekaj novih še nepoznanih vidikov v literarni vedi. Poučna je Cvetkova razprava o »Sodobni ruski glasbeni tvornosti«, ki nam predstavlja malone povsem nepoznan svet. »Med knjigami in dogodki« se urednik ustavlja pri Albrechtovi petdesetletnici tu so tudi ocne nekaterih novejših knjig. Zanimiva je notica: Paberki o sodobni nemški književni problematiki z dragocenim statističnim gradivom o prevodih iz nemščine in drugih jezikov v razne literature.	•
Sodobnost (št. 12)
»Voda s planin« je prava ljudska igra, ki sta jo spisaia Plaovič in Djokovič, v slovenščino pa jo je prevedel 1. Potrč. Ko je šla uprizoritev z uspehom čez oder ruškega Sokola, jo je preteklo nedeljo s prav takim uspehom uprizorila »Vzajemnost« na Pobrežju pri Mariboru.
Na vasi zastruplja okužena voda ljudi, otroci celo umirajo. Vaška gospoda, župan in njegov tajnik pa za take stvari nimajo časa in tudi kredita ne za napeljavo studenca. Oni imajo važnejše posle — skoro bodo volitve in treba je vse pripraviti... Pa se zberejo kmetje sami, ustanove zadrugo, da preko in mimo župana na lastne stroške zgrade vodovod. Toda bila je dolga in težka borba. Počasi in v presledkih so kopali kmetje zemljo in polagali cevi. Poslanec je dal premestiti učitelja, ki je bil s kmeti, grozil je inženerju z izgonom, župan j,e z lepimi besedami in z grda grozil kme-
Decembrska številka »Sodobnosti« prinaša zopet veliko zanimivega publicističnega gradiva. Na uvodnem mestu j'e članek A. Poljanca: »Ivan Cankar in slovensko delavsko gibanje«, članek, ki je v nekoliko skrajšani obliki že izšel v beograjski »Naši stvarnosti«, je polemika z znanim Plamenčevim esejem »Može li sluga Jernej nači svoju pravicu«. Na podlagi analize tedanjih političnih prilik v' Sloveniji, pa tudi oprt na nekatere Ca-karjeve citate pobija A. Poljanec Plamen-oev nazor, da Cankar ni bil marksist. Alma Sodnikova nadaljuje svojo razpravo »F. S. Karpe in njegov odnos do akademije operozov«, Cene Logar pa svojo sociološko študijo »Družba in narodnost«. Lev Modic govori o prvih petih letnikih revije »Misel in delo« pod zgovornim naslovom »Mimo življenja«. Sperans polemizira z dr. Alešem Ušeničnikom o . dialektičnem materializmu ter končuje -svoj članek z Brnčičevo ugotovitvijo: tako po-
ročanje o dialektičnem materializmu je »popačeno, nesolidno in tendenčno«, a tendenčno v prvi vrsti. Legenda o Henriku Tumi je razprava, ki se je bila razvila iz Kermavnerjeve polemike z dr. Brejcem. Zanimiva je tudi zadnja Poljančeva beležka: »Nekaj besed k pravdi o starih Slovanih«, ki se dotika znane pravde med dr. Malom ih dr. Hauptmannom o državotvornosti Slovencev.
Za beletrijo v tej številki so skrbeli Igo Gruden jesensko otožne tercine »Slovo v jeseni«, Lyli Novyjeva pa dve pesmi: razpoloženjsko »Vihar« in »sodobno« »Kopel«. Črtica »Kristina« mlade pisateljice B. Jurčeve priča o ostrem naturalističnem opazovanju in o zdravem epskem talentu, ki ga poživljajo učinkovite podobe. Kranjčev roman »Pot med blaže ne«, ki je že med izhajanjem vzbudil precejšnjo pozornost, pa tudi nevoljo, se v tej številki zaključuje ter daje tako priliko kritikom za dokončno sodbo.
Svetovna zgodovina v odbleksu 7 biserov
Znani francoski igralec, režiser, filmski podjetnik, dramatik in pisatelj Sacha Gui-try si je pridobil po svoji duhovitosti že dokajšnjo publiko, čeprav zahteva njegov način mnogo gledalčevega sodelovanja ter včasih tudi že precejšnjo predizobraz-bo. V svojem filmu »Kronski biseri«, ki je prišel k nam šele precej pozno, nam je znal na svoj lahkotno satirični, originalni in duhoviti način pokazati svetovno zgodovino od reformacije pa do dandanašnjih dni. O Guitryjevem talentu priča že samo dejstvo, da si je znal filmsko umetnost povsem prikrojiti za svojo zamisel s prepletanjem sedanjosti s preteklostjo.
Štirje biseri, ki krasijo danes angleško krono in še trije, ki so baje bili v začetku v isti druščini, so glavni junaki. Vse osebe okoli teh biserov so le statisti, statisti v .nemirni in pustolovski zgodovini teh biserov. Od papeža Klementa, Marije Medičejske, francoskega kralja Franca, angleškega kralja Henrika VIII. pa preko Elizabete in Marije Stuart do karljice Viktorije vede zgodba kronanih glav, zgodba prvih štirih biserov, tistih, ki so danes v angleški kroni. O ostalih •eh pripoveduje drugi »meščanski« del
te zgodbe. Prvi preživi francosko revolucijo Napoleona Prvega in Tretjega ter celo svetovno vojno, dokler ne pristane tam, kjer je bil pred dobrimi tri sto leti: na oltarju na Marijinem čelu. Drugi nam kaže solidno meščansko družino, v kateri se deduje od roda do roda. Kakor nekak simbol meščanske tradicije, dokler se na koncu ob propadu te družine ne izkaže, da je — ponarejen. Tretji je že manj moralen: služil je raznim imenitnim plemičem in sploh visoki gospodi, ,da si je z njim kupovala ljubezen. Ob njem se kakor ob preizkusnem kamnu izpričuje nezvestoba. Ta konča v morskih globinah, in sicer — tudi tu se zna Guitry iz nas ponorčevati — v školjki, ki se varno nad njim zopet zapre.
Izredno prijetno na filmu je, da nam ne jemlje iluzije s prestavljenimi govori.'Italijan govori v njem italijansko, Francoz francosko, Anglež angleško, celo potomka znane svetopisemske kraljice ob Sabe govori v abeSinščini. Dejanje govori dovolj jasno zase in ne potrebuje prestav, Film »Kronski biseri« spada med one redke filme, ki ti nudijo drugič morda celo več kakor prvič.	jad.
Knjiga o psihoanalizi
Dr. Ljubomir živkovič: Freud i gra-djansko društvo. O psihoanalizi so se pisale že obširne knjige, tudi pri nas imamo o njej nekaj informativnih razprav, živkovič si je bil zadel težjo nalogo: kritično premotriti Freudovo teorijo iz vidika materialistične znanosti in ves ta nauk družbeno opredeliti ter mu določiti mesto v sodobnih ideologijah. Uspeh tega raziskavanja je prav zanimiv: živko-vič sodi, da je bila psihoanaliza sprva močno revolucionaren, nauk, ki pa se je
potem pomiril z obstoječim družbenim redom ter je postal končno le vrsta meščanske idealistične filozofije. Vsi, kf jim psihoanaliza ni povsem tuj pojem, -bodo malo brošurico, ki je ponatis iz »Izraza« radi in z zanimanjem čitali. Dobi se pri izdajateljici »Hrvatska naklada«, Zagreb, Frankopanska 7. čekovni račun 46.824, Stane le 2 din.
««
SIRITE	ED
„Voda s planin" na Pobrežju
čke fante od dela. Star.e, ki je sprožil misel o vodovodu, pa pravi: »Pusti mladino, več pameti ima kakor vi stari!« Da, morala bi priteči že voda, toda ponoči je naročil tajnik nekemu potepuhu, naj prepili cev. Tudi to je vas odkrila. Poslanec ponuja Stanetu denar, da ga pridobi, kajti poslanec se ga je bal pred volitvami. Hotel je plačati sam vse stroške za vodovod, da bi lahko tako pokazal sadove svojega dela v Beogradu. Toda Stane se ne da podkupiti. Pred otvoritvijo vodovoda poskusi poslanec zadnje sredstvo: ponoči nekdo zažge senike in pijani občinski paznik izpove, da je videl bežati Staneta po polju. Zadnji trenutek reši Staneta pred ječo njegovo dekle — županova hči, ki pove, da je bil Stane pri njej . . . 'Župan,'.tajnik' in poslanec so pred vso vasjo razkrinkani, iz studenca pa priteče čista, zdrava voda ...
Knjiga o otroku
Izpod peresa primar. zdravnice Dr. Praprotnik Sabine, special. za otroške bolezni je izšla lična brošurica »Zdrav in bolan otrok«.
Pobudo za izdajo te prepotrebne poljudne knjižice so dali mnogi slabo oskrbovani dojenčki, CMD v Ljubljani _pa je posodila potrebni znesek, s katerim je omogočila izdajo.
Knjižica, ki je namenjena prav posebno mladim materam, je izšla pod' devizo:
1. v počastitev prekmurskih mater, ker e izšla ob 20 letnici osvoboditve Prekmurja;
2. da koristimo satni sebi, ker najdemo v knjižici vse potrebne nauke za otroka v zdravem in bolnem stanju:
3. da se podpre akcija za pravilno nego in pravilno hranjenje dojenčkov, čigar
nepravilnost ima svoj izvor v nepoučenosti in nes-nažnosti;
4.	da je čisti dobiček od te izdaje namenjen nabavi popolnih oprem za siromašne dojenčke v lendavskem srezu.
Vse delo je bilo prav radi zadnjega namenoma izvršeno brezplačno.
Knjižico za založile učiteljice lendavskega sreza, a organizacijo in vse. delo okrog izdaje je prevZela agilna in požrtvovalna Sokoiiea Prešeren štefanka, učiteljica v Beltincih, pri 'kateri se iste tudi naročajo.
Knjigo pa se dobi tudi v vseh knjigarnah izven Prekmurja za din 6.—•.
Plemenita srca bodo knjižico nabavila, da tako olajšajo gorje mnogim bednim novorojenčkom.
PRESELI SMO:
»IZRAZ« ima v zadnji 10. številki sledečo vsebino: S. Krančevič: škotski odgojno obrazovni rad prema mišljenju brače’Radiča in Seljačke stranke. Dr. Lj. Živkovič: Freud i gradjansko društvo. — Dr. I. Lapena:	Lingvistika i problem
medju na rod nog jezika. — Dr. Josip Vukovič: O ratnoj privredi. A. Cesarec: SSSR i baltičke države. — Ta številka (52 strani) stane samo 7 din. Naroča se pri Hrvatski nakladi.
ŠTANDEKER V AMERIKI
Mladi mariborski književnik Lojze štandeker je s svojo dramo »Prevara« uspešno prodrl na naše domače odre, »Prevara« je šla preko ljubljanskega, mariborskega in preko petnajstih podeželskih odrov. Preteklo nedeljo pa jo je uprizorilo delavsko dramatsko društvo »Ivan Cankar« v Clevelandu (Ohio, USA).
Te dni je dovršil Lojze štandeker novo dramo »Bogatstvo« in- sicer to pot iz meščanskega sveta finančnih špekulantov ih skorojevičev.
Nizozemska je na straži. Vojak ob jezeru.
GOSPODARSTVO
ZA ZENO IN DOM
Naša kmetijska šola bodi
kmečka 1
Kakor v naši državi sploh, je tudi v Sloveniji mnogo premalo kmetijskih šol. Bratje Čehi jih imajo v svoji pretežno industrijski deželi razmeroma mnogo več, itemara do kakih dvajsetkrat toliko ko mi. Tudi bratsko Bolgarsko le malo ali nič ne zaostaja za češko-moravsko deželo v tem pogledu. Sedanji čas je neugoden za ustanavljanje novih kmetijskih šol, v bolj ugodnem času smo pa marsikaj zamudili, dasi smo — sicer z veliko težavo — vkup spravili tudi kako novo kmetijsko ustanovo, n. pr. med drugim kmetijsko šolo v Rakičanu pri Murski Soboti. Starejše kmetijske šole, namreč iz predvojne dobe, so v Sloveniji samo tri: vinarska in sadjarska šola v Mariboru in kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu in v Sv. Juriju pri Celju.
Veliko družino kmetijske šole tvorijo razen stalnega strokovnega osebja in drugega nameščenstva predvsem njeni gojenci ali učenci, radi katerih in za katere je ustanova. Učenec kmetijske sole, ki ni in naj ne bo težak ne delavec, je prav za prav kmetijski vajenec. Po zvr-šetku kmetijske šole, ko je bil najprej kmetijski pomočnik, postane prej ah slej kmetijski gospodar strokovnjak. Ekonom. Nekako tak je naravni razvoj boljšega dela absolventov naših kmetijskih sol. Brez brodolomcev tudi tu ni, kakor ni brez njih pri nobenem drugem stanu ali poklicu.
Vsaka kmetijska šola ima, kot drugače biti ne more, tudi svoje kmetijsko gospodarstvo, torej svoje posestvo, svojo kmetijo, ali, kakor še velijo, svojo ekonomi: jo. Na šolski kmetiji se vrši ves praktični pouk učencev, ki morajo razmeroma sploh mnogo delati. Včasi toliko, da težko ali nepopolno zmagujejo učenje za šolo samo in tupatam bolj slabo prebavijo šolske nauke, ki se jih pac tudi precej nabere. Gospodarska sola, ki smotrno uči ne samo šolsk? ali teoretično in znanstveno, marveč nudi tudi cim vec dobrega praktičnega pouka, torej s porabnici navodili in ročnim delom samim, dela strokovno in vzgojno dobro.
Naj nam bo dovoljeno, da danes povemo-svojo misel o obsegu gospodarstva naših kmetijskih šol. Šolske kmetije so v splošnem prevelike. Merijo po 50 in več ha. Tu se zahteva in se seveda mora zahtevati dobro, jako, intenzivno delo. Samo nekaj ga obavita stroj in živina, drugo je "ročno delo. Na veliki kmetiji je treba veliko pridnih rok. Na kn^tiji kmetijske šole morajo velik del teh del, tudi ci-sto težaška dela, obavljati ucenci. r vprečno po 5, pa tudi po več ur dnevno. Kje sta pa še šolski pouk in učenje.
Učenci so navadno razdeljeni na precej stalne tedenske skupine za praktična dela- — pač po ustroju gospodarstva, n. pr. v Mariboru v tele 4 glavne skupine, vinarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo z' Z1VI" norejo in vrtnarstvo. Recimo: od 60 gojencev mariborskega zavoda jih je 15 v vsaki od navedenih štirih skupin, ki vse leto tedensko nekako kolobarijo po na-
vedenih gospodarskih panogah v praktičnem delu. Drugod je podobno. Ako je pri kaki skupini več in važnejšega dela ko pri kateri drugi skupini, dodelijo nekoliko gojencev od poslednje oni, prvi skupini. Itd. Vendar se lahko pripeti, da so nekateri učenci kar po ves teden pri istem delu, ki za njihovo izvežbanost niti ni tako važno, ker ga dobro poznajo in razumejo že od doma. ne pridejo pa, ali vsaj ne za dovolj dolgo do kakega drugega, mnogo bolj važnega, zanje morda čisto novega dela, ki .zahteva povrh posebne spretnosti in izurjenosti po zadostni, daljši vaji. Da omenimo samo nekatera: cepljenje, vzgoja rastlin, raba strojev in mnogih pripravkov za zatiranje 'bolezni in škodljivcev pri rastlinah in živalih.
Za gojenca kmetijske šole je važno, da vsak dan vidi in zasleduje vsa opravila ter opaža vse gospodarske pojave po vsej kmetiji in važne posle kolikor mogoče tudi sam obavlja, vselej po njih pomembnosti do čim boljše izvežbanosti, da torej povsod sodeluje z glavo in z rokami. To pa danes ni mogoče, ker so posestva prevelika. Naša kmetijska šola bodi, da se tako izrazimo, manj ali nič gospoščinska, zato pa tem bolj ali čisto kmečka! Saj veleposestev v nekdanjem pomenu in obsegu pri nas ni več niti jih več ne bo. Pri nas je — poleg nekoliko srednjega, kmetstva — pretežno samo malokmetštvo, pa kmečko kočarstvo m bajtarstvo. Ko so ustanavljali naše starejše kmetijske šole, so pri tem močno, da, preveč upoštevali potrebe graščinskega veleposestnika. Vzgajali so naše pridne kmečke sinove — vsaj d,eloma — za grajske oskrbnike, za zasebne gospodarske uradnike, ki so jim bile službe zagotovljen, še preden so šolanje dokončali. Danes vsega tega ni več. Danes nam mora biti vzgoja zdravega, dobrega kmečkega naraščaja najbolj pri srcu!
Govorimo iz lastnega izkustva. Te naše starejše kmetijske šole so pač naša dediščina. Prevzeli smo jih v glavnem z organizacijo dela od prej, ki je pač tudi ni bilo mogoče kar čez noč prevreči in porušiti. Medtem smo se pa že dovolj razgledali in vidimo potrebe, ki jih prej nismo poznali ali jih nismo hoteli spoznati. Odslej jih je treba pri' morebitnih novih ustanovah na vsak način že vnaprej upoštevati. To bo najlažje v širšem podeželskem, v pravem kmečkem okolju, kamor kmetijska šola tudi najbolj sodi. Pa tudi stari zavodi se naj skušajo novim razmeram in zahtevi dobe čim bolj prilagoditi! Marsikaj je takoj izvedljivo.
Razlogi, ki jih lahko navajajo v zagovor obsežnejših gospodarstev pri kmetijskih šolah, so nam znani, pa jih tu ne navajamo. Morda bo treba o njih izpre-govoriti pozneje, ko jih kdo drugi objavi. Veselilo nas bo, ako bodo naše bežne pobude tako doibro sprejete, kakor so dobro mišljene.	Andrej Žmavc.
ske in roonopolske uprave. Kje so neštete druge pristojbine ali takse! Kdo more hitro našteti vse vrste dajatve, ki prizadenejo našega kmeta! Ko kmet z zemljo, tako je neposredni davek, zemljiški davek z mnogimi dokladami združen s kmetom. Tako je namreč pri nas. Ponekod, tudi v Romuniji je zemljarina odpravljena.
Katastrski čisti donos naše zemlje je do nadaljnjega stalna, umetna osnova za obdavčitve našega kmeta. Katastrski čisti donos je pač »uradni čisti donos«, pa čeprav marsikatero leto ni govora o kakem donosu, še manj o čistem donosu zemljišča. Odmera zemljarine je po hrvat-skem seljaku Miju Mikoviču v »Seljač-•kem Domu« od 26. oktobra 1.1. nekaj podobnega, ko da bi obrtniku obdavčili vse gradivo alt ves material, pa i njegovo orodje za napravo gotovega blaga; ko da bi uradniku obdavčili vse tisto, kar si nabavi za jed in za obleko; ko da bi bankam obdavčili vso glavnico, a ne samo obresti.
Kmetu je zemlja — temeljna glavnica. Kakor pri drugih gospodarstvih, je treba upoštevati tudi pri 'kmečkih gospodarstvih resnični čisti donos kot pravično osnovo za obdavčitev. Resnični čisti do-
nos pa more izkazati samo ustrezno knjigovodstvo. Slovenski narod je pismen in tako delo po večini zmore. Samo dobre volje je treba. Zato je prav, da prihaja s tem Kmfetijska zbornica. Smotrno kmečko knjigovodstvo naj nudi pravično osnovo za obdavčitev, naj kmeta brani pred krivičnimi obdavčitvami in naj mu utira pota v uspešnejše gospodarstvo in v boljše življenje! To zahtevajo tudi javni interesi.
V naprednejših deželah so že oddavna daleč pred nami. Na primer v Nemčiji so uvajali kmečko knjigovodstvo že pred mnogimi desetletji. Pisec teh vrstic sam se je za daljšega bivanja v Darmstadtu pozimi 1904/5 udeležil kot gost knjigo-vodstvenega tečaja za kmetovalce iz province Starkenburg na Hesenskem. Tečaj je bil, žal, samo tridneven, od 28. do 30. decembra 1904. Torej točno pred 35 leti. Dotični dve knjigi z nekimi zapiski s tečaja pohranjuje pisec še danes. Kako se je stvar odtlej razvijala v Nemčiji, si moremo samo misliti. Pri nas še nismo prav začeli. Želeti je, da bi Kmetijka zbornica mogla to važno delo čim bolj pospešiti in posplošiti, da dohitimo vsaj nekaj, kar smo toliko časa zamujali in zanemarjali!
Sotlski.
Najtežje breme nosi Nizozemska
Vsa Nizozemska je kakor eno samo veliko pristanišče. Izredno ugodni zemljepisni položaj je Nizozemcem že zgodaj omogočil, da so se posvetili trgovini, ki je še do srede preteklega stoletja bila glavna panoga nizozemske trgovine. Okoli 1. 1870 se je gospodarski ustroj bistveno izpremenil. Po statistikah iz leta 1930 je zaposlila največ prebivalcev (39%) industrija, njej je sledila trgovina (22%) ter poljedelstvo (20%). To razmerje se je v zadnjih devetih letih še bolj izpremenilo v prid industriji. Toda ta industrija se le deloma hrani od domačih surovin, ki jih je kaj malo (premog in sol) ter od poljedelskih izdelkov, (mlekarska industrija), v glavnem pa živi ta industrija od surovin, ki jih mora uvažati. Radi svoje prometno-zemljepisne lege so se Nizozemci posvetili predvsem gradnji ladij in tudi strojev. Industrija je tako močna, da tvori kljub pomanjkanju surovin več kot polovico nizozemskega izvoza. Poljedelstvo sloni na majhnih obratih, za katere je potrebna dobra or-
Pravilno knjigovodstvo — pogoj in osnova za pravilno obdavčitev
........ .	.	vnrliin frnsnrularKkn-r
Kmetijska zbornica v Ljubljani uvaja z Novim letom knjigovodstvo na naprednejših kmetijah v Sloveniji pod stalnim strokovnim nadzorstvom po svojem posebnem poročevalcu ali referentu. Zbornica nudi namreč naprednim kmetovalcem, torej takim kmetom, ki se za to prijavijo in resnično zanimajo, brezplačno vse potrebne knjige in vsa navodila, nadalje praktični pouk v posebnih tečajih ob trajnem sodelovanju s priglašena po zborničnem strokovnjaku vse do zaključka letnih računov. Prijave kmetovalcev za tako sodelovanje sprejema do oozica. Zadevni razpis Kmetijske zbornice je prinesla tudi »Edinost« od 7. t. m. na tretji strani z napisom »Važno za naprednejše kmete«.
. Uvedba in izgraditev kmečkega knjigovodstva v Sloveniji je gotovo ena izmed najpomembnejših nalog nase mlade Kmetijske zbornice. Mislimo, da je za tn* krat sploh njena najpomembnejša odločitev za nosoeševanje slovenskega kmetstva in okrepitev slovenske vasi. m gre za usodo nemrtra kakih 150.000 iz večine matih in prav if"'"i slovenski .;r.ie • <'h gospodarstev in približno prav toliko Kmečkih družin. Trgovci, obrtn-ki, vele-obrtnMci ali industrialci in drugi podjetniki iz tako zvanih svobodnih nekmetij-
skih poklicev vodijo gospodarsko-račun-ske knjige že od nekdaj. Njihovo knjigovodstvo, ako je pravilno in pošteno, izkazuje resnični uspeh ali resnični neuspeh oodietja kot zanesljivo osnovo za pravično obdavčitev. Zgodilo pa se je že in se še dogaja po svetu, da. kako podjetje vodi dvoje knjige: ene knjige, ki izkazu-ieio resnični gospodarski uspeh, za sebe, druge knjige, ki izkazujejo lažni, neresnični umetno napravljeni slabši gospodarski’uspeh, pa za oblastvo, posebej za dav čno oblastvo. O tem so poučene samo neke zaupne osebe na izbranih vodilnih mestih podjetia z bajno »ravnateljsko plačo« čije ogromnost je tako vsakomur lahko umljiva.
Pošteni kmet ko vsak dober državljan razume splošno davčno dolžnost in se ji ne protivi. Davčne utajitve, ki vseh ni baš lahko popolnoma preprečiti, obsoja. Čim več je takih utajitev, tem slabše je za davkoplačevalca poštenjaka. Kajti javne potrebe se zavolio tega prej povečajo nego zmanjšajo. Delež kmeta na javnih dajatvah je razmeroma velik. Kmepki stan ie že po svojem številu največji potrošnik življenjskih in gospodarskih potrebščin. Obenem ie vprav zategadelj naivečji plačnik tudi posrednih davščin, ki jih pobirajo trošarinske in dohodarske, carin-
ganizacija predvsem pa dobra prometna sredstva in pota. Vso deželo prepleta cela mreža avtomobilskih cest in^ kanalov. Nizozemska je v plovbi po morju na osmem mestu, kar je za državico, ki šteje le 8 in pol milijona ljudi gotovo zelo veliko. Tudi zračni promet je na visoki stopnji. Z Nizozemsko Indijo se vrši redni potniški promet dvakrat tedensko. Trgovska bilanca Nizozemske je sicer pasivna (73% uvoza se krije z izvozom). Plačilno bilanco po krijejo z aktivami od plovbe kakor tudi od kapitalnih investicij po drugih državah.
To je slika nizozemskega gospodarstva v dveh, treh potezah. Toda vse to velja le v primeru miru. Kajti nobena druga država ni tako zelo povezana z ostalim svetom kakor prav ta, katere celotno gospodarstvo je naslonjeno na nemoten promet in svobodno trgovino med narodi. Vsako vznemirjenje na svetovnem trgu, posebno pa vojna z blokado postaja za nizozemsko gospodarstvo strahotno nevarno.
Nizozemska narodna banka v Amsterdamu.
Iržne cene v Mariboru
Na živilskem trgu v Mariboru veljajo sedaj spričo božičnih praznikov sledeče cene za važnejša živila:
Goveje meso 6—10, teletina 8—12, svinjina 10—12, brez kosti 12—14, riba 16—17, zajec 12—14, salo 16—17, slanina 15—16, pljuča s srcem 7—8, jetra 8—10, reberca 10^—12 in glava z jezikom &—7 dinarjev za kilogram, ledvica 2—3 in noge 1—2 dinarja za komad; piščanci 22—65 dinarjev za par, kokoši 2—32, gosi 40—50, race 20—28, purani 45—80 in kunci 8—30 dinarjev za komad; krompir 1.50 — 2 din za kg ali 10 din za merico po 7 kg, čebula 2.50—3 50, česen 8—10, kislo zelje 4, ki sla repa 2 in hren 8—9 din za kg, zeljnata glava 0.50—3 din za komad ali 1.25—1.50 din za kg, karfijola 2—10, ohrovt 0.50—3, zelena 6.50—3, endivija 0.50—2, koleraba 1, por 0.25 —0.50 din za komad, repa in redkev 2—4 komade za 1 dinar, peteršilj in majaron 0.50—1 dinar za šopek, motovilec, radič, špin-.ia in korenje 1 dinar za kupček; jabolka 3—6, hruške 4—6, suhe slive 6—10, orehi celi 7—8, luščeni 24—26, kostnj inozemski 10 din za kg, inozemski kostanj pečen 10 din za liter, oranže 1—3 in limone 0.50—1 dinar za komad; mleko 2—2.50 in smc'.:.:ia 10—12.50 d:narjev za liter, surovo maslo 32, čajno maslo 40, kuhano maslo 36—38 in domači sir 8—10 din
za kg, sveža jajca 1—1.76 m ..ot;. ^varana jajca 1 dinar za komad; pšenica in proso 2,rž in ječmen 1.75, koruza 1.50—2, oves 1, ajda 1.25, proseno pšeno 4, aidovo pšeno 4.50 in fižol 5—6 din za liter; ribe belice 8, morske ribe po kakovosti in dovozu 14—32 in morski raki 34 dinarjev za kilogram.
Krma stane sedaj na trgu v Mariboru:
sladko seno 85—100 in pšenična rlama 50— 55 dinarjev za meterski stot.
?4dfuint$ie
CM
A- tt nova modna In a*	**	a
gfttk/t	konfektiitka	Marnji
l/ovimptr	trgovina	w	fPV	4rWI:i
Maribor, Jurčičeva ulita 4
Vabimo Vas na brezobvezen ogled trgovine. Vodili bomo volno, ročna dela, nogavice, pletenine, perilo za dame in gospode, plašče, obleke, klobuke itd. po solidnih cenah. Priporočamo se in jamčimo za solidno postrežbo.
»Jfoftta", JuMem id. 4
Ocrleite si našo bogato zalovo!
MARIBORSKA TISKARNA d. d.
VODILNO TISKARSKO PODJETJE SEVERNE S LOV EN I JE POSTREŽEMO HITRO. DOBRO IN PO NIZKIH CENAH TELEFON 25-67. 25-68. 25-69
Ogle/te
krasne s kristalom in porcelanom bogato založene izložbe tvrdke
I.	Kovačič
Slovenska ul. 10 in Koroška c. 10 Tam boste našli najprimernejše božično darilo trajne vrednosti!
Presenetljivo nizke cene!
Mali oglasi
beseda 0-55 din, dopisovanje po
f *50 din s inse-ratni davek do 40 besed 1■- din, nad 40 besed 2- din. Za šifrirana pisma se plaia 10-— din. Za odgovor |« priložili 3-— din v znamkah
M ARI BO
KOPALIŠKA ULICA 6
LITOGRAFIJA
OFFSETTlSK
KAMNOTISK
BAKROTiSK
ANILiNSKi TISK
KNJIGOVEZNICA
KARTONA Z A
PLAKATIRANJE
Oglasi v „EDINOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!
Dopisi	..E
-•»
SV. ANA V SLOV. GOR.
Pojasnilo. Z ozirom na članek »Red na našo pošto«, ki je bil objavljen v »Edinosti« z dne 9. dec. t. I. pojasnujem, da navedbe v katerih se navaja netočno poslovanje pošte, niso točne. V tem smislu se zahvaljujem uradnici ge Kaučič, da je odstopila od tožbe. — Rajh J.
ROGAŠKA SLATINA
Pevski dom »Sloge« nameravajo zgraditi tlani Pevskega in prosv. društva »Sloge« v Rog. Slatini. Dom bo stal ob banovinski cesti med slatinsko postajo in Sv. Križem. Društvo si je letos jeseni osnovalo tudi orkester in jazz, ki bo nastopil v celoti na Silvestrovem večeru, ki ga priredi »Sloga« pri Pošti. Podjetnost društva je hvalevredna!
V	II. draginjski razred. Merodajni krogi so sprožili akcijo, da se prevede zbog vsak dan občutnejše draginje Rog. Slatina v drugi drag. razred. Misel je dobra; upamo, da bo tak tudi uspeh.
Božičnica. Ubožni šolarji obeh šol so bili tudi letos obdarovani z obutvijo in oblekami. Za blago se je izdalo skupaj okroglo 10.000 dinarjev.
Zdravilišče pozimi. Letos je odprt zdraviliški obrat za bolnike tudi v zimski dobi. Dijeti-čna kuhinja posluje v novem hotelu Jugoslovanskem kralju.
Silvestrov večer se bo vršil po dolgih letih zopet enkrat, in sicer v nedeljo 31. trn. pri Pošti s pestrim sporedom. To se pravi: letos ne bo treba biti ob prehodu iz starega v novo leto nikomur v Rog. Slatini dolg čas!
Meščanski dom bo priredil 23. t. m. v restavraciji Vučak božičnico na kateri bo obdaroval dvajset otrok. — Razen tega bo v bližnjih dneh tudi občina obdarovala najrevnejše občane predvsem s praktičnimi darili, ki jih bo prinesla tradicionalna nabiralna akcija.
Občni zbor Prekmursko prosvetno okrožje je imelo pred nedavnim svoj občni zbor na katerem je bil izvoljen za predsednika g. Be-jek, župnik pri Sv. Lebeščanu. — V okrožju je danes včlanjenih 13 prosvetnih društev.
Pred dnevi se je mudila v Soboti banovinska komisija, ki je po nalogu ministrstva za trgovino — po tozadevni pritožbi — pregledala prostore, kina Central, ki mu je bilo prepovedano vrtenje filmov. Komisija je našla v redu vse, razen operacijske celice, ki se bo morala povečati.
Na vidiku je, po zgledu tovrstnih prireditev v mnogih slovenskih mestih, tudi v Soboti — zborovanje žensk za dosego volilne pravice.
Gledališka prireditev. Tukajšnje Prosvetno društvo je 16. in 17. t. m. uprizorilo v režiji prof. Potokarja znano Timmermansovo igro: Župnik cvetočega vinograda. •— Igro je obiskal dobršen del tuk. občinstva.
V soboškem srezu je bilo'na deset »nezasedenih« učiteljskih mest imenovanih odgovarjajoče število učiteljic oz. učiteljev. »Nezasedenih« je ostalo še 21 mest.
NOVA CERKEV PR CELJU!
Božičnica. V nedeljo, 17. t. m. so priredili tukajšnji šolski otroci lepo uspelo Golijevo božično igro »Peterčkove poslednje sanje«.
V	igro so bili vpleteni rajalni nastopi s sprem-ljevanjem klavirja in pevske točke. Vsi otroci brez izjeme so odigrali svoje vloge prav spretno, zakar gre zahvala tukajšnjemu učiteljstvu,
ORMOŽ.
Tukaj se je v dvorani Kletarskega društva vršila v torek, 19. t. m. vinska razstava in sejem. Na razstavo je bilo poslanih 156 vzorcev iz ormoško-ljutomersklh goric, štrigove, Vinice in Haloz. Vina so v splošnem dobre kvalitete, vendar še ne dovolj dozorela. Opaža se, da je večina vin že v rokah vinskih trgovcev in da imajo kmetje le še male zaloge, zato je pričakovati v kratkem porasta cen. Obisk razstave in sejma je bil občutno manjši, kot smo bili vajeni na sličnih prireditvah doslej. Sicer je pa december za prirejanje razstav absolutno preran, kot se je to ponovno izkazalo.	lč.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU
Dramatski odsek tukajšnjega izobraževalnega društva »Lipa« vprizori na praznik na Štefanovo, 26. dec. ob 6. uri zvečer v šoli Meškovo dramo v treh dejanjih »Pri Hrastovih« Vsi ljubitelji dobre igre se vabijo, da si to lepo igro ogledajo.
KOG
Preteklo nedeljo se je v šoli vršil 2. redni občni zbor bolfenške podružnice Sadjarskega in vinarskega društva, katerega je vodil predsednik g. Joško Tomažič, ki je po uvodnih besedah pozdravil številne prisotne člane in goste, predvsem delegata SVD g. Jakoba Žnidariča in predsednika občine g. Orešnika Petra.
Iz sledečih izčrpnih poročil smo posneli, da je bilo delo podružnice uspešno, saj se je posadilo precej novih dreves ter se vršilo temeljito gnojenje in škropljenje sadnega drevja, zakar je podružnica skupno nabavljala škropiva gnojila, kakor tudi posejevala škropilnice. Tudi blagajniško stanje se je zboljšalo in pristopilo je nekaj novih članov, tako da šteje podružnica sedaj 32 članov. Sprejet je bil delovni načrt, da bomo prihodnje leto kupili še eno škropilnico in zgradili moderno, potrebam našega kraja odgovarjajočo sušilnico. Nato je g. Žnidarič predaval o negi drevesne krone in oskrbi drevja, kateremu so navzoči pazno sledili.
Na predlog so bili z vzklikom soglasno izvoljeni v novi odbor sledeči gg.: predsednik Joško Tomažič Iz Vitana, podpredsednik Robert Košar iz Koga, tajnik Franjo Puklavec iz Vitana, blagajnik Anton Topolovec iz Ja-strebec; odborniki: Ivan Šešek, Kog, Albin Zabavnik, Vodranci; Plohl Alojz, Kog, Orešnik Peter, Jastrebci in Rodiga Jožef, Kog. — Nadzornika sta Sever Štefan in Zabavnik Jakob.
Imena članov podružničnega vodstva, ki jih poznamo kot dobre ni marljive javne gospodarske delavce, nam jamčijo, da bo podružnica tudi v bodočem letu napredovala in svoj cilj dosegla. Daj Bog, da bi tudi prilike za izvedbo velikega načrta bile ugodne! -c.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«!
Zakonite pravice vpoklicanih vojaških obveznikov in njihovih rodbin. Zbral, uredil in izdal: Stanko Vidovič, Maribor, Gledališka ulica 10. Majhna žepna velikost. Strani 28. Sešitek je praktičen priročnik in svetovalec za naše vojaške obveznike. Dobi se pri izdajatelju, v knjigarnah in večjih trafikah. Cena 3 din, po pošti 3.50 din, lahko v znamkah. Priporočamo. — A. Z.
Praktični nasveti
Ako hočemo ohraniti večjo množino surovega masla dalj časa, naj se izdelano surovo maslo čimprej potrosi s solitrom in nato dobro pregnete. Na vsakih 5 kg masla naj se dene trideset gramov drobno stolčenega solitra. Ko je to dovršeno, maslo dobro stlači v kakšno leseno ali pa lončeno posodo; posoda se pokrije nato s platnom in dene v hladen prostor.
Fižolova voda je izvrstna za pranje svilenega in finovolnenega blaga. Na približno štiri litre deževnice se skuha pol kilograma sti-hega, belega fižola. Fižol se odcedi, vodo pa, ki ne sme biti osoljena, postavi tako dolgo na hladen prostor, da postane mlačna. Namoči vanjo stvari, katere misliš oprati, in stiskaj blago z obema rokama nekaj časa v tej vodi. Nato ga izplakni še parkrat v čisti mlačni vodi, stisni, da odteče voda, in zlikaj narobe. Tako oprana surova svila postane kakor nova. Tudi madeži od črnila, masti in rdečega vina izginejo, ako niso že prestari.
Kako izgubi kislo zelje slab okus? Kislo zelje, ki dobiva slab okus, zalivaj kadar ga odvzameš z žganjem ter ga pokrij s suknom, namočenim v žganju. — Kislo zelje dobi izvrsten okus po vinskem kisu, če deneš na dno zeljnate kadi 10—15 cm debelo plast vinskih tropin, ali bolje grozdja, ter plast pokriješ z zeljnatimi vehami, Na to plast natlači zelja in ga dobro pokrij.
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar,— Tiska Mariborska tiskarna cL :d., predstavnik ravnatelj Stanko Detelj, vsi v