Novice izhajajo v Ljubljani j| Tudi ne štejte med ženska delà tega s šerpom in vilami opravlja, ampak se marlj Mož ako ne predejo pozimi, kuhanjem rad pečá, ni veliko prida gospodara pravi pregovor — je pol hrane. , kar se zgrabljami, ro látajte ki se s Kobe. > Kmetijske zastavice predejo, da sebe, moza in otroke s pert-njeno obleko obilno previdijo, in dasiravno se tako bolj počasi prede, kakor limi Krajnicami nar bolj čedno oblečene, ker si nikoli * na kolovrat, so vendar one med be Tretja zastavica v 25. listu se takole resi: 100 ■■■■■■■■ÍHHHHHIH.' i funtov rčži toliko tekne kakor 550 funtov krompirja vagan rčži (ali 80 funtov) veljá 4 fl. 24 kraje 9 odmora ne dajo. Ko bi jih pa mozki pri tem delu pozimi podpirali, bi jim stanovito (gvišno) ne treba bilo se mučiti brez oduška. < i Čudno mi se zdi, da jih nekdanje Slovenke v svojem prelepem ..dopisu iz unega sveta do svojih unukinj veljá 100 funtov 1 * 9 K rezi 5 tedaj 30 kr. in ravno tolik bi melo 550 funtov krompirja veljati. Vagán krompirja > vaga 74 funtov, tedaj je « niso pohvalivši v misel vzele; saj se one še zdej živo deržijo tište navade in marljivosti, ktero so une več ko 500 let pred Kristusom bile pridno overševale. Kdo bi jih ne poznal po njih slavnih materah, ki nam jihHero-dot popisuje v svoji 4. knjigi na 12. poglavju v na-sledni zgodbi : 550 funtov skor ravno toliko kot 7 vaganov in pol, tedaj bi mogel v primeri z réžjó vagan krompirja 44 krajc. veljati, — pri nas je pa sedaj veliko dražji. v Pigres in Mantia sta bila moža iz Peonie. Dvo Starozgodovinski pomenki. Razložit Davoriti Terstenjak. (KonecO Za nov dokaz našega indičkega pokolenja še ho-čem en napis seoi postaviti: LEVCAMVLO VETRANO jica ta sta haptila (hrepenela) po gospodstvu nad Peonci, (Schriften des histor. Vereins in Steierm. I. Heft pag. 35) zato se podata v Azio k Dariu Histaspu (vladal je 563 „Leak" pomeni v Sanskritu pt in j? m let pred Krist.), ki je ondaj prebival v mestu Sardes-u, Grund 9 Lage Boden 9 v svoje preveliko precudenje pa vzemeta sabo svojo sestro, divico lepe in visoke po- najdemo to sanskritsko imé latinsko slovensko „ACCEPTO stave. Pazivši na kralja, ko je v Lidijsko predmestje přišel, MILALEG" (o) (Eichhorn II. 70). Vet ran a pa pola- dosežeta svoj namen na sledeči način: sestro sta oblekla, tinčenega ;,Tur boni us" kar sta naj lepše zamogla, pa jo pošljeta na vodo; kabel Steierm. /. p. SI). (Schriften des hist. Vereins in (škaf)je nesla na glavi, konja vodila na ujzdiin peljajega Pa ne da bi Pražki gosp prof. Schleicher je na preslico prela. Divica tako memogredé namami ako bi mu utegnili moji spisi pred oči priti, tako grešno na-se kraljevo pozornost, ker to, kar je delala ona 9 ni in pred o njih cr bila Perzianska navada, tuđine Lidijska, ne sploh Azian ska. Za tega voljo pošlje on nekoliko ovoril, kakor o spisihDank kopnjanikov, za kovih, ktere on „verdientermassen ignorirt 99 w 1 ansko vih 5? deren monstrose Abentheuerlichkeit in s povedši jim, naj bi pazili dobro, kaj bo ta ženska s ko- Unglaubliche geht" in Kollarovih, ktere njem počela. Ti ji za petami sledijo. Ona pa pridšido potoka napoji konja, potem zajemši kabel, glavo, ga dene na a opus po- stumum „Italia staroslovanska" še v tisku ne dokončano S pa se verne po ravno tistem potu nazaj konja verkehrte prof. Schleicher naravnost „als eine von vorne herein nad tem, kar mlja, in K prvesnj del peljaje in vreteno sukaje. Darij osupnjen je vidil, da deklico poklicati pred se. Pred-nj dopeljano nuje *) , tako hoćemo g. profesoru ,,der vergleichendea sta prec brata odstopila, ker sta iz blizi čakala na vse Sprachwissenschaft" sledeča dva napisa za razsodbo „Producte wilder, ja oft wahnwitziger Willkůhr" ime nuje , to, kar se je zgoditi imelo. Vprašana jv » J/.MOMUU od Darija: od predložiti, 111 piuicoui uuuo viuii, ua ua»i opioi liisv kod sta? odgovorita, da sta Peon ca, in da je ta tù delà besne domišlije („Produkte wilder wahnwitziger m ar profesor bode vidil, da naši spisi niso njuna sestra. Kralj 9 ci h zeljin, kaj vec pozvediti 0 P 6 0n- Wil!kuhr"J, ampak rcwuica, kakor tudi D a n ko v s k » iiv« j 1 • i . r rt « 1 • ___ . « « « __ «. « ^ 9 vprasa na dlje: „kakorsni so to ljudje? v kteri Wolansk in Kollarovi spisi gnoriranje a zemlji stanujejo ? kaj je njuna zelja? in pokaj sta bila marveč za učenje 7 prišla v Sardes ?" Ona mu odgovorita 9 da sta prišla se njemu posebno přiklonit, in da je Peonia ob Strumi reki (Strymon), Struma pa ni delječ od Helesponta. Kralj potem vpraša: „ali so pri njih vse žene tako pridne?" Napisa pa se glasita takole: CVCE. ET. SVRAE. CON. EIVS. V. F. (Eichhorn Beitr. II. 73.) mu » od govorita, da so, in da sta ravno zato to rec tako P imé najdemo polatin TVRPILIA (An- osnovala. Dragi Slovenci na Dolenskem! nikar se tedej ne mudite lotiti se rečenega lepega in koristnega delà, in kershofen V. 568.), ravno tako drugo AVRORA S VRA (Ankershofen F. 576); 0d imena CVCA pa najdemo sy- . kakor tudi latinsko i začnite z veseljem deliti slavo z ženskim spolom , ki se temu že daje od davnih časov. Na Gorenskem in po Austrianskem prede pri terdnih hišah oboji spol, pokaj bi se potem mi presti sramovali, ki smo , z njimi pri-spodobljeni, le osebeniki, kjer je večkrat veliko možkih otrok, pa sama mati pri hiši, nemogoča si deklo der-žati zavolj revšine velike. Koliko je veselje ko zjutrej zgodej bčrndajo kolovrati, brenkajo gerdaše in se vmes razlega sladkih pesem mili glas, ki se iz ust obojega spola tako ugodno šlaga za sluh. Kako lahko se tii po- zabi na milo prepevanje spomladanskih pevcev! — Se nonima BOTTIA in CACVRDA sanskritsko VLPIA 2), vulva, od sanskritskega „ulvan" matrix. Memogredé pa gosp. profesoru samo pomisliti damo in vprašamo: 1. kako je to, da ime rimske obitelji Cassius na noričko-slovenskih kamnih je zmiraj prestavljeno Crisp inus 3 od besede kasa, kosa, die Locke? 2. kako je to, da historicko imé „Sabinus ima * Glej »Formenlehre der kirchenslav. Sprache von dr. Schlei cher paç. XIV. in XV. Muhar I. 384. 2) Muhar I. 403. ^ AokershofenlV latinski přestávek Lucius in Edilicius 4 » sabha" Ko umerje, išete ijubeznjivi naše dvé hčerki berž sanskritski cedes, conventus, domus meri slovensko s aba, soba, sve tli ca? lux , v pri po vsih kotih zapuščine in ko ne najdete ničesar, si hoćete 3. kako je to, da izvirno slovenska beseda „lito", ktero najdemo jezerokrat na noričkih kamuih, se tudi najde na hetruskih monumentih? 5 da se priime Boga Živata „Bhima" v jezi ena drugi oci izpraskati, ker 4. kako je to y in indicko božanstvo „Dima" tudi najde v lastuih ime vsaka misli, da je una denar vzela in skrila, ko so oče umerli. In Bog vé, kaj bi se bilo še zgodilo, ako bi se ne bilo med očetovimi pismi neko malo pismice našlo, ki se je takole glasilo: „Jez sim od milosti hčeri živel, in bi bil od te milosti pod tujem plotom umerl, ako bi se ne bil nih Vi ma" <; in „D u m i a n us" 7 na rimskih kamnih zmislil jima dati upanja, da boste po moji smertiše do v No riku in Panonii in na hetruskih napisih? 8 bile vse polno denarja. Zato, hceri moje y svetjem vama: 5. kako je to, da se na već hetruskih monu- ako se kadaj postarate, ne dajte svojega pre-mentih ravno tište pismenke najdejo, kakor na čeljadah može nj a dokler še živite nikdar otrokom v (Helmen) najdenih v Ne go v i 9) blizo Ra dgo ne, ktere od prave do leve brane, imajo prav razumljiv slovensk pomen? roko, da vama se ne zgodi, kakor se je meni zgodilo!" Zlata vredin nauk, kterega naj bi si vsi stariši 6. kako je to, da se pod podobo psa na nekem dobro zapomnili. hetruskem monumentu najde napis : ,?Ti naš kobil" 10 in beseda Covin n) (Kobin), ki v pomenu psa erta ee tudi najde na koroških rimskoslovenskih kamnih? 7. kako je to, da v jeziku starih Sabinov pomeni V) Gospod, nov. u Slovanski popotnik * beseda » HMIIU J V l/V ^ V« ** * j V4JIUU UiMI 111 K'U V1UV f ^ U 111 V U I Herna" í<2) toliko kot pećina, in to besedo v ravno tistem pomenu poznajo štajerski Slovenci? Ako nam g. prof, „der vergleichenden Sprachwis senschaft" vse te vprašanja zadovoljno reši, pa teme ljito s sredstvi znanosti ne pa s strastnimi „Machtspru Gimnazialni suplent v Zagrebu, gospod Torbar je přestavil Smetanovo „naravoslovje" v horvaško. Ta přestává se bo po nalogi ministerstva v krátkém začela tiskati. Gosp. Anton Fogana je društvu za povestnico jugoslavensko oznanil, da ima stari glagolitiški rokopis, y* chi , po tem borno radi odstopili od mnenja, da italski narodi Sabini, Hetruski in Veneti niso bili slavenski. HHHHH ^^^^HB^BHBHB kih Ako je g» profesoru ljubo, mu hoćemo še več ena 5 vprašanj postaviti. Tudi mi „behalten uns vor « nie kterega društvu v pregled posije. G. prof. Kociančic jugoslovanske pismenosti iz 14. stoletja ; gosp. Berli č mu je daroval turšk ferman. v Gorici je poslal dva važna prepisa govo delo, ktero imenuje „Formenlehre der kirchensla vischen Sprache" y/ „Gwiazda Cieszynska" je jela zopet v Te MP H drugokrat „zu besprechen a Za poduk in kratek čas 'I» O čet o v ska ljubezin in ne hvale* no st otroška. Neki opusti sinu izhajati; vreduje in izdaje jo gosp. Stalmach. J. Svoboda je izdal v Pragi čitanko za otrok e. Imenitno delo, ki je poslednji čas v Pragi na svitlo prišlo, je slovnik Sumavskega nemško-česki del. „Pražské Noviny" mu obilo hvale dajo ; veljá le 1 for. 30 kr. Cesko-nemški del bo přišel z začetkom kupčijstv v • svoje lepo premoženje 5 celo bogat tergovec želi zadnja leta svojega življenja v miru preživet razdelí med dvé oženjeni hčeri svoje, in to tako, da si od premoženja svojega celo nič in ker prihodnjega leta na svitlo. y* ¥ G. Lavrovski sostavlja v Samboru rusinsko nemški in n e m š k o - r u s i n sk i slovnik. y* ne priderží j le d ojih Znani pisatelj gospod Je I i n e k je dobil dovoljenje to si je izgovoril od hčeri izdajati občasni časopis za mladost s podobami. y da pol leta bo pri eni, pol leta pa pri drugi noter do smćrti prebivah Ni se doteklo eno leto, kar že oče vidi nobeni hčeri kaj po volji in da ste se že obé nai da oceta brez placila rediti. Oce to vidsi, da se mu dobro s hudim povraća, sklene hčeri zapustiti, pa brez da bi jima s čim pokazal nezadovoljnost svojo. Vso svojo žalost in nevoljo razodene le nekemu zvestemu prijatlu Á9 Novičar iz slovenskih krajev Praga 27. marca. V književnosti češki tošnega leta so opombe vredne samo Kodyma in , r> Diaetetika" dr „pisemnica glagoliticka" Safarik kteri sta tudi učena naša rojaka g. Miklošic y h in g ter ga prosi: naj mu samo za en dan posodi tisuc (tav-žent) cekinov. Ko prijatel zvé, za kaj bojo cekini, mo jih rad da. v v K a s t e 1 i c přispěla vzajemnoj pomoejo Na V v ktero nekako opehuj b u 2. tečaju šestero prednaskov homeopatii ; čudno pa resnično je, da na 6 prednaskov Žalostni oce drugi dan bei ž napravi kosilo (oběd) in povabi obedvé hčeri. Komaj se dobro k mizi vsedejo, pride omenjeni prijatel k njemu, in kakor da bi bil v bo ne jedeo člověk zapisal škoda samo, da tukej bi radi veliki prosi starega očeta „je li bi mu ne mogel za kratek cas posoditi tišuč cekinov Oce odgovori o homeopatijo učili, naKrajnskem pa po homeopatii zdravijo, akoravno se je niso učili. — Na modroslovju se posebno jezikoslovje, na priliko: hebrejsko, staro in novoslavjan-sko (česko, poljsko, rusko), litavsko, sanskritsko, grčko, • V V ne le tišuč cekinov, ljubi prijatel, ampak še več gre v y v ce 9 , . , .........ř------ latinsko, taljansko, francosko , anglicko itd. uci. V ce drugo sobo in hoces ti iz serca rad dam", mu pritira naprošeni denar. Ko hčeri vidite, da ima oče še toliko gotovine, se hipoma premenite v vsem in nikakor nočete dovoliti, da bi oče bil pri tujih ljudéh. Oče se poverne spet k njima in ostane pri njima do smerti. se uči na skem jeziku pravniškem tudi dvoj y bogoslovj a dvoj lekarski troje predmetov ? na devetero Zivinozdravništ , na modroslovju ktero v Ljubljani za iz«rled drugim deželam služiti more, tukej v vsih od-delkih raziasra le en profesor in praktično uči v vojaški » konjobolniš Al je mo pomagati in mazačt\ izkoreniniti po takem načinu dezeli ? Poslednjič vam še Idem har I. 387. c. 5) Janssen Tab. I. Nr. 42 6 Ankershofen IV. 512 8 ) Mu nnznanim y da učenega gosp. prof. Terstenjaka krepko Mommsen postopanje v stari zgodovini se tukaj ljubi A. Z 333 9 ; Wisznewski 168. I. Muhar I. 446. 447. Jan sen pag. 24 ad Nr. 34. Dempster Etruria reg. liber III Xo Iz Ormoèa 27. marca. Že smo se rado LXXVII 11 l0) Jannsen Museum Lugd. Bat. pag. 24 vali o prijetnosti mile vigredi kar je hipoma pre Ankershofen V. 637 12 I. Th. pag. 110 Niebuhr Geschichte kucnilo; pomlad nam je slovo dala in nastopila je ostrá Zelenele livadi pokriva spet debela ledena odeja, zima ki je nemilo poterla glavice pervim mladim cvetlicam; 14.957 * v Terstu cez 36.493 na Tiroljskem metulj, ki zbujen po gorkih soncnih žarkih je ze veselo 5351 fl. — Spet so en skofumerli, namreč Olo muški nad farfral okoli, je pobegoul, in vtihnul je skerjančik, ki skof in kardinal baron Somerau-Bekh v 84.letu svoje ^ V ma « « mmt _ m .A « M « V _ —m V je že žvergolel nad nami. Vincarji, ki so nograde že pridno starosti ; bili so rajni skof nekdaj oficir. Skofji zbor okopavali, so morali spet svoje delo opustiti ker • v • terda zima s silnim snegom je od 19. na 20. dan sušca znovega nastopila, kakorene že davno nismo imeli. Ma-lokterikrat je po starem slovenskem pregovoru „sušec z na Dunaji se bo snidel sopet 5. dan t. m.; vaznisi rec, ki se sedaj o posvetovanje na versto pride, bo šolstvo. ■HM ■■■■ m da tišti Đezelno poglavarstvo na gerskem je oklicalo i kdor glasovitega roparja Rozsa Sandor-ja ži repom tako zavihal" kakor letos, in veselo upanje naših vega vjame, al če ne more drugač mertvega pripelje Na predlog austrianskega nas vendar tolažijo, da posiljeni beli gost nas boo malo poročnika v Skadru je Omer-paša vse vjeteCerno nogradnikov in kmetov močno potčrl. Gorki sonca žarki gosposki, prejme 10.000 fl. dnéh zapustil. tudi pri nas kmetje Turka bali in si še zdaj dopovedati ne dajo, da turški strah je dan današnji prazen strah, nasproti so Ne morem vam povedati, kako so se gorče, kterih je bilo 70, izpustil in ukazal, da tudi vjeti, se imajo izpustiti vje tišti, ki so še v Hercegovini y v ' v " » Hrabrim Cernogorcem je vse želelo dobro srečo. Cernogorci Turkom pobasane topove, 25 Pred tih Turkov in vzeto živino čež Četinje v Kotar poslali, 14 dnevi nas je zapustil Lutomerski okrajni poglavar od kodar gré vse na mejo Turško nazaj gosp. Nagy, poklican kot ministerski komisar v novo grada se še vedno nič goto vega ne vé ? Iz Cari gospodstvo v elužbo na Erdeljsko, ki si je pri nas posebno v tem velike Carigradu, ki je ključ k dvema stranama zemlje, je zasluge pridobil, da si je neutrudljivo prizadeval za zbolj- v političnem in tergovskem oziru tako imenitno, da je šanje in popravo cestá. Na njega mesto je začasno resnega prevdarka vsim vladam potreba, ktere imajo go- okrajni komisar gosp. Anton Globočnik izvoljen, kte- voriti o poslednji osodi Turčije. — 28. marea je bil v remu, vernemu in marljivemu služabniku cesarja pa tudi Parizu slovesen ples, kterega je napravil tako imeno verlemu prijatlu ljudstva in za njega omiko iskrenemu vani postavodajavni zbor cesarju in cesarici. gospodu 9 leta je pri kraji RH! V m mŘ ■■ ■■■ 1 HHV ■ I ■■ Vre~ želimo iz serca stanovitno to mesto, na kte- menski prerok v Jolsvi se je spet oglasil, pa prero- Polovica solskega kuje slabo letíno za sadje in žita; na merzlo in mokro spomlad bo po njem nastopilo suho in sila vroče poletje rem se da mnogo dobrega storiti. i in zalostnega serca moram reci i da mi ni znano da bile v kakošni ljudski šoli našega ki bo dalo nar boljši vina. da ga bo zima pobrala, se ježe zmotil, ker je nam znano okrajnega dekanata nove bukve vpeljane bile, ki jih je slavno ministerstvo nauka naukazalo in prečastijiv. ško- íijstvo naznanilo. Ker nam je pa znano, da je večidel prav lepo. Bog jih obvarij! težavno, novih bukev berž povsod dobiti, se nadjamo, _ da v drugi polovici šolskega leta se bodo ti zaderžki dostojno odstranili in modri ukazi slavnega ministerstva žitu, od kterega pravi, kolikor niso žita clo ničpozeble, marveč stojé neokrajseno veljavnost zadobili! Kako in kaj je bilo v drugi polovici o tem, bodem bravcem „Novic" že na-znanil ob svojem času. Danes še povém , da ljudska šola pri sv. Le na rt u poleg Velke Nedele je zgubila izverst- nega učitelja gosp ••• • • 9 ki je šel za učitelja v faro St. Marjeti na Dravskem polju; al žalibog! da St. Le naricanje ne eenijo te velike 9 zgube, St. Marjetčanje pa ne izverstne pridobitve po vrednosti. Vendar, verli domorodec! naj Vas nikar ne žali mlačnost kratkovidnega ljudstva; postopajte verlo , kakor dozdaj, na praktični poti, po kteri mladino učite, da ima več prida od šole. Kako potreba nam je v ljudskih šolah pravega djan skega poduka v omiko prostega ljudstva nam spricuje sledeča prigodba , ki se je razsojevala unidan pred sodbo. (Konec sledí.) Življenje. De te milo sladko spava Ga nebeski mir obdava; Med cveticami sladkó Rojenice mu pojó. Perve roža perca žene, Zlata rosa jo hladi Zve zda blaga V jutru dneva zasvitli Leta hitijo. 3 ? 1 Solza cista v oku sije Tužno v persih serce bije, Kaj mladenča nek teži ? V lica mlade zarudi Up veseli, sreča zlata V vsih podobah se smehljá Solnce žarno Za gorami prijadra Leta bežijo. Novičar iz mnogih krajev Poslednji deržavni zakonik naznanja cesarski ukaz od 19. marca t. zastran davšin pri prepisih premozenja, po kterem so postave cesarskegapatenta od 9. februara in 2. augusta 1850, kar zapuščine po smerti in daritve med živimi vtiće , nekoliko drugači določene. Po razsodbi c. k. vojaške sodnije na Dunaji od 31. marca je bil Cezar žl. Bezard Oger 5 ; rojen 26 let star, poslednjič pomoćni učitelj računstva na politehniki na Dunaji, zavolj osnovanja nove preku cije na Ogerskem in Dunaji, obešen; 6 druzih delež nikov velike izdaje pa je v ječo od 8 do 20 let dja nih. — Za Dunajsko cerkev se je nabralo dosih mal na Dunaji čez 476.243 fl., na gornjem Estrajhu %. ___ V cez 22.223 čez 28.585 skem 3894 ? 9 V y Salcbu rgu 2372 fl., na Ceskem na Marskem čez 10.049 y na Š1 e čez y v Galici i 4130 fl., na Ogerskem 22.476 fl., na Erdeljskem 1281 » na Koro Resno delà, vse prevdarja, Mož nevtrudno zmir se vkvarja, Sanja vmerle so zlaté, Ga skerbí in trud more. v Cela merzlega ne zdrami íZdaj mladosti srecni ples, Zarki vroče Zlivajo se raz nebes Leta hitijo. Cvetje vse je že zvenelo 9 9 Dan pocíva, trud in delo Ave se čez plan glasi, Noč prihaja, vse pospí. V jamo vtruden vsak se vleže Kdaj k pokoju, brez skerbí, Zve zda zadnja Na večeru obledí Leta minijo. Jos. Radonievič Današnjemu listu skem4021 fl., na K r a j n sk e m4531 fl., na Štaja r skem je pridjana 4. póla „občne povestnice a Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.