Precenitev konja. (Dalje.) Lisci. — JBarva dlake pri liscih je aredBJa med rdečo in žolto. Svetli lisec ima žoltkaste, v časih v belo ae zlivajoče grive ia rep, svitle aoge Ib dlako bolj žoltkaato. Rdeči lisec ima rjavo-rdeee, v časih pa tudi avitlejše grive in rep, Boge pa aedaj avitlejše, aedaj temaejše. Dlaka je tenmo-rdečkaato-žolta ali pa tudi rjavo-rdeča. Temni liaec ima temao-žollo-rjave grive ia rep, dlaka pa je temao-rjava, toda aaleteva že v žolto. Zlati lisec ima lepo svetlo dlako po celem životu, v časih je žoltkaata, v čaaih rdečkasta dlaka, žiflje pa so vaelej temao-rdeče. Potai liaec je temao-rdeči liaec, pa ima svetle. v čaaih pa celo bele grive ia rep. Ako je dlaka prav temaa, pravi ae mu erai lisec. Prejšaji pa je večkrat jabelkast. Ilčni je svetli liaec, brez blezka, njegova dlaka se spreminja bolj v aivo. ŽiBje so blizu eaake barve. Ogljeai Hsec je skorej čisto čra, le uialo se mu ae zlija barva na rdeče. Ziaje ao istotako skorej črae. B-azmerno reji je bakreni liaec, a temaorjavo-rdečo dlako ia s podobnimi žiajami; goreči lisec ima pa rdečo, na koacih aivo dlako — kakor požgaao — ia tenmo-aive žinje. Medeniaji lisec ima avetlo dlako, kakor medeBiaa. Žiaje ao temao- ali črao-aive. Vranec. — Svitli vraaec je močao čra ter ae mu sveti dlaka po celem životu, tudi žiaje so, kakor pri drugih črae. Ogljeni ali žamnati vraaec loči se od svitlega vranca aamo za to, ker ae temu dlaka Be sveti. Letai ali umazani vraBec, nima močao črae dlake, ampak nekam bolj umazano rjavkasto, v časih je taka, kakor da bi bila čraa dlaka obledela. Po letu je črBiši, kakor po zimi. Bledec. — Bledci ali falki imajo dlako mešaao iz žolte in črne, koža je črao-siva. Po brbtišču, pa tudi po plečih imajo črao liso. Zinje, apodaje noge in kopita ao večji del črBe, kacih znameBj pa Bimajo po gostem. Mišji bledec je mišje aiv, bramna dlaka ia pa po Bogah je čraa, po hrbtiaeu ib plečih ima po gostem liao, sicer pa je voasih bolj svetal, včaaih pa bolj temaa. Pepelai bledec ima jasao, sivo dlako pa se mu vrši bolj po liaičje. Po hrbtišču, ia plečih je kakor pri prejšajem. Volčji bledec glava, vrat lirbtišče, križ in stegaa ao temaiša, kakor drugi rjavo-žolti deli. Žiaje ia aoge so temae. N a v a d b i bledec je žolto-rjav ter ima rad liao po hrbtišču ia po plečih. Po gostem ima še aa brbtišču in po ategaih temaiše, slabe liae. Zinje in aoge so črao-sive. Žolti bledec je žolto-aiv ali rjavkaat, ima liao na brbtišču, po goatem jabelka, bramBa dlaka in Boge ao večji del črae. Sraji bledec je arnje barve z liso na hrbtiaču. _ Noge ia žiaje so črao-aive. Zemljiaji bledec je bledo-rdece-žolt in ima rad liso, večkrat tudi jabelka. Noge in bramaa dlaka je črBa. Srebrai bledec je jasBožolt ia ima lesk. Rjavi bledec je jasniši od volčjega bledca, aicer pa je ajemu podobeB (levje žolt). Izabelec. — Izabelci ao žolti, kar se tiče dlake, koža pa ima meaeao barvo. bramaa dlaka je jasna ia iatotako kopita. Oči so po goatem atekleae ali glaževaate, drugih zaamenj ai. Navadai izabelec je jasBO-žolt ter ima belo bramBO dlako. Zlati izabelec je zlatožolt z leskom in jaaao bramao dlako. Temai izabelec je temno-žolt, ima jabelka m aive žinje. Zolti izabelec je jaaao-žolt pa ima temBOžolto bramno dlako. Beli izabelec je belo-žoltkast, bramaa dlaka pa je bela. Konji z mešano barvo dlake. — V to vrato koDJ ae štejo belci in koaji z dletkasto dlako. Belec je koBJ, ki ima ali aamo belo ali tadi z drugo barvo premešaao belo dlako, to pa po celem životu. Pri belcih postaja po letib barva jaaaiša ia za to ae dele belci v belce nespremealjive ia v belce apremealjive belske barve. Spremealjivi belec. — Črai belec je ctb ia ima malo belih dlak, večkrat ima temaosive grive in rep, koaec repa pa je bel. Po čaau poataae tenmo-siv, y časih celo jasao-siv, star pa je še jaaaiše barve. Sivi belec je sedaj bolj jasae. sedaj bolj temae barve, ima črao ia belo dlako, eaako zmešaao. Koaec repa je jaaniši. V starosti je še za veliko jasaiše barve. (Dalje prih.)