< > I- m Q D u V) < ■J o Naj smo še tako močni, zmeraj si najdemo gospodarja. Francoski pregovor naš tednik Številka 42 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150-SIT) petek, 24. oktobra 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Da je Posojilnica danes v občini navečja banka, je sad vašega zaupanja in sad našega skupnega dela. Fric Kumer, predsednik Posjilncei Pliberk Mohorjeva ljudska Šola je z likovnimi deli sodelovala pri razstavi znanega koroškega umetnika Manfreda Bockeimanna (brat Udo Jürgen-sa) na temo domovina. Razstava v celovški umetniški hali je bila namenjena 10. oktobru; umetnikjes to akcijo dokazal, daje možno obhajati 10. oktober tudi na način, ki je usmerjen v prihodnost. Preteklo sredo pa je bil v literarno delavnico Mohorjeve šole povabljen namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler. Vabilo je rad sprejel, vendar je pol ure pred prireditvijo prišlo sporočilo, da zaradi nujnih obveznosti ne more priti. Zato pa je na isti dan našel dovolj časa za obisk nogometne tekme Rapid: 1860 München na Dunaju. Slika: NT/Fera POLITIKA Računska kontrola obiskala slovenske ustanove. Kaj so resnični vzroki tega obiska? Stran 2 IZ NAŠIH OBČIN V Borovljah zaradi nesklepčnosti niso odobrili podpore dvojezičnemu vrtcu. Stran 6 ŠPORT SAK - Pliberk: ko so na igrišču švigale iskre in na tribunah pesti. Stran 15 Politika Politika Janko Kulmesch Komentar Našega tednika „Rasterfahndung“ proti narodnim skupnostim Ta teden je obiskala NSKS, ZSO, Mohorjevo, Slovensko šolsko društvo in društvo „Kulturni dom Pliberk" Zvezna računska kontrola (Rechnungshof). Uradniki zvezne računske kontrole so bili stvarni in korektni. Pravzaprav sploh niso videli potrebe, da bi obiskali slovenske ustanove. Sicer pa tudi slovenska stran ne more imeti kaj proti računski kontroli, če je korektna. Da se preveri, ali se zvezne finančne podpore uporabijo smotrno in pošteno, to pravico bo računski kontroli priznal vsak, ki ne skriva nečednih namenov. Do obiska Zvezne računske kontrole pri koroških Slovencih pa je prišlo zaradi drugih okoliščin. Izsilila ga je - skupno s predsednikom sosveta za slovensko narodno skupnost dr. Marjanom Sturmom - dr. Achleitnerjeva. Za tiste, ki še niso imeli „sreče“ spoznati njenih metod: Achleitnerjeva je pri Uradu zveznega kanclerja pristojna za narodne skupnosti. Svoje delo opravlja tako, kot da bi bila manjšinskopolitični politkomisar republike Avstrije. Kdor ima z njo opravka, dobi vtis, da hoče biti prva in zadnja instanca, ki ve, kaj je za narodne skupnosti dobro in kaj ne. To se začne že, ko gre za odobritev finančnih podpor, ki jih po sosvetu predlagajo slovenske ustanove. Predlog mora biti vložen najkasneje do 27. februarja, proti koncu leta pa večina društev še vedno ne ve, ali ga bo Achleitnerjeva sploh odobrila. Kako je v takih negotovih okoliščinah možno izvesti projekt, ve očitno samo Achleitnerjeva. Če se navsezadnje le usmili prošnje, pa se lahko brezna-daljnjega zgodi, da je treba denar vrniti. Bodi si zato, ker zaradi prepozne odločitve na Dunaju projekta sploh ni bilo možno pravočasno izvesti, bodisi zato, ker Achleitnerjevi niso po volji računska potrdila. Lahko so računska potrdila za druga ministrstva (in računsko kontrolo) pravilna in korektna in jih zato akceptirajo brez težav - za Achleitnerjevo so kljub temu nezadostna. In tako smo pri resničnem vzroku, zakaj je morala Zvezna računska kontrola obiskati slovenske ustanove. Že nekaj časa je od tega, ko je predsednik sosveta dr. Marjan Sturm javno zahteval, da Urad zveznega kanclerja preveri finančno podporo, ki jo Slovenija namenja koroškim Slovencem. Temu pozivu se je Avstrija radevolje odzvala in je kmalu nato zahtevala od slovenske vlade ustrezne podatke. Ta je poziv Avstrijcev upravičeno ignorirala - kakor bi upravičeno protastirala Avstrija, če bi kaj takega zahtevala Italija za Južne Tirolce. Take zahteve nasprotujejo namreč mednarodnopravnim določilom. Zato skuša Achleitnerjeva priti do teh podatkov s pomočjo računske kontrole. Z vso silo je želela dobiti vpogled v celotno finančno poslovanje Slovencev in se zanimala predvsem za dejavnosti, ki s podporami z Dunaja nimajo niti najmanjše veze. Čelo uradniki računske kontrole so jo morali opozoriti na to, da naj ne prekorači svojih pristojnosti. Očitno hoče Dunaj oz. stranke kontrolirati narodne skupnosti politično s tem, da kontrolira celotno njihovo finančno poslovanje. Zato so si izmislile posebno „Rasterfahndung“. Metoda je prefinjena, naravnost škandalozno pa je, da je prvo povelje za to prišlo iz vrst koroških Slovencev. Kaj je resnično ozadje obiska računske kontrole pri koroških Slovencih. Motnje v odnosi med Koroško in Slovenijo Resolucija koroške deželne vlade, naj zvezna vlada vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojuje s predhodnim reševanjem bilateralnih vprašanj, predvsem priznanje nemške manjšine v Sloveniji in vrnitev premoženja, je v Sloveniji povzročila presenečenje in hkrati zaskrbljenost. Najprej se je na nacionalnem radiu odzval zunaji minister dr. Boris Frlec in poudaril, da je za urejanje teh vprašanj pristojna avstrijska zvezna vlada, s katero imajo dobre odnose. „Iz zadnjega obiska zveznega kanclerja sklepamo, da av-strisjka vlada ne bi nikoli, podobno kot je to storila italijanska vlada, združila multilateralnih problemov z bilateralnimi“, je dejal zunanji minister Frlec in dodal, da resolucija ne bo vplivala na avstrijsko podporo Sloveniji pri vstopanju v EU, poleg tega pa so odnosi večinoma urejeni z meddržavnimi pogodbami - z av-strisjko državno pogodbo, s pogodbo med nekdanjo Jugoslavijo in Republiko Avstrijo, ki jo je Slovenija nasledila. Vodja kabineta zunanjega ministra in državni podsekretar Andrej Logar pa je na pogovor poklical odpravnika poslov veleposlaništva Republike Avstrije v Ljubljani mag. Martina Pammerja. V kratkem pogovoru je izrazil nezadovoljstvo z resolucijo in poudaril, da se Slovenka vlada pogovarja z avstrisjko zvezno vlado, način, kako pa se v ta pogovor želi vključiti koroška deželna vlada, pa „ne koristi niti dobrososedskim odnosom med državama niti ideji o evropskem povezovanju“. Na resolucijo so se odzvale skoraj vse politične stranke. Predsednik vlade in Liberalne demokracije Slovenije dr. Janez Drnovšek je v večerni izjavi za nacionalno televizijo izrazil začudenje nad početjem koroških oblasti in dejal, daje treba na taka izvajanja odločneje odgovoriti. Njemu se zdi odpiranje takih vprašanj nerazumljivo in upa, da bodo prizadevanja koroške vlade ostale v „mejah normale“. Predsednik Socilademokratske stranke Janez Janša je v posebnem pismu predsednikom parlamentarnih strank, premieru dr. Janezu Drnovšku ter poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti predlagal čimprejšnji sklic posvet o koordinaciji parlamentarnih strank. Po njegovem predlogu morajo politične stranke oceniti politične posledice resolucije koroške deželne vlade. Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor je zunanjemu ministru dr. Borisu Frlecu očital, „da je zamudil priložnost, ko bi lahko kot visoki predstavnik uradne Slovenije, hkrati pa na nefor- PREDSEDNIK NSKS OLIP: V škodo Avstrije „V resnici je to žaloigra, ki je ne želim podpihovati: Verjetno ima nekaj opravka z mesecem oktobrom, nekaj pa z veliko prezgodnjo volilno ihto na Koroškem“, tako predsednik NSKS Olip o resoluciji koroške deželne vlade. „Prepričan sem, da to ravnanje koroške deželne vlade nasprotuje mišljenju Korošcev. Kako je sicer možno, da se v istem mesecu oktobru Korošci jasno izrečejo za evropsko dimenzijo mišljenja, namreč igre brez meja - nekoliko pozneje pa koroška deželna vlada postavlja meje v lastnih glavah in prebivalcem Koroške.“ Olip poudarja, da deželna vlada s to potezo škoduje Avstriji v njenem mednarodnem ugledu. „Da začne koroška deželna vlada zastavljati Evropi pogoje za sprejetje Slovenije v EU, to je enkratno in dokaz temu, da so se jasno pomešali politični nivoji. Veliko bolj verodostojno bi bilo, in tudi koristilo deželi Koroški ter republiki Avstriji, če bi z doslednim izpolnjevanjem člena 7 pokazali mednarodni javnosti, da jemljejo v lastni deželi manjšinsko zaščito bolj resno." malen način, izrazil zaskrbljenost Slovenije spričo sprejetih odločitev v Celovcu. Spomnil je na svojo pobudo pred tednom dni, ko je pozval dr. Janeza Drnovška, predsedujočega koordinaciji parlamentarnih strank glede vključevanja Slovenije v EU, naj preuči vprašanja nasledstva avstrijske državne pogodbe ter se tako izogne nadaljnji krepitvi neupravičenih avstrijskih zahtev. Predsednik ZLSD ugotavlja, da je koroška deželna vlada z resolucijo formalizirala pogojevanje vstopa Slovenije v EU. „Toda če Frlec ali morda celotna vlada meni, da teh pogojevanj ni, če pred njimi slepo miži in še dela, kot da jih ni, potem ponavlja naivnost, zaradi katere smo enkrat že plačali ceno pri naših evropskih ambicijah“, meni Borut Pahor. Jože Biščak 28. oktobra bo minilo 25 let, ko je koroška sinoda sklenila dokument o sožitju med Nemci in Slovenci v koroški Cerkvi. Sinodalni sklepi so bili sprejeti slabe tri tedne po zloglasnem „Ortstafels-turmu“, torej v času najhujših nemškonacionalnih pritiskov na slovensko narodno skupnost. Koroška Cerkev je iskala pot, ki naj bi vodila k trajnemu narodnostnemu sožitju ter zagotovila enakopravnost slovenskih kristjanov. Sinodalna razprava je bila deloma zelo živahna; izkazalo se je, da se tudi Cerkev ni mogla docela izogniti vplivom prosvetne politike. Poleg tega je mnogo pripadnikov slovenske narodne skupnosti izrazilo nerazumevanje, ker je slovenski sinodalni zastopnik ter tedanji podpredsednik NSKS dr. Valentin Inzko prosil večinski narod za odpuščanje krivic, ki naj bi mu jih prizadeli Slovenci. Dr. Inzko je bil prepričan, da je s to izjavo pomagal „zbrisati predsodke in ustvariti vzdušje zaupanja“ (NT 44/72). V koliko je ta izjava - kakor sploh sinoda sama - merodajno vplivala na nadaljnji manjšinskopolitični razvoj, o tem bodo gotove še razglabljali zgodovinarji. Treba pa je ob 25-letnici sinodalnih sklepov brez pridržkov poudariti: koroška Cerkev se je na sinodi zavestno odločila za sistem enakopravnega partnerstva med obe- Dr. Inzko in dr. Waldstein sta zaradi njunih zaslug za enakopravnost in sožitje v Cerkvi prejela prvo Einspielerjevo nagrado (1984). Daljnovidnost Cerkve ma narodnima skupnostima. S tem je dokazala, da je edina deželna ustanova, ki zna v narodnostnem vprašanju razpravljati in ukrepati daljnovidno, pogumno ter modro. Prvenstvena naloga Cerkve je brezdvomno oznanjevanje Božje besede. Jezik je sredstvo za uresničevanje tega cilja. Kljub temu pa koroški sinodalci niso zanemarjali dejstva, da zahteva narodnostna enakopravnost več ko samo poudarjanje krščanskih vrednot ter priznavanje k sožitju in raznolikosti. Zato ni naključje, da so v dokumentu o sožitju med Nemci in Slovenci v koroški Cerkvi namenili škofijskemu zastopstvu Slovencev in koordinaciji dela obeh narodnih skupnosti v škofiji posebno pozornost. In kar je še posebej važno ter razveseljivo: koroška Cerkev je urejeno, enakopravno patnerstvo -ob doslednem upoštevanju avtonomije, ki jo uživajo slovenski kristjani - tudi udejanila! Kot reprezentativno zastopstvo Slovencev v škofiji so ustanovili Slovenski pastoralni odbor (SPO), ki razvija svojo dejavnost samo za slovensko narodno skupnost in v njej. Gre za neke vrste slovenski cerkveni parlament, ki ga vodita mag. Ivan Olip (predsednik) in mag. Božo Hartmann (podpredsednik), njegovi člani pa so izvoljeni oz. ko-optirani po načelu pokrajinske in socialne pripadnosti in ustreznem zastopstvu mož, žena in mladine. Nadalje obstaja uradno zastopstvo koroških Slovencev pri ordinariatu samem (dekan Lovro Kašelj). Še posebej pa je znan koordinacijski odbor, za katerega sta imela izredne zasluge dr. Inzko in dr. Waldstein (nju sta nasledila Fric Kert in dr. Peter Smolnig). Poleg tega ne gre spregeledati slovenskega Dušnopastirskega urada (ravnatelj dr. Jože Marketz), ki ima podobno funkcijo kakor manjšinski biro pri deželni vladi - z razliko, da je zares avtonomen in tesno povezan z narodno skupnostjo. Brezdvomno drži, da bi vsi ti gremiji lahko bili bolj dinamični, kar pa je v prvi vrsti odvisno od slovenskih kristjanov samih. Vendar je nesporno, daje koroška sinoda znala v času „Ortstafelstruma,, pravilno reagirati. Razumela je, da mimo enakopravnega soodločanja in avtonomije za slovensko narodno skupnost ni poti. Kdaj bo Cerkev v tej njeni dal-jnovodnosti posnemala tudi država? Janko Kulmesch Sosvet: Smešne računice deželnega statistika Če gre po „statistični analizi“ socialdemokratskega člana sosveta dr. Petra Ibouniga, EL v sosvetu ne bi smela imeti sedeža. Zato pa bi jih imela FPÖ kar tri. Dr. Peter Ibounig je deželni statistik na uradu koroške deželne vlade, hkrati pa zastopa SPÖ v sosve-tu. Predsednik dr. Marjan Sturm ga je poveril z nalogo, da naj izdela statistično analizo o tem, ali ima EL Pravico do zastopstva v sosvetu. Že večkrat smo poročali, da je pri ustavnem sodišču pritožba EL proti trenutnemu sestavu sosveta. Ta namreč izključuje EL, pa čeprav bi j° po zakonu o narodnih skupnostih moral upoštevati. V njem piše, da morajo v kuriji strank biti zastopane vse politične grupacije, ki so reprezentativne za slovensko narodno skupnost. Da je EL v vsakem oziru reprezentativna, pravzaprav ne bi bili treba posebej poudarjati. Če vzamemo kot izhodišče samo zadnje občinske volitve (5500 glasov) ter število slovenskih volilnih upravičencev na osnovi zadnjega ljudskega štetja (pribl. 10.000), pri tem še upoštevamo volilno udeležbo (85 %) - potem nagovori EL najmanj 50 odstotkov slovenskih volilk in volil-cev. Kljub temu pa zanjo v sosvetu ni mesta, medtem ko ima FPÖ kar dva zastopnika (SPÖ 3, ÖVP 2). Na zadnji seji sosveta (20. oktobra) je skušal dr. Peter Ibounig „statistično" podkrepiti krivični sestav sosveta. Poslužil se je metode, ki z resno znanostjo nima nobenega opravka. Njegovo izhodišče ni bilo število slovenskih volilnih upravičencev na osnovi zadnjega ljudskega štetja, temveč število vseh volilcev, torej tudi nemških (I), v občinah, ki pokrivajo veljavnostno območje manjšinskega šolskega zakona (razen mesta Beljak). Seštel je vse glasove, ki so jih v vseh teh občinah dobile posamezne stranke, ne glede na to, ali so slovenski ali nemški. Iz tega je nato sklepal, v koliko so reprezentativne za slovensko narodno skupnost. Ali drugače rečeno: ker večinske stranke - z razliko do EL -ne nagovorijo dovolj slovneskih volilcev in bi zato tudi ne smele monopolizirati strankarske kurije v sosvetu, se je kratkomalo poslužil tudi nemških volilcev. To pa je seveda skrajno protizakonito - saj gre pri zastopstvu v sosvetu za reprezentativnost slovenske narodne skupnosti ter ne večinskega naroda. Tako tildi ni čuda, da pride dr. Ibounig po taki „statistični analizi“ do naslednjega zaključka: na osnovi rezultata deželnozborskih volitev 1994 bi morali strankarsko kurijo sestavljati 3 SPÖ, 3 FPÖ, 2 ÖVP, na osnovi letošnjih občinskih volitev pa 4 SPÖ, 2 FPÖ, 1 ÖVP. Torej bi EL v obeh primerih izpadla. EL bi po Ibounigovih računi-cah bila upoštevana z enim zastopnikom samo v primeru, da se vzamejo za osnovo 14 občine, za katere velja uredba o dvojezičnem urad- nem jeziku, ter število glasov, ki so jih posamezne stranke dobile v teh občinah na zadnjih občinskih volitvah. Da je taka „statistična analiza“ več ko neresna, je v pogovoru za NAŠ TEDNIK indirektno priznal celo dr. Ibounig sam. „Ključno vprašanje je, da ne moreš ugotoviti, koliko je od volilcev strank Slovencev." Hkrati ni zanikal, da volijo EL v pretežni meri Slovenci in da več pove o reprezentativnosti Slovencev rezultat ljudskega štetja kakor nediferencirano seštevanje volilnih glasov. Zakaj se je kljub temu spustil v take neresne računice, ki lahko njegovemu ugledu kot deželnemu statistiku samo škodujejo? Možen je na to samo en odgovor: očitno želijo socialdemokrati in njihovi pomagači politično onemogočiti EL z vsemi sredstvi, pa naj bodo še tako smešni in primitivni. -Kuj- Aktualni Intervju Generalni konzul Jože Jeraj * Za krepitev položaja koroških Slovencev NT: Kakšna je temeljna misel tedna koroških Slovencev? Jože Jerai: Koroškim Slovencem je potrebno omogočiti prevzem povezovalne vloge. Zato je osnovna želja, da koroški Slovenci postajajo aktiven partner med obema državama in narodoma (na primer pri projektih INTERREG). Tako naj se krepi njihov položaj, ne le na deželni, ampak predvsem tudi na občinski ravni. Vaša ocena o posvetu županov in predsednikov občinskih svetov Gornje Savinjske doline s predstavniki dvojezičnih občin na Koroškem? Prekomejno-medobčinsko sodelovanje je koristno za krepitev razvojnih možnosti občin, za izmenjavo izkušenj pri vstopanju Slovenije v EU, predvsem pa za ohranitev slovenstva na Koroškem. Na posvetu je bilo vsekakor mnogo volje in nakazanih možnosti za dobro medobčinsko sodelovanje predvsem na kulturnem področju, pa tudi na gospodarskem, kmetijskem in turističnem. Tudi preko-mejno povezovanje mladine se naj bi izvajalo. Medobčinsko sodelovanje z Gornjo Savinjsko dolino bi bilo seveda bistveno lažje, če se ne bi na obeh straneh zatikalo pri realizaciji mejnega prehoda -Pavličevega sedla. Ko bo asfalt na vrhu na avstrijski strani, bo tudi na slovenski strani. To lahko zagotovim. Vsekakor pa je znano, da naj bi bilo odprtje Pavličevega sedla sredi prihodnjega leta. * Generalni konzul Jože Jeraj je po rodu Savinjčan in je iniciiral predstavitev koroških Slovencev v Gornji Savinjski dolini Politika petek, 24. oktobra 1997 Politika 5 Z odprtjem Pavličevega dla bi se nam odprla izredno le dolina Ta teden so se koroški Slovenci predstavili v sosednji Gornji Savinjski dolini, ki nam zaradi manjkajočega mejnega prehoda skriva svojo lepoto. Občine Gornje Savinjske doline Ljubno, Gornji grad, Nazarje, Luče in Mozirje so sicer sosednje obmejne občine, toda so zaradi manjkajočega mejnega prehoda le skromno povezane s Koroško. Kakor dolgo ne bo odprto Pavličevo sedlo, bo očitno ostalo tako. Da se občine in prebivalci na obeh straneh kljub tem naravnim oviram lahko spoznajo in sodelujejo, dokazuje teden koroških Slovencev v Savinjski dolini, ki se je pričel pretekli petek, in se bo končal danes, v petek. Tako so bili mdr. pretekli petek v Gornji savinjski dolini v gosteh slovenski občinski odborniki, pretekli ponedeljek koroški kmetje, v torek pesnica Lenčka Küpper, v sredo predstavniki turizma, v četrtek predstavniki koroškega slovenskega gospodarstva, danes, v Petek pa bo v kulturnem domu v Mozirju nastopil MePZ Danica iz St. Primoža. Sprejem Savinjčanov je bil srčen in prijateljski. Na vseh srečanjih je bila izražena želja po tesnejšem sodelovanju, ki Pa bi bilo gotovo zelo olajšano, če bi v doglednem času odprli Pavličevo sedlo. Prav zaradi tega se bosta obe strani v prihodnje še bolj prizadevali za odprtje sedla. Silvo Kumer Prvi koraki prekomejnega medobčinskega sodelovanje V okviru tedna koroških Slovencev v Gornji Savinjski dolini je bil v obliki okrogle mize posvet na temo sodelovanja med zgornjesavinjski-mi in podjunskimi občinami. Srečali so se župani iz Gornjega Grada, Nazarij, Mozirja, Ljubnega in Luč z zastopniki dvojezičnih občin Podjune iz vrst Enotne liste ter slovenskih organizacij (NSKS, EL, KKZ). Razgovor je vodil slovenski generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj. Jeraj je v uvodnih besedah nasplošno ocenil odnose med Avstrijo oz. Koroško in Slovenijo in podčrtal sovisnost položaja koroških Slovencev s prav temi odnosi ter opozoril na nekatere pomanjkljivosti in težave, ki izvirajo iz zgodovinskih hipotek. Podal je tudi pregled obstoječega prekomejnega medobčinskega sodelovanja. Pripravljenost in volja za medobčinsko prekomejno sodelovanje je bila vsekakor velika, kar je v uvodnih besedah raznih predstavnikov prišlo tudi jasno do izraza. Poslovodeči tajnik EL in globaški podžupan Bernard Sadovnik je poleg pripravljenosti sodelovanja z zgornjesavinskimi občinami opomnil tudi na dejstvo, da Slovenija pogosto išče partnerje direktno pri deželni vladi in s tem prinese koroške Slovence oz. Enotno listo ob pomembno povezovalno vlogo.-Podobnega mnenja je tudi tajnik EL in kulturni referent občine Dobrla vas Rudi Vouk, ki je še do- dal ugotovitev, da je pri večinskih strankah na Koroškem le majhen interes za sodelovanje s Slovenci. Ponovil pa je ponudbo za sodelovanje z eno od zgornjesavinjskih občin, ki jo je predsednik sveta občine Mozirje Tone Jezernik z zadovoljstvom sprejel. Pripravljenost za sodelovanje je izrazil tudi Vlado Hajnžič (član predstojništva občine Železna Kapla) ter nakazal prednosti, ki jih imajo zaradi tega Slovenci v Železni Kapli v občinski politiki. Ugotovitve. Posvet je vsekakor zelo obetaven, kajti storjeni so bili koraki, ki nedvomno dajo upati na plodno sodelovanje. Bistvene ugotovitve posveta pa so bile, da naj bi zgornjesavinjski župani še letos Okrogla miza v Gornjem gradu. Z Leve: Rudi Vouk, Lado Hajnžič, Jozej Blažej, Lenart Katz, Tomej Petek, dr. Janko Zerzer, Bernard Sadovnik, Nanti Olip, Toni Rifelj, Jože Jeraj, Anka Rakun, dr. Franc Zagožen. obiskali nekatere občine v Podjuni 'n proučili interes in možnosti povezovanja. Vigredi prihodnjega ieta pa naj bi Gornjesavinčani organizirali Gornjesavinski teden v Podjuni. Potrebna sredstva za izvedbo programov se naj zagotovijo v občinskih proračunih, soudeležbo pa naj zagotovijo tudi pristojna ministrstva in institucije EU. Posebna pozornost bo posvečena gospodarskemu sodelovanju. Skupni projekti pa bi bili lahko realizirani na primer čez INTER-REG/FARE. Tudi šole se naj povezujejo, na primer v obliki izmenjave manjših skupin otrok za 8- ali 14-dnevno bivanje. Prav tako naj bi bile športne prireditve in tekmovanja svojevrsten izziv za sodelovanje oz. zbliževanje. Posebna Pozornost naj bo še posebo posvečena medsebojni izmenjavi informacij in obveščanju javnosti. Idej glede prekomejnega sodelovanja in povezovanja je vsekakor mnogo, tudi pripravljenost in volja sta velika, kako pa se bo sodelovanje dejansko razvilo, pa je težko oceniti. Vsekakor bi bilo mnogo lažje, če bi bilo Pavličevo sedlo že prehodno. V tej zadevi je vodja UE Mozirje poročal, da je na slovenski strani že dano lokacijsko soglasje za 3/4 ceste na Pavličevo sedlo. Poleg tega so kmetje izredno zainteresirani za tlakovanje ceste. Tudi predstavnik kaplške občine Lado Hajnžič je v tej zadevi izrazil optimizem, kajti poročal je, da samo en kmet še ni podpisal pogodbe o odstopu zemlje za cesto čez Pavličevo sedlo. Franc Sadjak --rr - n ' X ■ Tiiir . : -J ; r ,, «- m ' igr v XT- . : ■ xJ'.-w ■.--«> " , Gornja Savinjska dolina je izredno lepa, rodovitna in bogata doiina in je v naši neposredni bližini. Ker pa ni odprtega mejnega prehoda, je pot v te tepe kraje za Korošce zaenkrat še relativno dolga. L .... •x*ew** •*?.,„ «* S/. «, 1864 X' ’ rajVf . p, »V T Podvolovljek P i š k e in < Savi n j ^ \ .,«6 / N35 Izkušnje naših kmetov po pristopu EU naj bi koristil Savinjčanom Zastopniki slovenskih koroških kmetov so stanovskim kolegom v Ljubnem poročali o svojih izkušnjah z EU in jim dajali nasvete. Koroške kmetijske predavatelje je županja Ljubna Anka Rakon (na sliki v sredini spredaj) popeljala na eno izmed najinovativnejših kmetij Gornje Savinjske doline. Pretekli ponedeljek je bila na predavanju v občini Ljubno številčno močna delegacija koroških kmetov, katero je vodil zbornični svetnik Dl Štefan Domej (SJK). Domej je v svojem uvodnem referatu poročal o poteku priprav avstrijskega in koroškega kmetijstva za vstop v EU (ki zdaj čaka tudi Slovenijo) in tudi o izkušnjah naših kmetov v EU. Slovenskim stanovskim kolegom je svetoval, da ustanovijo kmetijsko zbornico, ki bi potem lahko zastopala mdr. kmečke interese pri pogajanjih s slovensko vlado in nastopala kot močno javno zastopstvo kmetov. Domejeva pobuda je naletela na vsestransko pritrjevanje. Cikel predavanj o avstrijskem kmetijstvu so potem nadaljevali Dl Hanzi Miki (direktno trženje, naloge kmetijske zbornice), predsednik KIS Miha Zablatnik (podporna politika EU), poslovodja društva bio-kmetov dr. Štefan Merkač (bio-kmetovanje), poslovodja strojnega krožka Podjuna Franc Wutte (ustroj in naloge strojnih krožkov), Konrad Blajs (Slovensko zadružništvo) in podžupan Franc-Jožef Smrtnik (gozdarstvo v EU). Kmetje v Gornji Savinjski dolini se ukvarjajo v prvi vrsti z goveje-rejo in gozdarstvom in so seveda v velikih skrbeh, kaj bo z njihovimi malimi kmetijami, če bi Slovenija v nekaj letih pristopila EU. Tozadevno so dali Korošci Savinjčanom nasvet, da si morajo že pri pogajanjih z EU izboriti dobro izhodišče. Domej. „Vse kar si pri pogajanjih z vašo vlado in EU ne boste izborili, si boste kasneje le zelo težko.“ Da so Savinjčani deloma že zelo inovativni in napredni kmetje je dokazal tudi obisk in ogled kmetije v Ljubnem (slika zgoraj) kjer se ukvarjajo z govejerejo, proizvodnjo jajc in imajo na kmetiji še lastno žago. Koroške kmete pa je izredno toplo sprejela in vodila po svoji občini temperamentna županja Ljubna Anja Rakon. Silvo Kumer Na kratko Posnetki Slavka Nemca so danes i/ petek na ogled. ARHIVSKI POSNETKI Edinstveni filmski posnetki o Selah Sele. Danes, v petek, 22. oktobra bodo v farni dvorani na ogled filmski posnetki znanega, že pokojnega snemalca RTV Ljubljana Slavka Nemca, ki je v letih 1976, 1982 in 1984 posnel selske zbore, folklorno skupino in vižarje. Slavko Nemec je snemal tudi druge skupine po Koroškem in je zapustil zelo bogat filmski arhiv. Iz 6 ur filmskega materiala o Selah je Polti Čer-tov sestavil film, ki ga bodo predvajali ob 20. uri. POBRATENJE Medea in Hodiše se bosta pobratili Hodiše, v soboto. 25. oktobra se bo občina Hodiše pobratila z občino Medea iz Italije. Ob 10. uri bo ho-diškem gradu slavnostna seja občinskega sveta s podpisovanjem partnerskih pogodb. Ob 11. uri sledi v ljudski šoli slavnost z govori županov Gerharda Olesch-ka (Hodiše) in Renata Cisli-na (Medea). Slavnost bodo mdr. sooblikovali tudi pevci SRD „Zvezde“ in drugi domači zbori. Občina Medea iz Italije šteje 1.000 m2 in ima velikost 7 m2. Občina je že pobratena z občinam Vrtojba (Slovenija) in Castelculier (Francija). Med ljudskima šolama Hodiše in Medea obstaja že leta tesno partnersko sodelovanje. T V»1 I V» Iz naših občin Borovlje: prvi poizkus popraviti krivico je spodletel Na torkovi občinski seji so pri razpravi o podpori društvu „Dvojezični otroški vrtec Borovlje“ zapustili sejno dvorano odborniki FRÖ, ÖVP in samostojni odbornik Gabron in s tem zaenkrat preprečili glasovanje. Razpravo o dvojezičnem vrtcu (trenutno je prijavljenih 18 otrok) je odbornik FR Rabitsch sprožil I že pri prvi točki dnevnega reda, pri odobritvi zapisnika pretekle seje. Od župana dr. Helmuta Krainerja (SP) je hotel namreč vedeti, kako je društvo prišlo do naslovov otrok, ki so bili prijavljeni za dvojezično skupino v občinskem otroškem vrtcu. Poleg tega je odbornik Arbeiter (VP) predlagal, da se točka vzame z dnevnega reda, ker „še primanjkuje informacij o društvu". Poročilo. Referentka za otroško varstvo dn Renate Buchmavr (SP) je občinske odbornike prosila, da točko obravnavajo brez velikih emocij in da odločijo stvarno. Predlagala je občinski prispevek v višini 200.000,- šilingov (notranja oprema). Tako bi potem občina Borovlje bila lastnik notranje opreme, ki bi jo dala na razpolago dvojezičnemu otroškemu vrtcu. Vsa prizadevanja Buchmayrjeve za neemocionalno obravnavo vprašanja so bila zaman, kajti zastopniki FP, predvsem Rabitsch in Dl Pirtscher ter zastopnik VP Arbeiter, so v razpravi začeli napadati Slovence, češ da že itak dobijo dovolj subvencij in da mora občina varčevati. Isti zastopniki so se prav tako zgražali nad tem, da je SP ravno za to sejo zamenjala tiste občinske odbornike, ki so bili pri prejšnjem glasovanju proti ureditvi dvojezične skupine v otroškem vrtcu. Poleg zastopnikov Volilne skupnosti mao. Petra Waldhau-seria in Melhioria Verdela so podporo zagovarjali tudi nekateri odborniki SPÖ (dr. Buchmayr, Dl Habich in Gamsler). Vabilo na odprtje vrtca. Jutri, v soboto, 25. oktobra, bo ob 16.00 uri v prostorih vrtca (bivša Posojilnica) odprtje dvojezičnega otroškega vrtca pod geslom „Jaz in ti“. Vašega obiska se veseli društvo „Dvojezični otroški vrtec Borovlje“. Glasovanje. Pred glasovanjem o podpori so odborniki FP (6), VP (3) in Gabron zapustili sejno sobo. Svoj odhod so razložili s tem, da hočejo še dodatne informacije ter da bodo počakali na odločitev zveze in dežele o podpori zasebnemu vrtcu. S tem je postal občinski odbor nesklepčen, kajti po splošnem občinskem redu morata biti navzoči 2/3 občinskih odbornikov. Ker pa je 10 odbornikov zapustilo sejno sobo, temu ni bilo več tako. Župan tega ni opazil takoj, saj sta frakciji SP in VS kljub nesklepčnosti soglasno sprejeli sklep o podpori vrtcu v višini 200.000.-. Sedaj je župan dr. Krainer ponovno sklical sejo, ki bo v četrtek, 30. oktobra, ob 19. uri v mestni hiši. Maa. Peter Waldhauser (Volilna skupnost) je opozoril navzoče, da so se frakcije FP in VP ter Gabron s svojim odhodom odpovedali dialogu. Melhior Verdel je poudaril, da so na prejšnji seji sicer soglasno sklenili podporo v višini 360.000,- za vrtec (Krabbelstube, ki še niti ne deluje) v Podljubelju in obžaloval, da se za podporo dvojezičnemu vrtcu ne morejo zediniti. P. S.: Prvi poizkus popraviti negativni julijski sklep je na žalost docela spodletel. Igor Roblek Kanal: ljudje hočejo več informacij Informacijska prireditev v Rikarji vasi je dokazala, da so občani še vedno premalo informirani in da so odprti tudi za alternative. Bikarja vas. Ker sta SPÖ in ÖVP odklonili občinsko informacijsko prireditev o kanalizciji, sta podžupan Haber-nik in odbornik Victor Omelko sama v Rikarjo vas povabila strokovnjaka Kmetijske zbornice dr. Großa, ki je preteklo nedeljo pred 200 žitrajskimi občani predaval o predpisih in stroških, ki bodo za žitrajski kanalizacijski projekt znašali med 210 in 300 mio. šil. Čeprav je več kot polovica občanov podpisala proti vekekanalu, bodo le-tega gradili. Ker so zaradi splošnega pomanjkanja denarja na Dunaju omilili zakonske predpise, je pričakovati, da se bo gradnja vsaj nekoliko pocenila. Pri Mohoritschu je v potni dvorani predava! žitrajskim občanom strokovnjak dr. Groß (zg. levo), katerega je povabit podžupan Joža Habernik. Predsednik Posojilnice Bank Pliberk ek. sv. Fric Kumer na občnem zbor lahko poda! dokaj pozitivno poročilo. Z leve: direktor Jože Nachbar, ek. sv. Fric Kumer, predsednik nadzornega odbora Alfred Kraj Janez Buchwald, namestnik direktorja Jurij Mandl in revizor Hanzi Dragaschnig. Foto: Fera Posojilnica je v Pliberku postala največja banka Kljub temu, da je morala pliberška Posojilnica plačati precejšno vsoto v solidarnostni sklad je napredovala in je že največja banka v občini Pliberk. Posojilnica Bank Pliberk je poslovno leto 1996 zaključila z bilančno vsoto 797,4 mio. šilingov in je tako le tesno zgrešila mejo 800 mio., kar pa je cilj banke v tem letu. Pliberška Posojilnica je s tem dan-nes največja banka v občini Pliberk. Porast bilančne vsote je bil v zadnja leta precejšen. Leta 1994 je znašala 620,8 mio. šilingov in leta 1995 706,3 mio. šilingov. Ena glavnih skrbi poslovodstva in odbora tem času je bila dvigniti tudi lastni kapital, kar je uspelo. Danes ima banka bilančni vsoti primerno zadostno vsoto lastnega kapitala, ki so ga vplačali predvsem domači vlagatelji. Posojilnica Pliberk danes zaposluje 16 delojemalcev, čeprav bi po bilančni vsoti lahko imela več nameščencev. Direktor banke Jože Nachbar je dejal, da bo s tem številom nameščencev lahko izhajal še do bilančne meje 1 mrd. šil. Razširjanje poslovanja pa ni bilo možno brez povečanja prostorov, tako da je Posojilnica adaptirala tudi stanovanje, ki je v hiši. Že kmalu bo celotno pritličje na voljo samo za servis strankam. Predsednik upravnega odbora banke ek. sv. Fric Kumer jev svojem poročilu dejal, da je delovanje banke precej otežkočalo dejstvo, da je morala plačati precejšnjo vsoto v solidarnostni sklad, ki je kril škodo, nastalo v okviru poslovanja Posojilnice Celovec. Če takih negativnih razvojev znotraj slovenskega zadružništva ne bi bilo, bi bila pliberška Posojilnica danes še močnejša. Prav zaradi odtoka denarja v solidarnostni sklad Posojilnica leta 1995 ni mogla dati podpore za zidavo kulturnega doma. V letu 1996 pa je banki preostal čisti dobiček v višini 597.196,32 šil. Po soglasnem sklepu občnega zbora bo šlo 250.000,- šil. za zidavo kulturnega doma, ostalo vsoto pa bodo pripisali rezervnemu skladu. Predsednik Fric Kumer je poro- Posojilnica je postala v Pliberku največja banka. To je naš skupni uspeh, sad Vašega zaupanja in sad našega skupnega dela. Predsednik Posojilnice Bank Pliberk ek. sv. Fric Kumer čal, da je Posojilnica v preteklem letu podpirala tudi domača društva, mdr. je obnovila sponzorske pogodbe z nogometnim klubom Globasnica in Strojnim krožkom Podjuna. Z inserati na plaktih in brošurah pa je podpirala tudi druge kulturne in športne ustvarjalce v Podjuni. Predsednik nadzornega odbora Alfred Kral je izpostavil povsem pozitivno spričevalo in v imenu odbora izrazil poslovodstvu pohvalo in priznanje. Ob zaključku občnega zbora so spregovorili številni javni predstavniki, kot npr. predsednik ZVEZE Villi Moschitz, župan mag. Raimund Grilc, podžupan Štefan Visotschnig, predsednik NSKS Nantl Olip, predstavnik EL Blaž Kordež in zb. sv. SJK Dl Štefan Domej, ki so vsi po vrsti poudarili pomen Posojilnice Bank Pliberk. Na kratko PRIZNANJE ŠKOFIJE Hemina kolajna za A. Sturma Škof dr. Egon Kape IIari je preda! podporočniku Andreju Sturmu Hemino kolajno Celovec/Dobrla vas. Krški škof dr. Egon Kapellari je pred kratkim s srebrnimi Fleminimi kolajnami odlikoval šest osebnosti iz svoje škofije. Podporočnik Andrej Sturm je dobil odlikovanje za zasluge kot adjunkt vojaške fare ter za delovanje v domači fari v Dobrli vasi. Sturm je mdr. tudi merodajno sodeloval pri zidavi vojaške cerkve v Celovcu. OB ROBU .... „Evropska meja“, ki smo jo s krvjo pisali... Preteklo soboto so odprli novo 60 mio. šil. drago stavbo avstrijskega mejnega prehoda Holmec, ki bo najkasneje po pristopu Slovenije EU izgubila svoj namen. Avstrijci pa so se na odprtju obnašali, kot bi z novim prehodom bili postavili novo stoletno trdnjavo za varovanje pred Slovenijo. Na slavnosti ni bilo čutiti, da je na drugi strani sosed, s katerimi si Avstrija želi sodelovati; nasprotno: govori so bili izključno enojezični, (tudi v Mežici rojeni duhovnik msgr. Stanko Cegovnik je klecnili pred koroško prominenco) kulturni program pa v nemščini in latinščini. Za zaključek pa so še zapeli četrto kitico „Kärntner Heimatlieda“, „... wo man mit Blut die Grenze schrieb .. “ . Za organizatorje te slavnosti je Evropa, ki jo poklicno varujejo, očitno v srcu in duhu še zelo daleč oddaljena. Si-Ku 8 Rož - Podjuna - Zilja CELOVEC/MLADINSKI DOM Dijaki so se pomerili v nogometu Pred nedavnim je v telovadnici Mladinskega doma v Celovcu potekal tradicionalni nogometni turnir za višješolce. Nastopilo je osem moštev, sestavljenih iz domskih dijakov. Že sama imena prijavljenih ekip so napovedovala zanimivost turnirja. Večina nogometašev so bili že stari znanci iz prejšnjih turnirjev, vendar so se glede na njihov napredek v igri z žogo rezultati le težko napovedali vnaprej. Skupno je bilo odigranih 12 tekem v dveh skupinah, zmagovalca skupin pa sta se pomerila še v finalni tekmi. Večina srečanj se je končala s tesnim izidom, finalna tekma med moštvoma „Tantrahuba“ in „Heroji 8. b“ pa je bila napeta do zadnje sekunde. Prvi polčas se je končal z vodstvom Tantrahube z 2:1, po odmoru pa so Heroji izenačili. V podaljšku ekipama ni uspel odločilni gol. V streljanju enajstmetrovk pa je bilo moštvo Tantrahuba srečnejše. S končnim rezultatom 5:4 so si priborili prvo mesto. Turnir, ki ga je odlikoval fair-play, je privabil številne gledalce, ki so lahko uživali v razburljivih, tehnično dobrih in lepih igrah. Vlogo nogometnega sodnika je suvereno opravil ravnatelj doma Jože Blajs, za brezhibno organizacijo pa je poskrbel vzgojitelj Peter Svetina. Slavljenka se je rodila pri Jančiču v Treb-Ijah pri Smarjeti v Rožu. Po osnovni šoli v Smarjeti je obiskovala glavno šolo v Borovljah in nato še trgovsko šolo v Celovcu. Po zaključeni šoli se je odpravila na Dunaj, kjer je 7 let služila denar kot vzgojiteljica. Nato jo je vodila pot v Rim (tam je bila prav tako vzgojiteljica), toda med vojno je morala bežati. Vrnila se je torej na Koroško, kjer jo je čakala naslednja preizkušnja, V sredo , 15. oktobra, je obhajala 82. rojstni dan Elizabeta Dobnik iz Doba pri Pliberku. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Reziki in Sigiju Kollerju se je minulo soboto rodila hčerkica Lena. Srečnima staršema ob rojstvu tretjega otroka od srca čestitamo, mali Leni pa želimo vso srečo na življenjski poti. Prihodnji torek bo slavil 80. življenjski jubilej Mirko Karner s Svetega Mesta. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo in želijo obilo zdravja in zadovoljstva vsi domači. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. Na Ponikvi pri Pliberku je slavila 65-letnico Hilda Snedec, za kar od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovdljstva. Čestitkam in željam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani in članice Slovenskega društva upokojencev Pliberk. V Podgorju je včeraj obhajal rojstni dan Flori Košat. Čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam se pridružujejo SGS Šentjakob, EL in SJK. Naslednje voščilo je namenjeno Luku Sadovniku iz Lepene pri Železni Kapli za osebni praznik. Prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje trdnega zdravja in mnogo lovske sreče. Naše prisrčne čestitke in najboljše želje za minuli osebni praz- saj je morala prevzeti domačo kmetijo, kajti brat se ni vrnil iz vojne. Kmalu po vojni je poročila Janeza Korenjaka, takratega vodjo Posojilnice v Šmarjeti. Iz zakona sicer niso izhajali otroci, pač pa sta adoptirala Janeza Dovjaka, kateremu je bil mož krstni boter. Prav danes torej slavi 90. obletnico življenja Kristina Korenjak, po domače Jančičeva iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL Šmarjeta in NSKS. ČESTITAMO nik veljajo tudi Urški Kassl iz Štriholč. 65-letnico življenja bo v nedeljo, 26. oktobra, obhajal Josef Korenjak, po domače Čopič iz Šmarjete v Rožu. Slavljencu ob tem lepem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Čestitkam se pridružujejo prijatelji in dobri znanci. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članorrn Štefki Skuk iz Senčnega kraja, Šimanu Pauliču iz Globasnice, Kristijanu Dlopstu iz Večne vasi, Karlu Mertu z Bistrice nad Šmihelom, Ceciliji Lunder z Letine pri Šmihelu, Marti Kreutz z Blata pri Pliberku, Herti Kumer z Bistrice nad Pliberkom, Šimanu Dlopstu iz Dvora pri Šmihelu in Karlu Wutte-ju, po domače Lesjaku iz Breške vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Ančki Jernej iz Šmihela, ki je slavila okroglo obletnico življenja. Od srca čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitke velajajo tudi za obletnico poroke. 10. obletnico poroke sta minuli petek obhajala Rozi in Joži Go-lavčnik iz Šinče vasi. Iskreno čestitamo in želimo vnaprej mnogo skupne sreče in medsebojnega razumevanja! V Dravljahah pri Šentjakobu je obhajala osebni praznik Ursula Ottowitz. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Minuli ponedeljek je obhajala osebni praznik Ludmila Vosseler, za kar iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Urška in Mihi Pečnik iz Šentjanža sta slavila 50-obletnico poroke. Ob zlatem jubileju poroke slavljencema od srca čestitamo in želimo še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih skupnih let. V Selah obhajajo osebna slavja Kristijan Jug z Borovnice, Hanzi Kelih s Koble in Pepca Oraže s Kota. Vsem slavljencem iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Te dni obhaja rojstni dan Karl Sadjak iz Male vasi pri Globasnici. Nekdanjemu sodelavcu NAŠEGA TEDNIKA prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebnega zadovoljstva in družinske sreče. Čestitkam se pridružujejo vsi domači ter sorodniki z Djekš, Radiš in iz Celovca. Slovensko društvo upokojencev i Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ur- | suli Zergoj iz Kazaz, Uršuli Mar-kovitz iz Vinogradov pri Žitari vasi, Petru Setzu iz Gorinčič, Jose- | fini Drobeš iz Male vasi, Gregor- : ju Slugoutzu iz Lancove in Kata- , rini Petschnig iz Šmarkeža. Vsi , ostali člani društva upokojencev , Podjuna slavljencem prisrčno če- j stitajo in želijo vse najboljše, zlasti , zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev , se pridružuje uredništvo NT. | V Selah je slavila 90. rojstni dan I Urši Male, po domače Tomkova s Kota. Slavljenki ob tem visokem : osebnem jubileju od srca čestita- | mo in želimo obilo božjega bla- i gostova, zlasti zdravja in osebne- i ga zadovoljstva. \ V Lobniku je obhajal rojstni dan občinski odbornik EL Stanko Podbregar. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL Železna Kapla. Minuto nedeljo je obhajala osebni praznik Ursula Dissinger. Člani in članice Slovenskega društva upokojencev Šentjakob prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo za osebni praznik je namenjeno Lukasu Greinerju - starejšemu in mlajšemu. Obema prisrčno čestitamo [ in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Osebni praznik je slavila tudi Mici Kunčič iz Podsinje vasi pri Šentjanžu. Čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Včeraj je obhajala 57. rojstni dan Brigita Knez iz Goselne vasi. Ob tej priložnosti ji od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja brat Mirko z ženo Anito, Thomasjn še posebej vnukinja Jennifer. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. 70-letnico je obhajal Hanzi Bister, po domače Piber v Kotmari vasi. Za ta lepi življenjski jubilej iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. ČESTITKA TEDNA Življenjski jubilej Jančičeve mame Razno 9 LJUBLJANA V hvaležen spomin Ani Mlakar V 76. letu starosti je v sredo, 24. septembra 1997, po dolgi in hudi bolezni za vedno zatisnila oči Ana Mlakar. Negovanje lepega govorjenja je bilo Ani Mlakar bistvena naloga, ki ji je sledila več desetletij svojega govornega poučevanja in Posvečanja mladim za lepo podajanje slovenskih besedil. Po študiju tehnike govora se je Posvetila zvočni podobi slovenske besede. Bila je ena prvih radijskih napovedovalk ljubljanskega radia, v katerem se je prvič oglasila leta 1945. Pozneje je kot inštruktorica poučevala mnogo radijskih napovedovalk in napovedovalcev. Bila je tudi strokovna sodelavka za odrski govor na ijubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Ni bila jezikoslovka, ki bi svoje znanje o jeziku spravljala na pa-Pir oz. v knjigo. Razvila je svoj način posredovanja govorne tehnike v praksi. Napisala je le nekaj vaj, ki jih je v ta namen izdelala, pa pesmi, v katerih pride do izraza njena velikodušnost in življenjska modrost. Pomoč in sodelovanje Ane Mlakar so poznale in spoštovale številne ljubiteljske gledališke skupine tudi na Koroškem. Z isto ljubeznijo kakor svojčas najboljšim profesionalnim govorcem v Sloveniji je umetnost lepega govora posredovala tudi našim gledališkim skupinam oz. njih igralcem. Nadvse strokovno, a povsem nesebično jih je učila odrski govor in izgovorjavo. Rajna Ana Mlakar je po hudi bolezni, proti kateri se je zadnja leta pogumno in trdovratno borila, umrla v sredo, 24. septembra 1997. Na kraj zadnjega počitka, na pokopališče v Žalah v Ljubljani, pa jo je v ponedeljek, 29. septembra, pospremil ožji družinski in prijateljski krog. Ana Mlakar - rada je imela vse, ki se kakorkoli trudijo za lepši slovenski jezik. Vzljubila je tudi koroške gledališčnike, ki jim je z enako ljubeznijo kakor prej profesionalnim govorcem, posredovala odrski govor in izg o vor ja vo. Z Barbaro Plečnik (levo) iz Maribora bodo mladi spoznali svet plesa -afrikanske plese. Mladi prijatelji plesa vabljeni na Rebrce V mladinskem centru na Rebrci so mnogi otroci in mladinci izrazili željo, da bi radi plesali v plesni skupini, spoznali razne plese - afrikanske plese. Pod vodstvom „Rebrške plesalke“ Barbare Plečnik iz Maribora bodo mladi imeli priložnost spoznati svet plesa. Prvi plesni termin bo 29. in 30. novembra 1997 (začetek v soboto ob 19. uri). Cena: polni penzion in prispevek za tečaj 290.- šilingov. Prijave sprejemata: Krščanska kulturna zveza I0.-Oktoberstr. 25/3 9020 Celovec Tel.: 0463/51 6243 Mladinski center na Rebrci Rebrca 1 9133 Miklavčevo Tel.: 04237/21 42 Prijavite se do 10.11. 1997 Društveni izlet Selanov Selška društva DSG Sele, PD Sele in KPD „Planina“ so po nekaj letih zopet organizirala skupen društveni izlet, ki jih je vodil najprej v Borovlje, nato pa v Sveče. V Borovljah so si ogledali deželno razstavo (slika), v Svečah pa muzej kiparja Franceta Goršeta ter muzej krampusov. Udeleženci izleta so bili vsekakor presenečeni predvsem nad raznolikostjo glavne razstave ter umetniškimi izdelki kiparja Goršeta. Za otroke pa je bila še posebej zanimiva razstava krampusov. Zaključek izleta je bila večerja pri Stefanerju. Udeleženci skupnega izleta selskih društev pred glavnim vhodom deželne razstave „ Vse je tov ...“v Borovljah. ŠENTJAKOB V ROŽU Slovo od Pozdirčevega Hanzija Kot strela z jasnega neba je udarila vest, da nas je šele v 61. letu starosti po hudi bolezni za vedno zapustil gospod Hanzi Sereinig, po domače Pozdirc z Reke pri Šentjakobu. Rajni Hanzi se je rodil 6. julija 1937 pri Pozdircu na Reki. Aprila 1964 se je poročil s Šeli Kulnik iz Že-luč. V zakonu so se jima rodile tri hčerke. Rajni je bil z dušo kmet in je živel za svojo družino in zemljo. Poznali so ga kot človeka mirne narave in moža besede. Nadvse je ljubil svoj domači kraj in svoj rod. Hčerke sta z ženo Šeli vzgojila v zavedne člane slovenske narodnostne skupnosti. Kot sosed je bil vedno pripravljen pomagati. Čeprav je bil obložen z delom, je našel vedno še čas za kramljanje s sosedi. Najdemo pa rajnega tudi pri delu za domačo Zadru-go-market, kjer je bil nad 20 let odbornik, za kar se mu vodstvo Zadruge na tem mestu prisrčno zahvaljuje. Tudi Socialna gospodarska skupnost Šentjakob se mu zahvaljuje za dolgoletno zvestobo. V ponedeljek, 13. oktobra 1997, so rajnega pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče v Šentjakobu. Da je bil rajni Hanzi povsod priljubljen in od vseh spoštovan, je pokazala ogromna udeležba prijateljev in znancev. Pogrebno sv. mašo je imel domači župnik Jurij Buch ob somaševanju Bertranda Kotnika. Pogrebno dv. mašo je s svojim petjem olepšal šent-jakobški cerkveni pevski zbor. Dragi Hanzi, počivaj mirno v domači zemlji, katero si nadvse ljubil. Zelo te bomo pogrešali! Iskreno sočustvovanje izrekamo ob prerani izgubi sina, moža, očeta in brata vdovi Šeli, očetu Hanziju, hčerkam in sestri Marici z družino. Mi. Kultura A M 1, fl d Bratje Smrtnik in trio Korenika so se vidno dobro počutili v Picenu. Kvartet bratov Smrtnik in trio Korenika gostovala v Rimu Po posredovanju g. Banhiča iz Čedada in KKZ so 11. in 12. oktobra bratje Smrtnik in trio Korenika gostovali v najstarejšem mestu province Asedi Pičeno v Ripratransone. 10 Italijanska klasika iz primorskih ust Zaključni koncert Primorskih dnevov na Koroškem. „Veliko so tvegali, a uspeli so!“ je bilo enotno mnenje poslušalcev zaključnega koncerta Primorskih dnevov na Koroškem v nedeljo v Železni Kapli. MoPZ „Lojze Bratuša“ in člani Glasbene šole iz Gorice so izvedli biser beneške klasike: Vivaldijev magnifikat, ki ga na Koroškem še ni bilo slišati. Pod taktirko Stojana Kureta (ki ga poznamo na Koroškem od nastopov APZ Tone Tomšič) se je društveni zbor dvignil na raven poklicnega zbora in se z nežnimi, prijetno zvenečimi glasovi in dosledno ritmiko zelo približali beneški glasbi 18. stoletja. Da so bili basi bolj šibki in orkester za praznični značaj Vivaldijevih koncertov premajhen, je samo še bolj poudarilo komorno izvedbo in intimno, a dovršeno in svojstveno izraznost go-riških glasbenikov. Tudi solistke so bile članice zbora in so dobro opravile svojo nalogo. Za sladokusce je zbor zapel v začetku dve skladbi, ki naj bi ustvarili primerno vzdušje: Oče naš in Angelus Domini. Skladbi sta pritegnili pozornost z izredno čustvenostjo, mehkobo, neopazno osnovanim zgodovinskim ozadjem in sodobno harmonizacijo. Na veliko začudenje je skladatelj mlad domačin - Ambroš Čopi iz Bovca, letnik 1973. Gotovo si ga bomo zapomnili. Mestece je le 12 km oddaljeno od Jadranskega morja, leži pa na 494 m nadmorske višine. Ob lepih dnevih je pogled na Jadransko morje čudovit, sploh pa je celotna pokrajina v deželi Marke zelo zanimiva. V mestu stoji velika, lepa katedrala in še nadaljnjih 7 cerkva. Zanimiv je tudi arheološki muzej, zbirka slik in figur iz mavca, kmečki muzej, ogromna knjižnica in arhivi. Posebno ponosni pa so prebivalci mesta na najožjo ulico Italije, ta je široka le 46 cm. Po zelo dolgi in naporni vožnji so Smrtnikovi fantje in Korenika prispeli v Ripratransone. Sprejel jih je prof. Antonio Gianetti, ki je to srečanje tudi organiziral. V cerkvi sv. Filipa so igrali samostojen koncert. Frančiška Novak je pripravila povezavo v italijanščini in poslušalcem predstavila slovensko kulturo in narodno skupnost. Kvartet bratov Smrtnik in ansambel Korenika sta s petjem in igranjem navdušila poslušalce, ki jih ni bilo veliko, a tisti, ki so bili, so se zelo zanimali za slovensko kulturo. Po koncertu ju je župan povabil v občinsko hišo in izrazil veselje, da je prišlo do tega srečanja. V nedeljo pa so si najprej ogledali to zanimivo mesto, nato so šli v povorki še z ostalimi tremi zbori k sv. maši v tamkajšnjo katedralo. Sv. mašo je daroval škof monsignore Gervasio Gestori ob Odprtje knjižnice KSŠŠD Danes zvečer, 24. 10. 1997, ob 20. uri, bo v Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju odprtje no-vopreurejene_ _ knjižnice. Knjižnica KSŠŠD je s svojimi nad 3000 izvodi največja slovenska knjižnica na Dunaju. Na sporedu bo tudi branje Janija Oswalda. pevskem sodelovanju vseh treh italijanskih zborov. Po kosilu se je začela pevska revija „ŠV RASSEGNA CORAlE INTERNATIONALE“, pevsko srečanje podobno naši „Koroška po; je". Sodelovali so trije mešani zbori iz Italije, ki so izvajali predvsem duhovno glasbo (mdr. išuH tale Deo, O Reš Glorial, Ave Maria, Angele Del, Sicut cervus ih črnske spirituale kot Go dovvn' Moses itd.) Vsi zbori so zelo kvalitetno in ubrano predvedli svoje pesmi. Nivo petja je bil umetniško dokaj visok. Zanimivo, da so ljudje tudi Kvartetu bratov Smrtnih poklonili veliko pozornost in ga nagradili z bučnim aplavzom. Na koncu prireditve so koroške goste počastili z priznanji in darili: da je tem bilo že kar nerodno. Še pozno v noč so sedeli skupaj’ Frančiška Novak je prevajala, da se ji je že skoraj „vžgal" jezik za kar ji velja res prisrčna zahvala. Tudi stric Joško in Gabrijela sta večkrat pomagala iz zadrege, predvsem Francu-Jožeb Smrtniku, ki je imel šoferja, da s©[ia w uoKmca v petek, 24. oktobra, ob 19.30 uri Odprtje razstave Emila Tomaža Razstava je odprta do 24. novembra 1997 v soboto, 25. okt., od 9. do 17. ure Ikebana - kreativno oblikovanje z rožami Voditeljica: Herta Deutsch v nedeljo, 26. oktobra, od 18. ured do srede, 29. oktobra 13. ure Duhovne vaje za gospodinje v župniščih, mežnarice in druge pomočnice v farah Voditelj: dr. p. Leopold Grčar OFM v torek, 28. oktobra, ob 19. 30 uri Predstavitev knjige: „Kärntens braune Elite“ Predava: mag. Han-zej Filipič v četrtek, 30. oktobra, ob 19. uri Pogovorni večer: „Tiffany“ Voditeljica: Edeltraud Führer v ponedeljek, 3. novembra, od 18.30 ure do 22. ure Tečaj sv. pisma: izberi življenje Kje je človek, da se ga spominjaš, sin čoivekov, da ga obiskuješ? (Ps 8,5) Vodi: mag. Klaus Einspieler od torka, 4. novembra, 18. ured do torka, 25. novembra 13. ure Dopustniški dnevi za upokojence Spremlja: Majdi Blüml v torek, 4. novembra, ob 19.30 uri Nauk o prehrani po sv. Hildegardi Predava: Margit Obmann v sredo, 5. novembra, ob 19. 30 uri Diapredavanje: z mlado babico k Actekom in Majem Predava: univ. prof. dr. Walter J. Lehmann in Heide Wirnig-Lehmann v četrtek, 6. nov., od 14. do 18, ure Marmoriranje svilenih rut . Voditeljica: Erika Malle v četrtek, 6. novembra, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Oblikujejo: bogoslovci iz Maribora v petek, 7. novembra, ob 19.30 uri Predavanje: v življenju se učiti umreti Predavateljica: prof. M. Nemetschek Dopustniški dnevi za starejše ljudi Čas: od torka, 4 novembra (18. ure) do torka, 25. novembra (13. ure) Kraj: Katoliški dom prosvete-Cena: 6.600,- šil (pozor: možna je tudi podpora od zavarovalnice!) Obširna ponudba: mdr. „Nauk o zdravi prehrani po sv. Hildegardi“, „z mlado babico k Actekom in Majem“, „metode zdravljenja bolezni prehlada“, predavanje o sv. Hemi, skupne sv. maše, dia-predavanja, itd... Vodi in spremlja: Majdi Blüml -xij£rave m oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. PODLIGA ZAHOD Bilčovs - Winklern 3:0 (0:0) Odlična igra Bilčovščanov, ki so bili od začetka v terenski premoči - manjkali so le zadetki. Po odmoru podobna slika, le z razliko, da so Bilčovščani zadeli tudi v gol. BILČOVS: Slapnicj 4, Rajnovič 4, Diexer 4, Lippusch 5, Kuess 4, Andrejčič 3 (60. Stocklas 3), Strugger 4, Aleksič 5, Durnig 4, Quantschnig 5, G. Schaunig 3 (85. R. Schriefl 0); Bilčovs: 50 gled.; sodnik: Glanz (dober); strelci: Kuess (73.), Quantschnig (80.), Strugger (83.) 1. RAZRED D Globasnica - Grebinj 1:1 (1:0) Ro dobrem začetku in hitrem vodstvu (8.) so Globašani popustili, kar se je v 65. minuti z izenačenjem maščevalo. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Mišič 4, Tratar 3 (34. G. Sadjak 4). Tominc 3, Hren 3, Buchwald 3, Hribar 3, Grubelnik 3, Silan 3, Wölbl 3, Szabo 4; Globasnica: 250 gled.; sodnik: Mayerhofer (dober): strelec: Szabo (8.) Železna Kapla - Klopinj 1:1 (1:1) Tekma je bila zaznamovana od borbenosti in slabega sodnika, ki je za vsako malenkost pokazal rumeni karton in celo dva rdeča. Neodločen rezultat pa je bil pravičen. ŽELEZNA KAPLA: Kohlweiß 4, Germadnik 4, Köck 3, Užnik 3, G. Grubelnik 3, H. Grubelnik 4, Schorli 4, Jeraj 3, J. Ošina 4, F. Ošina 4 (75. Wicher 0), Kržan 4; Železna Kapla: 250 gled.; sodnik: Avar(slab); strelec: Kržan (35.); rdeči karton: Schorli (31.), Köck (75.) Žitara vas - Šmihel 2:0 (1:0) Tekma bi se verjetno končala 0:0, če ne bi šmihelska obramba na čelu z vratarjem Suschnigom packala. ŠMIHEL: Suschnig 2, Polzer 3, Janet 2, H. Motschil-nik 4 (58. Hribernig 3), A. Gros 2, Sadjak 3, Švab 2, Burkhard 3, Berchtold 2 (55. B. Figo 2), W. Motschilnik 3, Ch. Gros 3; Žitara vas: 150 gled.; sodnik: Radi (dober); 2. RAZRED C Sele - Donau 2:0 (2:0) Selani so prepričali le pred odmorom, ko so z lepimi potezami nadigravali goste. Opaziti je bilo, da sta gole zadela branilca -1. Kelih in A. Mak. SELE: M. Draže 4, A. Mak 4,1. Kelih 4, D. Mak 3, Božič 3, Diexer 3, K. Hribernik 3 (81. M. Mak 0), Djogič 3, F. Dov-jak 3 (65. M. Dovjak 0), R. Roblek 3 (70. M. Oraže 0), A. Oraže 3; Sele: 50 gled.; sodnik: Rieder (slab); strelca: I. Kelih (20.), A. Mak (32.) 2. RAZRED D SAK II - Kraig 0:1 (0:0) SAK II je tokrat zelo razočaral, predvsem igralca članske ekipe Kesselbacher in Lessnig. Nedvomno je bil vzrok poraza tudi dejstvo, da so nekateri igralci kljub večkratnim opombam trenerja Kreutza podcenjevali nasprotnika. SAK II: E. Oraže 4, S. Sienčnik 3, Tolmajer 3 (75. Ha-jnžič 0), K. Woschitz 4,1. Woschitz 2, R. Oraže 2, Kesselbacher 2 (60. Mesner 2), Kert 2, Eberhard 3, Lessnig 2, A. Mandl 2 (46. V. Nachbar 2) Grabštanj: 100 gled.; sodnik: Semmler (dober); 2. RAZRED D WKKKKM Djekše - Rikarja vas 2:4 (2:3) Tekma je bila zelo razburljiva, pri čemer so se Rikarjani izkazali kot zrelejši. Njihova zmaga pa je bila zaslužena. RIKARJA VAS: Brezovnik 4, Urch 4, Streicher 3, Gomernik 4, Sienčnik 4, Truschner 4, Sporn 3 (58. Weitzer 4), Figoutz 4, Rebernig 3 (70. Sturm 0), Dollin-ger 5, Picej 3; Djekše: 150 gled.; sodnik: Koglek (dober); strelci: Dollin-ger (1., 38.), Rebernig (17.), Sienčnik (82.) St. Margarethen - Dobrla v. 4:1 (1:1) Do izključitve Martina Lesjaka so bili Dobrolčani enakovredni, nato - z desetimi igralci - pa brez priložnosti. DOBRLA VAS: Pečnik 2, Pernek 2, M. Lesjak 2, Kampi 2, Nachbar 2, Golautschnig 2, Zunder 2, Math 2, Petek 2, Ch. Lesjak 2, Herburger 2 (38. Marin 2); St. Margarethen: 100 gled.; sodnik: Schellander (dober); strelec: M, Lesjak (42.); rdeči karton: M. Lesjak (44.) Žvabek - Šentpeter 1:1 (0:0) Po poteku igre bi Žvabečani tekmo morali dobiti, toda v napadu so bili zopet neučinkoviti. ŽVABEK: Jakob 4, Juvan 4, Breitenegger 2, Jamer 3 (50. Karnaus 3), Berchtold 3, Ramusch 2, Čebul 3, Tram-pusch 3, Wriessnig 4, Kapp 2, Homer 2; Žvabek: 50 gled.; sodnik: Schrittesser (povprečen); strelec: Wriessnig (75.) Sport NOGOMET/PRIHODNJI KROG PODLIGA ZAHOD Oberdrauburg - Bilčovs (v soboto ob 15. uri) - Oberdrauburg je na domačem igrišču prava trdnjava, predvsem pod vodstvom novega trenerja, ki je dal ekipi mnogo samozavesti. Trener Bilčovščanov Strugger: „Kljub temu sem prepričan, da se ne bomo vrnili praznih rok.“ V ekipi Bilčovščanov (se bodo prvič skupno z busom peljali na tekmo) pa bo tokrat manjkal poškodovani sredinski igralec „Haki" Andrejčič. 1. RAZRED D Vovbre - Globasnica (v nedeljo ob 14.30) - Vrhunska tekma v tem razredu, kajti nasproti si bosta stala drugi proti prvemu. Trenerju Glo-bašanov bo tokrat na voljo zopet Pasterk, ki naj bi v napadu skrbel za zadetke. Sicer pa bodo Globašani nastopili defenzivno, kajti izogniti se želijo hitrih protinapadov domačinov. Kdo bo pazil na zelo hitrega in nevarnega napadalca Pekarta, pa še ne ve. „Odločil se bom med G. Sadjakom, Zanklom in Tomincem," pravi Wölbl, ki kljub 1. mestu z ekipo ni popolnoma zadovoljen. „Še ne gre optimalno,“ pravi Wölbl. Grebinj - Železna Kapla (v soboto ob 15.30) - Manjkala bosta Schorli in Köck (oba rdeči karton), zopet v ekipo pa se bo vrnil Traun. Poleg tega bo trener Germadnik dal tokrat priložnost igranja tudi enemu od mladih igralcev (Robertu Lobniku ali Hannesu Hallerju). Šmihel - Šentlenart (v nedeljo ob 14.30) - „Po porazu proti Žitari vasi mora priti do sprememb v ekipi,“ meni sekcijski vodja Lojze Kužnik, ki trenutno sploh ni zadovoljen z igralci. 2. RAZRED C Kriva Vrba - Sele (v soboto ob 14. uri) - Trener Selanov Mirko Wieser tokrat pričakuje prvo točko na tujem, kajti doslej so se s tekem na tujem vedno vrnili praznih rok. Mirko Wieser: „Kriva Vrba je močna, toda tudi mi smo na zadnjih tekmah zelo napredovali. 2. RAZRED D Eberstein - SAK II (v soboto ob 15. uri) - Druga ekipa SAK hoče tokrat popraviti nepotrebni poraz proti Kraigu. Ker hkrati igra tudi članska ekipa SAK. trenerju Kreutzu tokrat igralci prve ekipe ne bodo na voljo. Kreutz: „Bodo pač morali drugi prevzeti odgovornost v igri. Da to znajo, so letos že dostikrat pokazali." 2. RAZRED F Rikarja vas - Galicija (v nedeljo ob 13. uri) - Razen poškodovanega Kampuscha so trenerju Feri tokrat vsi igralci na voljo. „Čeprav je Galicija nevaren in neprijeten nasprotnik, ga na domačem igrišču moramo premagati. Le tako lahko osvojimo naslov jesenskega prvaka," pravi Fera. Preitenegg - Žvabek (v nedeljo) - Žvabečani bodo tokrat nastopili skoraj v popolni postavi, kajti manjkal bo le poškodovani legionar Filipič. Dobrla vas - Mauterndorf (v soboto ob 15.30) - „Če ne premagamo zadnjega, koga potem,“ se sprašuje predsednik Dobrle vasi Ti-nej Lesjak. Upa na prvo točko na tujem - Mirko Wieser Po porazu nemir v ekipi Dobljanov Odbojka. Po porazu Dobljanov na derbiju proti Hypo, je ekipa trenerja Ivartnika na Koroškem le še številka 2. Toda to Dobljane ne boli tako kakor dejstvo, da je v ekipi nepotreben nemir. Predvsem legionarja Torej in Mlakar popolnoma odpovedujeta in zaradi nju vlada v ekipi trenutno tudi nezadovoljstvo pri ostalih igralcih. Toda nemir in nezadovoljstvo se bosta morala čimprej iztrebiti iz ekipe, kajti na programu so pomembne tekme, predvsem v nedeljo proti Innsbrucku (ob 14. uri v Wolfs-bergu). V primeru poraza bi namreč Dobljani zdrsnili na mesto, ki bi ob koncu pomenilo izpad iz zvezne lige. Dan prej pa tekmujejo Dobljani (prav tako v Wolfsbergu/19.) proti Salzburgu. Dob-Hypo 2:3 ZVEZNA LIGA, MOŠKI 1. Donaukrafl 8 8 0 24:1 16 2. Enns 8 7 1 21:5 14 3. Salzburg 7 6 1 18:4 12 4. Sokol 1 7 3 4 11:12 6 5. Gleisdorf 7 3 4 11:13 6 6. Dob 7 3 4 11:17 6 7. Innsbruck 7 2 5 8:15 4 8. Hypo 7 2 5 9:17 4 9. SVS Röder 7 1 6 5:19 2 10. Hartberg 7 1 6 5:20 2 SAK Naraščaj CENTER CELOVEC U 12 igra v soboto za koroškega prvaka Ekipa U 12 je osvojila 1. mesto v podjunski jakostni skupini in bo to soboto popoldan (13.00) in v nedeljo dopoldan (10.30) v stadionu v Beljaku s šestimi drugimi ekipami igrala za naslov koroškega prvaka. Ker sta tudi ekipi U 14 in U 16 z zmagami zaključili prvenstvo, je SAK center Pliberk tudi letos spet najboljiš klub naraščaja v Podjuni. U 16/LG: Vovbre - SAK 0:3 (H. Nachbar 3) U 14/LG: Velikovec - SAK 1:3 (Grobelnik 3), SAK - Velikovec 2:0 (Partl, Zidej) U 12/LG: Globasnica - SAK 0:4 (Partl 2, Kreutz, Aleksič) U 10: SAK - Globasnica 1:6 (Enzi) U 8: Z zmago na turnirju na Metlovi si je ekipa SAK U8/1 (trener Poldej Sadjak) dokončno zagotovila naslov prvaka. CENTER CELOVEC U 16: SAK - Galicija 3:0 (Woschitz 2, Kral): U14: SAK - KAC 4:0 (P. Oraže 2, H. Egarter 2): U 12: SAK - Austria 1:1; U10: ASV/1 - SAK 5:3 (Kropivnik 3) CENTER ŠT. PRIMOŽ U 10: SAK - Grabštanj 4:1 (Star-muž 2, Klösch, Hobel) U 8: Ekipa L. Sadjaka je osvojila na turnirju v Sinči vasi 3. mesto. V nedeljo (13.00) igrajo doma v Bikarji vasi zadnji turnir v tem letu. PODLIGA ZAHOD 1. Bad Bleiberg 12 10 2 0 39:7 32 2. Landskron 12 8 2 2 43:11 26 3. Šmohor 12 7 3 2 25:8 24 4. Wernberg 12 7 1 4 19:17 22 5. Bilčovs 12 6 2 4 20:13 20 6. Oberdrauburg 12 6 0 6 19:21 18 7. Baško jezero 12 4 3 5 21:22 15 8. Irschen 12 4 2 6 18:21 14 9. Radenthein 12 3 4 5 13:21 13 10. Baldramsdorf 12 4 1 7 9:30 13 11. ASV Lienz 12 3 3 6 8:17 12 12. Weißenstein 12 3 2 7 16:29 11 13. Brnca 12 3 1 8 10:30 10 14. Winklern 12 1 4 7 8:21 7 ■ Prihodnji krog (25./26. oktober): Šmohor - Weißen-stein, Landskron - Irschen, Baldramsdori - Wernberg, ASV Lienz - Baško jezero, Brnca - Radenthein, Winklern - Bad Bleiberg, Oberdrauburg - Bilčovs. 1. 1. Globasnica RAZRED D 12 7 2 3 25:14 23 2. Vovbre 12 6 4 2 23:12 22 3. Klopinj 12 5 7 0 19:11 22 4. Žitara vas 12 6 2 4 22:14 20 5. Grebinj 12 5 5 2 19:13 20 6. St. Stefan 12 5 4 3 13:12 19 7. Železna Kapla 12 5 3 4 22:16 18 8. Šmihel 12 5 3 4 21:16 18 9. Maria Rojach 12 4 5 3 18:17 17 10. Šentlenart 12 4 3 5 14:17 15 11. Eitweg 12 3 5 4 16:13 14 12. Ruda 12 1 5 6 9:18 8 13. Frantschach 12 2 2 8 11:34 8 14. Labot 12 0 210 6:31 2 ■ Prihodnji krog (25.Z26.. oktober): Klopinj - Žitara vas, Grebinj - Železna Kapla, Vovbre - Globasnica, Frant-schach - Eitweg, Labot - St. Stefan, Maria Rojach - Ruda, Šmihel • Šentlenart. 2. RAZRED C 1. Poreče 11 7 4 0 24:4 25 2. Tholica 12 7 3 2 27:13 24 3. Kotmara vas 11 6 3 2 27:16 21 4. Rožek 11 6 2 3 21:18 20 5. Treffen 11 5 4 2 24:14 19 6. Donau 11 5 2 4 27:22 17 7. Kriva Vrba 11 5 1 5 18:15 16 8. Sele 11 4 2 5 18:21 14 9. Pošta 10 3 3 4 12:15 12 10. Šentjakob 11 4 0 7 12:25 12 11. Ledince 10 2 4 4 11:16 10 12. HSV 11 1 3 7 8:19 6 13. Osoje 11 0 1 10 10:41 1 ■ Prihodnji krog (2S./26.. oktober): Kotmara vas - Treffen, HSV - Poreče, Osoje - Ledince, Šentjakob - Pošta, Donau - Rožek, Kriva Vrba - Sele. 2. RAZRED D 1. KAC 11 9 11 26:5 28 2. Krka 11 7 2 2 25:13 23 3. SAK II 11 7 1 3 36:17 22 4. Oberglan 11 6 2 3 21:11 20 5. St. Urban 11 6 0 5 16:28 18 6. Guttaring 10 5 1 4 14:16 16 7. Steuerberg 11 4 2 5 21:19 14 8. Weitensfeld 11 3 4 4 13:16 13 9. Kappel 11 2 4 5 12:16 10 10. Ulrichsberg 9 2 3 4 12:14 9 11. Kraig 11 2 2 7 15:23 8 12. Straßburg 11 2 2 7 16:28 8 13. Eberstein 11 2 2 7 11:32 8 ■ Prihodnji krog (2S./26. oktober): Straßburg - Krka, Oberglan - Guttaring, St. Urban - KAC, Ulrichsberg - Steuerberg, Kraig - Weitensfeld, Eberstein - SAK II. 2. RAZRED E 1. Rikarja vas 12 9 3 0 40:9 30 2. Sinča vas 12 9 3 0 40:12 30 3. Tinje 12 9 2 1 44:12 29 4. Reichenfels 12 9 0 3 28:14 27 5. St. Margarethen 12 5 3 4 18:17 18 6. Djekše 12 5 2 5 38:25 17 7. Galicija 11 3 6 2 16:18 15 8. Šentpeter 12 3 4 5 23:33 13 9. Pliberk II 12 3 3 6 15:24 12 10. Dobrla vas 11 2 4 5 12:24 10 11. Žvabek 12 1 6 5 14:23 9 12. Preitenegg 12 2 2 8 10:27 8 13. Važenberk 12 2 2 8 10:32 8 14. Mauterndorf 12 0 210 10:48 2 ■ Prihodnji krog (25.Z26. oktober): Šentpeter - Pliberk II, Preitenegg - Žvabek, Dobrla vas - Mauterndorf, Sinča vas - St. Margarethen, Rikarja vas - Galicija, Važenberk -Djekše, Reichenfels - Tinje. Šah. Črn konec jedna za naše šahiste. SŠZ/Carim-pex I je v drugem krogu najvišje koroške šahovske lige podlegla Post/PSV/ Ragfa iz Celovca z 1:5, SŠK Obir (1. razred vzhod) pa Weitensfeldu z 2,5:5,5. Neuspešna tudi druga ekipa SŠZ, saj je podlegla Rudi z 2,5:3,5. 15 Sport Razburjenost, živčnost in napetost, tako na igrišču med igralci (levo) kakor med navijači, je bila na derbijih v preteklosti velika. Zadnje čase pa je o derbiju SAK - Pliberk postalo vsebolj mirno. Sliki: NT/Fera Ko so na igrišču švigale iskre in na tribunah pesti Derbi SAK - Pliberk je (bil) vedno višek sezone. Od leta 1983 obstajajo derbiji med SAK in Pliberkom. Vseh sku-Paj je bilo doslej 23, od teh je dobil SAK 10, Pliberk pa 7. Razlika go-lov pa je skoraj izenačena - 25:23 Za SAK. Vse, kar ima opraviti z nogometom, pa tudi mnogo, kar sicer ne spada k nogometu, smo že doživeli na derbijih. Ena najrazburljivejših tekem je bila gotovo 27. avgusta 1988, ko je sodnik Fischer v 60. minuti prekinil tekmo. Vzrok je bila odločitev stranskega sodnika Ebnerja, ki je razveljavil regularen gol Hanserja, kar seveda igralci SAK in tudi navijači niso razumeli ter se upravičeno razbur- jali. Prišlo je do izključitve Jagodiča, takratnega trenerja in igralca SAK. Nato pa se je živčnost stopnjevala v škandal, ki ga mnogi navijači gotovo še danes dobro pomnijo. Nekateri gledalci so namreč vdrli na igrišče, eden je porinil sodnika Fischerja tako krepko, da se je horicontalno znašel na igrišču. Jasno, daje nato prekinil tekmo. Vsekakor, derbiji so bili v preteklosti napeti in živčni, pač takšni, kakršni morajo biti. Žal pa te napetosti zadnja leta ni čutiti več, kajti rivaliteta je v obeh taborih, tako pri navijačih kakor tudi igralcih, skoraj izginila. Rezultati vseh derbijev 96/97 (r.l.)* SAK - Pliberk 1:0 Pliberk - SAK 2:1 93/94 (k. I.)‘ SAK - Pliberk 0:1 Pliberk - SAK 1:0 92/93 (k.l.) SAK - Pliberk 0:3 91/92 (k. i.) Pliberk - SAK 1:1 Pliberk - SAK 1:3 SAK - Pliberk 1:0 90/91 (k.l.) SAK - Pliberk 0:1 Pliberk - SAK 0:0 89/90 (k.l.) SAK - Pliberk 1:0 Pliberk - SAK 1:0 88/89 (k, I.) SAK - Pliberk 0:0 Pliberk - SAK 3:0 87/88 (k.l.) Pliberk - SAK 0:1 SAK - Pliberk 2:1 pokal SAK - Pliberk 2:1 86/87 (k.l.) SAK - Pliberk 3:1 Pliberk - SAK 0:1 85/86 (k.l.) SAK - Pliberk 3:3 Pliberk - SAK 2:4 83/84 (k. I.) SAK - Pliberk 1:1 Skupno: Pliberk-SAK 0:0 Razlika golov: SAK - Pliberk 25:23 Zmage: Remiji: SAK 10, Pliberk 7 6 (r. I.): regionalna liga; (k. I.): koroška liga SAK - Pliberk v soboto ob 15. uri M Pred derbijem: SAK - Po vsej verjetnosti bosta manjkala poškodovana Šmid in Marjan Sadjak. Trener Telli-an: „Vem, da ima derbi svoje zako-nistosti, toda našim navijačem smo dolžni, da premagamo Pliberk. Rezultatov ne napovedujem, toda prepričan sem, da bomo derbi dobili v našo prid." Pliberk - Trener Polanz je pred derbijem optimističen ter prepričan o zmagi („Zmagali bomo z 2:1“). Njegov optimizem izhaja iz številnih opazovanj SAK ter trenutno dobri formi svojih igralcev. Zaradi 4. rumenega kartona bo manjkal Lisic, namesto njega bo igral D. Wriessnig. Posebej pazili bodo Pliberčani na Vrabca, katerega je treba „nevtralizirati“, tako Polanz. MNENJA O VEČNO MLADEM DERBIJU L llH Marjan Velik: Derbi je bil v preteklosti sol v juhi prvenstva. Pogosto se je že 14. dni prej govorilo in razpravljalo o tej tekmi. Na tekmi sami pa je iskrica navdušenja vedno takoj preskočila od igralcev na navijače, kajti čutili so, da igramo samo zanje. Dr. Ivan Ramšak: Derbi je sicer izgubil brizanco iz preteklosti, je pa še vedno nekaj posebnega. Prej so za vsakim derbijem ostali neporavnani računi, ki so se seveda napihovali in vlekli do naslednjega. Alojz Jagodič: Derbi je bil višek sezone. Priprave in živčnost pri igralcih in navijačih so bile že tedne pred tekmo velike. Jasno, da je bil zaradi tega gotov množičen obisk. Iz raznih razlogov je sedaj zanimanje ponehalo, med drugim, ker je nekaterim izid vseen. Kristijan Wölbl: Prej so pred derbijem bili časopisi polni o tem derbiju, kar je seveda stopnjevalo napetost v obeh taborih, pa tudi pričakovanja. Prav tisto tipično napetost pred derbijem pa sedaj pogrešam. REGIONALNA LIGA/11. KROG Legionar Diar Hajdini zagotovil SAK zmago Nedvomno je bila to tekma legionarja Hajdi-nija, ki je v 33. minuti prišel v igro (namesto poškodovanega Šmida) ter v najkrajšem času zadel dva lepa zadetka. Nasplošno pa je bila igra SAK v primerjavi z zadnjimi bistveno boljša. S to zmago se je SAK vsekakor maščeval za poraz v pokalu, ko je podlegel z 2:0. Zmaga pa je dala ekipi mnogo samozavesti za sobotni derbi proti Pliberku. Strelec obeh zadetkov-Diar Hajdini Zeltweg - SAK 0:2 (0:2) SAK: Malleg 4, S. Sadjak 3, A. Sadjak 4, Zanki 3, Koreimann 4, Roy 4, Vrabac 4, Kircher 4, Šmid 3 (33. Hajdini 5), Kudler 4, Kuttnig 4: Igrišče ASV: 300 gled.; sodnik: Hammer (katastrofalen); strelca: Kudler (24.) oz. Zebedin (36.); rdeči karton: Cerkic (89.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. Odličen nastop in zaslužena zmaga Pliberčanov Bila je najboljša tekma Pliberčanov v tekočem prvenstvu na domačem igrišču. Gostje so sicer v 11. minuti povedli, toda Pliberčani so nadaljevali z dopadljivim in borbenim nogometom ter tik pred odmorom zasluženo izenačili. Po zadetku Lisiča v 54. minuti pa je bila tekma pravzaprav predčasno odločena, kajti domačini gostom niso dopustili več pravih priložnosti. Pliberk - Grieskirchen 3:1 (1:1) PLIBERK: Matschek 4, Skorianz 4, Krewalder 5, F. Wriessnig 5, Škof 5, Brezina 4 (60. Pikalo 3), Bajrovič 4, Urnik 4, D, Wriessnig 4, Lisič 4, Mi-klau 4: Pliberk: 300 gled.: sodnik: Hechtl (dober); strelci: Škof (45./11-m.), Lisič (54.), Urnik (85.) oz. Brand-stätter(11./11-m.) REGIONALNA LIGA 1. Voitsberg 11 8 1 2 17:9 25 2. Gratkorn 11 6 3 2 22:12 21 3. Austrla/VSV 9 4 5 0 18:5 17 4. St, Florian 11 4 5 2 17:8 17 5. Grieskirchen 11 5 2 4 22:16 17 6. SAK 11 4 5 2 17:11 17 7. Leibnitz 11 4 4 3 13:12 16 8. Rapid Lienz 11 5 1 5 15:17 16 9. Pliberk 11 3 4 4 13:19 13 10, WAC 11 3 3 5 17:16 12 11. Flavia Solva 10 3 3 4 10:14 12 12. Pöllau 11 3 2 6 12:19 11 13. Zeltweg 10 2 2 6 7:16 8 14. Rohrbach 11 0 2 9 4:30 2 ■ Rezultati 11. kroga: Zeltweg - SAK 0:2 (0:2), Rohrbach - Voitsberg 0:2 (0:1), St. Florian -Pöllau 0:0, Rapid Lienz - Gratkorn 1:4 (1:0), Pliberk - Grieskirchen 3:1 (1:1), Leibnitz - WAC 1:1 (0:1); preloženo: AustriaA/SV - Flavia Solva. ■ Prihodnji krog (2S./26. oktober): SAK-Pliberk, Voitsberg - FC AustriaA/SV, WAC - Flavia Solva, Pöllau - Rapid Lienz, Gratkorn - Rohrbach, Grieskirchen - St. Florian, Leibnitz - Zeltweg. ■ Strelci (SAK in Pliberk): 4... Vrabac, Kudler (oba SAK), Lisič, Urnik (oba Pliberk) 2... Lessnigg, Koreimann, Hajdini (vsi SAK), Krewalder (Pliberk) 1... Hober, S. Sadjak, M. Sadjak (vsi SAK), Škof, Miklau (oba Pliberk) % ■j Weltspar- woche Svetovni teden varčevanja Vašega obiska se veseli Vaša domača Auf Ihren Besuch freut sich Ihre heimische 2» ZVEZA BÜi POSi Banka, ki povezuje! Die Bank, die verbindet! 9BANK